UredniSka priloga „Kmetovalou“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 4. V Ljubljani, 28. febiuvarija 1890. Letnik lil.
Cepimo na mestu.
Pomlad so nam bliža, in ž njo delo na vrtu. Sadili bomo in presajali, obrezovali in cepili. Da so pa delo obnese, treba je biti vestnim. A pogostoma se primeri, da nam pri vsej natančnosti marsikaj izpodleti, če ne popolnoma, pa vsaj nekoliko. Posebno sc kaj rado pripeti, da nam v roki cepljena drevesca vselej ne po/,eno, kakor bi radi, ali pa da se celo ne primejo. Taki neuspehi kale človeku veselje, ker mu prizadevajo denarno škodo in tudi kolikor toliko jemljo potrebni ugled.
Sicer ima cepljenje v roki veliko prijateljev. Ti trdijo, da se lahko hitro cepi in še celo po zimi v zakurjeni sobi, ko ima sadjar največ časa. Kolikor je meni znano, cepijo v Grmu in v drevesnici c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani navadno v roki. Tako so tudi nas učili, in poslušali smo jih. A izkušnja uči drugače (vsaj mene). Jabolk se mi je navadno prijelo do 95 °/0, lirušek pa samo 70 — 80 "/„• Ker nisem imel doma divjakov, kupil sem jih. Znano pa je, da je posebno hruševih divjakov veliko slabih. Dokler som ga imel v roki, obetal je še nekaj. In če se mi je tudi zdel III. kakovosti, cepil sem ga in vsadil. A pognati ni hotel, in posušil se je do tal. Od tod toliko °/0 usahlih lirušek! Sicer pa to ni največe hudo. Znano je, da v roki cepljeno drevo mora delati na dva kraja: Samo se mora prijeti	in cepič rediti.	Nasledek	tega je,	da
cepič prvo leto navadno ne požene dovolj	krepke mladike.	To velja	posebno	za
hruške*). A pride zima in naspe 60—100 ‘jU na debelo snega, ki šibke poganjke kaj rad polomi ali pa še celo odkrehne. Iz tacega pokončanega drevesa je pa težko v 4—5 lotili izroditi visoko deblo. In dostikrat se človek trudi in trudi, a vse zastonj. Naposled mu pa druzega no preostaje, nego taka drevesca na mestu precepiti. Potem seveda veselo poženo in	narode 1 —14 visoke,	konične	in
močne mladike, če ne vse, pa vsaj večina.'	A izgubil sem	pri tem eno leto,	in
tabla ni ostala enakomerna.
Drugi slučaj je ta: V roki cepljena drevesa sem posadil. Bilo jih je 1400. Prijelo se jih je 90 °/„. Odgnala so do 2 dfm dolge poganjke, in že sem se veselil lepega uspeha. A prišel je nesrečni ogrc, objedel mlade koreninice in od vseh 1400 se mu jih je komaj 100 ubranilo. To je seveda zoperno, a žalostna resnica Tedaj sem sklenil, da bom odslej cepil le dobro ukoreničene divjake na mestu, ker sem izkusil, da sta zima in ogrc zoper o ep 1 j enj e v roki.
*) Sicer so tudi letine, ko mi je večina v roki cepljenih jabolk pognala 80 do 100 'j™ dolge mladike, a hruške nikoli ne.
-ii-
Ce posadim divjake spomladi, ukoreničijo se mi do jeseni že dobro. Slabiči se posuše, in to je prav; vsaj nimam ž njimi nepotrebnega dela. Tiste, ki so se prijeli, okulujem v avgustu, ali jih pa poeepim v prihodnjem marciji na mestu. A ti imajo vso drugo moč na eepič. Ti odženo 1 m/ visoke in tudi više, jako močne in konične mladike. Teh pa mi sneg ne more polomiti, ker gledajo iz njega. In v treh letih taka drevesca že delajo lepe krone. Branijo se pa tudi ogrcu bolje, ker imajo že močne korenine, če mi že uniči par slabičev, naj jih, a močnih mi pa nekaj ne more, nekaj mu pa lahko ovrem škodljivi posel s tem, da mu nasadim solate med drevesa (ki mu gre še bolj v slast nego drevesne korenine), kakor hitro ga zapazim, če mi pa uniči novo sajene divjake, pa vsaj nisem imel dela ž njimi, ter mi vsaj tega ni uničil. Iz vsega je torej razvidno, da je v gotovih razmerah bolje cepiti na mestu uže rastoče divjake, nego v roči pri zakurjeni peči, kajti kolikor je to delo laže, toliko ima ono boljši uspeh.
Janko Žirovnik.
Nova vrsta bodečega grozdjiča.
Bodoče grozdjiče ali agras je vrtni grm, ki je sicer obče znan, a pri nas malo spoštovan. Kje v kakem senčnem kotu je še najti pi*i nas kak agrasov grmiček, a vsako l^to komaj ozeleni, poln je rumenih lišajev, o rodnosti je pa komaj smeti govoriti. Vsadi agras v dobro zemljo na prisojnem kraji in obdeluj ga nekoliko, tisočerokrat ti povrne trud. Francozi, Angleži, zlasti pa Američani, glede agrasa vse drugače mislijo. Njim je ta grm toliko vreden, kolikor kako drugo sadno drevo, imajo pa tudi prave vrste ter pridelujejo sad, ki ga na trgu vedno zahtevajo in dobro plačujejo. Kakšen reven agras prodajajo pa pri nas, na pr. v Ljubljani, a vender stržijo prav veliko zanj. Koliko draže in laže bi ga prodajali, ako bi imeli boljše, lepše in rodnejše vrste. Priporočamo vsem prijateljem vrtnarstva, ki imajo priliko obdelovati svoj vrt, da skrbno ravnajo tudi to rastlino; ako bodo prav delali, imeli bodo mnogo veselja ž njo. Do tega priporočilnega spisa nas je napotila nova vrsta agrasa z imenom „\Vhinhamova i ndrustrija“, katero kaže podoba 9. Ta nova vrsta agrasa je neki silno lepa in rodovitna, ter ima uže dve leti star cepljenec polno lepega sadu ki je zelo debel, okrogel in kosmat, temno rdeč in zelo sladak. Rasti je močne in zdrave.
Drevesca tega agrasa prodaja W. Klenert v Gradci po 1 gld. 20 kr., majhne grmiče pa po 60 kr.
Nekaj o vrtnicah ali rožah.
i.
če pazno motrimo razvoj vrtnic ali rož zadnjih let, opažamo, da si je ta istinito krasna cvetica priborila jako veliko src med narodi. Vidimo je skoraj na vsakem vrtu mnogo vrst in barv. Zakaj pa tudi ne?! Malo skrb in primerno mali trud, katerega imamo ž njo, povrača nam s prekrasnim cvetjem in vonjavo. Komur se je omilila, on ji ostane zvest za vedno!
Prvo, kar jej moramo spomladi storiti, če si hočemo omisliti novo, bodisi visokodebelno, bodisi pritlično vrtnico ali rožo, je, da jej poiščemo na vrtu primernega prostora.
Vse vrtnice hočejo toplo lego, krepke, ilovičaste prsti in zavetja od severnih pišev. Jutranje solnce jim najbolj ugaja.
- it> -
Ko si izbral primeren prostor, izkoplji jamo, a ne majhne, najmanj 50 °j,n veliko v premer in v globino, ter jo pusti vsaj malo dni izkopano, to pa zaradi tega, da pride zrak tudi v globokejše plasti in da se gnojila potem laglje razkrajajo! Korenine visokodebelnih vrtnic se ne smejo s silo v premale jame tlačiti, češ, saj šipek ali babji zob (podloga) raste povsod kakor trn ali plevel, zakaj bi pa na vrtu take ceremonije ž njimi imel! Res! povsod je dosti te stvari,
Podoba 0.
ali tam rastd ali iz semena ali pa iz korenin starih debele mladike in niso presajene, pri saditvi pa vsaka rastlina po svoji naravi zahteva posebno skrb, da se prime, da more iz nova pohabljene ali uničene korenine pognati in se zopet okrepčati! In ravno šipek ali babji zob je v koreninah zeld občutljiv!
Zato tudi vidimo marsikje, tudi po večih vrtih, kako žalostno nekatere vrtnice rastd ! Vzrok je pa le pri saditvi temu bolehanju !
16
Poreži hudd korenine, celo vse smeš porezati, da le glavni Storžek ali podzemeljski prirastek ostane, le zavijati in tlačiti jih ne smeš! Ne sadi pregloboko, v krepki, mastni ilovičastni zemlji plitveje nego v suhi in peščeni in, kar je tudi bistveno, prve tedne po saditvi močno prilivaj! ltoža ljubi zelo mokroto, saj je ravno ob vodali in po vlažnih krajih še največ in najlepših podlog za vrtnico dobiti. Pri obrezovanji krone in Žlahtnih	mladik	oziraj	se najprvo na njili rast! če
raste požlahtujena roža hudo, če dela	dolge,	krepke	poganjke	ter malo cvete, ne
reži je nikdar hudo, obreži jo malo, odstrani	slabotne odrastke,	ostale pa pusti in
ie vrhove poreži! Potem bo krepko in	močno	cvela.	Tako pa	je ravnati z vsemi
rožami iz vrste „noaset“.
Slabo rastoče pa reži krepko in pazi lo na čvrste pope, ostale odstrani, če tako ravnamo, vračale nam bodo vrtnice skrb z obilnim cvetjem in lepo rastjo, z zdravim zelenim listjem in krepko vonjavo.	P. G.
Raznotere vrtnarske reči.
Sadje na špalirji, ki stoji tam, koder hodi mnogo ljudi mimo, ne obstane rado na drevji, ker ga kmalu pokradejo. Za taka mesta so najboljše hruške, ki se omlade in so za jed šele dolgo po. trgatvi, t. j. tiste, ki zore šele v shrambi. Take in ob enem tudi zelo iiue vrste so: Dielovka, nova krasanka, esperenovka in pastorka.
Mesečno retkvico le tedaj lepo pridelaš, ako jo ne seješ pregosto. Uže od pričetka moraš skrbeti, da ima vsaka rastlinica dovolj prostora, zato setev precej razredči, kadar seme vzkali. Ako se ravnaš po tem navodilu, imel bodeš vedno lepo retkvico.
Grme od bodečega grozdjiča, kateri so bili lansko leto polni gosenic, moraš sedaj nekaterikrat okopati ter poškropiti z gnojnico in milnico, da zatreš vse ličinke.
Kumare, melone, fižol, krompir i. t. d. lahko pridelaš na nastopni način prav zgodaj: Vsak lončar ti naredi cvetličnih loncev, ki pa naj bodo brez dna in zgoraj oži nego spodaj. Podstavi loncem deščice ali kaj enakega, napolni jih s prstjo in vsadi, oziroma vsej vanje seme rastline, katere bi rad pridelal. Lonce hrani potem tam, kjer je toliko toplo da morejo rastline rasti, mraz pa ne more do njih. Kadar postane na planem primerno toplo, in kadar so ni več bati mraza, pa presadi rastline na grede, in sicer v jamice. Iz loncev pa rastline presadiš, ako podstavo odmakneš in rastlino z vso zemljo v pripravljeno jamico vložiš. Taka presajena rastlina raste potem hitro.
Mlada drevesa, katera so oglodali zajci, je najbolje tako le zdraviti:
Ako ni drevesna lubad še oglodana okrog in okrog, rešimo še vedno lahko taka drevesa in to toliko laže, kolikor manjša je rana. Najboljša je pa za to navadna cepilna smola, katera je tudi mrzla tekoča. Cepilno smolo si lahko sam narediš. Vzemi navadne, čevljarske smole, katera bodi kolikor mogoče čista, razgrej jo na ognji in kadar jo odstaviš, prilivaj jej polagoma na vsak kilogram smole 10 dekagramov špirita. Ta smola je tekoča, in s čopičem moreš hitro in dobro vse rane zamazati. Sploh je to mazilo najboljšo za vsakovrstne rane. Ako smola s časom otrdi, napraviš jo zopet tekočo, če ji doliješ špirita.
Založba e. kr kmetijske družbe kranjske.
Odgovorni urednik Gustav Pirc.	Tisk J. Blaznikovih naslednikov