METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2019 Climate in July 2019 Tanja Cegnar ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že počasi krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2019 na državni ravni za 1,4 °C toplejši, padlo je 35 % več padavin, sončnega vremena pa je bilo za 2 % več. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, July 2019 Povprečna julijska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C. Odklon je presegel 2 °C le na manjšem delu ozemlja na Goriškem in Koroškem. Najmanjši J Agencija Republike Slovenije za okolje 4 presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na jugu države in manjšem delu Pomurja, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo za manj kot 1 °C. Temperatura je presegla 30 °C povsod po nižinah. Največ vročih dni je bilo na Goriškem, v Biljah kar 20. Na Obali je bilo 16 takih dni, v Črnomlju in Ljubljani 15. O vročih dnevih so poročali tudi v nekoliko višjih legah, v Ratečah je bilo 6 vročih dni, v Novi vasi in Babnem polju 5. Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Ker je večina julijskih padavin padla v obliki ploh in neviht je prostorska porazdelitev zelo neenakomerna. Območja z obilnejšimi padavinami so bila v Julijskih Alpah, na Trnovski planoti, Čemšeniški planini, Menini in hribovitem svetu Štajerske in Koroške. Na Vojskem so namerili kar 306 mm dežja. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in vzhodu Pomurja. Ponekod je padlo le med 60 in 70 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Padavin je primanjkovalo na Goriškem, v Zgornjem Posočju, Zgornjesavski dolini, ponekod v Karavankah in Škofjeloškem hribovju, na manjšem območju Štajerske in Pomurja. Največji primanjkljaj padavin je bil v Biljah in Zgornji Radovni, kjer je padlo le 68 % dolgoletnega povprečja. Na Ptuju, ki ga je julija prizadelo močno neurje, je padlo 259 % dolgoletnega povprečja padavin. Dvakratnik dolgoletnega povprečja so presegli v Rogaški Slatini, Črešnjevcu, na Bizeljskem, v Žusemu, Podčetrtku, na Vojskem, v Sromljah in na Smledniku. Osončenost je bila v mejah običajne spremenljivosti, saj so bili odkloni od dolgoletnega povprečja majhni, primanjkljaj je bil manjši od 5 %, presežek pa nikjer ni dosegel 10 %. Tako kot je poleti običajno, je bilo najmanj sončnega vremena v visokogorju. Na Kredarici je bilo 197 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu so zabeležili 330 ur neposrednega sončnega obsevanja. Že peti julij zapored na Kredarici ni bilo snežne odeje. Dnevni odkloni povprečne dnevne tem- perature so prikazani na sliki 1. Več- dnevno vroče obdobje je bilo na zahodu države v začetku meseca. Občutna ohla- ditev se je začela 8. julija. Okoli 20. julija se je začelo najbolj izrazito vroče ob- dobje v letošnjem juliju. 28. julija ga je prekinila izrazita kratkotrajna ohladitev, zadnji dnevi julija pa so bili ponovno nadpovprečno topli. Slika 2. Marelice, Maribor, 6. julij 2019. (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Apricots, Maribor, 6 July 2019 (Pho- to: Iztok Sinjur) V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah občasno opažamo manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. Agencija Republike Slovenije za okolje 5 V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 22,9 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil najbolj vroč julij 2015 s povprečno temperaturo 24,3 °C, druga najvišja julijska temperatura je bila leta 2006, znašala je 23,6 °C, tretja pa julija 2013 s 23,5 °C, četrto mesto pripada julijema 2017 in 2016 s povprečno temperaturo 23,2 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Nekaj višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 17,1 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povprečno temperaturo 18,7 °C, le nekoliko nižja je bila povprečna julijska jutranja temperatura leta 2016, znašala je 17,7 °C. V letih 2010 in 2012 je bilo povprečje najnižje temperature 17,3 °C, julija 2006 pa je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in July Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 29,0 °C, kar je 1,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši v julijih 2006, 1983 in 2015, ko je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 8,4 °C, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo za 1,5 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtoplejši je bil julij 2015 (10,3 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C). 12 16 20 24 28 32 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 0 2 4 6 8 10 12 14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 6 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v juliju 2019 ni bilo. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo na Obali, kjer je bilo 30 takih dni, v Biljah jih je bilo 29. V Slovenj Gradcu je bilo le 20 toplih dni, 21 pa v Lescah in Ratečah. Večina merilnih postaj je poročala o 23 do 27 toplih dnevih. V Ljubljani je bilo 26 toplih dni, po 30 jih je bilo v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Julija postajajo taki dnevi vse pogostejši, letos so o njih poročali povsod v nižinskem svetu. Največ jih je bilo na Goriškem, v Biljah kar 20. V Portorožu je bilo 16 takih dni. V Črnomlju so jih našteli 15, na Krško-Brežiškem polju 14, 13 takih dni je bilo v Murski Soboti, Celju, na Bizeljskem, Brniku, v Novem mestu in Grosupljem. V Lendavi jih je bilo 12, v Mariboru 11, v Slovenj Gradcu in Postojni 8, v Ratečah 6, v Novi vasi in Babnem polju 5. Slika 4. Število toplih dni v juliju Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 ° C in July Slika 5. Število vročih dni v juliju Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 30 ° C in July V Ljubljani je bilo 15 vročih dni, kar je sedem dni več od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo 18, julija 2017 16, toliko kot tokrat jih je bilo v julijih 1983 in 2010 (našteli so jih po 15), v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo po 14, po 13 pa v letih 2016, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi še v minulem stoletju. Po metodologiji, ki sloni na povprečni dnevni temperaturi vsaj tri dni nad izbrano mejo, ki je za zmerno podnebje hribovitega sveta 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C, smo imeli julija v celotni Sloveniji en vročinski val, ki se je v Ljubljani začel že 20. julija, drugod pa dan ali dva kasneje. Končal se je z ohladitvijo 27. ali 28. julija. Na Primorskem je bilo vroče tudi v začetku julija, strog kriterij za vročinski val je bil izpolnjen na Obali v dneh od 2. do 6. julija, na Goriškem pa se je vročinski val iz junija nadaljeval prva dva dneva v juliju. Na Primorskem in v Ljubljani je bilo zelo vroče tudi ob koncu meseca, vročinski val se je začel zadnja dva dneva julija in se nadaljeval še prvi dan avgusta. 0 4 8 12 16 20 24 28 32 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. toplih dni Ljubljana 0 4 8 12 16 20 24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. vročih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 7 Slika 6. Najvišja julijska temperatura Figure 6. Absolute maximum air temperature in July Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Najvišjo julijsko temperaturo so v večini krajev izmerili prvi julijski dan, najbolj se je ogrelo v Biljah, kjer je temperatura dosegla 37,0 °C. V Novem mestu so izmerili 36,3 °C, na Bizeljskem 35,5 °C, v Črnomlju 35,0 °C. Večina merilnih postaj je poročala o najvišji izmerjeni temperaturi med 32 in 35 °C. Na Kredarici je bilo najbolj toplo 24. julija, temperatura je dosegla 19,0 °C. V preteklosti je bilo najtopleje julija 1983 (21,6 °C). Tega dne je bilo najtopleje tudi v Ljubljani, kjer se je ogrelo na 35,1 °C, v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že velikokrat bolj vroče, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, v letih 1957 in 1983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. V Postojni (33,6 °C) in na Obali (34,8 °C) je bilo najbolj vroče 25. julija, 26. julija pa so najvišjo temperaturo zmerili v Ratečah (33,0 °C). Na Kredarici je bilo najhladneje 10. julija, temperatura spustila na 0,7 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo v juliju 1962, ko je termometer na Kredarici pokazal −6,1 °C. Po nižinah na zahodu Slovenije je bilo najhladneje 14. julija. V Ratečah se je ohladilo na 6,2 °C, na letališču v Portorožu je bila najnižja temperatura 14,0 °C, v Biljah 12,4 °C, v Postojni pa 7,7 °C. Drugod po državi je bilo najhladneje 11. ju- lija. Večinoma je bila najnižja izmerjena temperatura med 7 in 10 °C. Temperaturni minimum je v Ljubljani znašal 11,4 °C, najnižje se je temperatura na sedanji lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C). V Sloveniji je bil najtoplejši julij 2015. V Celju in Novem mestu je bil najhladnejši julij 1962, v Murski Soboti in na Kredarici 1978, v Portorožu leta 1960, v Ljubljani 1954. 28 30 32 34 36 38 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 28 30 32 34 36 38 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 10 12 14 16 18 20 22 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 7. Najnižja julijska temperatura Figure 7. Absolute minimum air temperature in July Slika 8. Odklon povprečne tem- perature zraka julija 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 8. Mean air temperature anomaly, July 2019 Povprečna julijska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili večinoma med 1 in 2 °C. Odklon je presegel 2 °C le na manjšem delu ozemlja, v Novi Gorici je bil 2,3 °C, v Ravnah na Koroškem pa 2,1 °C. Najmanjši presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na jugu države in manjšem delu Pomurja, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo za manj kot 1 °C. V Ilirski Bistrici 4 6 8 10 12 14 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 0 2 4 6 8 10 12 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota -6 -4 -2 0 2 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 9 so dolgoletno povprečje presegli za 0,2 °C, na Vrhniki in v Črnomlju za 0,4 °C, na Bizeljskem za 0,8 °C, v Metliki za 0,9 °C. Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 9. Mean air temperature in July 17 19 21 23 25 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 20 22 24 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Portorož 16 18 20 22 24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Novo mesto 16 18 20 22 24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota 4 6 8 10 12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 10. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, julij 2019 Figure 10. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), July 2019 0 3 6 9 12 15 18 21 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Kredarica 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Ljubljana 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 39 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Novo mesto 6 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Celje 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Murska Sobota 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Let. Maribor 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Portorož 12 15 18 21 24 27 30 33 36 39 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Bilje Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 11. Odklon pov- prečne julijske tempera- ture na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 11. July tempe- rature anomaly at natio- nal level, reference pe- riod 1981–2010 Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 12. Ker je večina padavin padla v obliki ploh in neviht je prostorska porazdelitev zelo neenakomerna. Območja z obilnejšimi padavinami v juliju so julijske Alpe, Trnovska planota, Čemšeniška planina, Menina in hribovit svet Štajerske in Koroške. Na Vojskem so namerili kar 306 mm dežja. Med merilne postaje z obilnimi padavinami spada tudi Kredarica, namerili so 269 mm, vendar so padavine v gorah zaradi vpliva močnejšega vetra podcenjene. Najmanj padavin je bilo v Slovenski Istri, na Krasu, Goriškem in vzhodu Pomurja. V Opatjem selu so namerili 61 mm, v Biljah 66 mm, v Kančevcih 71 mm in v Lendavi 72 mm. 80 mm so namerili na Kozini in v Strunjanu. Drugod so padavine presegle 80 mm. Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2019 Figure 12. Precipitation amo- unt, July 2019 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Padavin je primanjkovalo na Goriškem, v Zgornjem Posočju, Zgornjesavski dolini, ponekod v Karavankah in Škofjeloškem hribovju, na manjšem območju Štajerske in Pomurja. Največji primanjkljaj padavin je bil v Biljah in Zgornji Radovni, kjer je padlo le 68 % dolgoletnega povprečja. V Opatjem selu je padlo 69 %, v Mislinji, Kančevcih, Kobaridu, Bledu in Bregu pa padavine niso presegle 80 % dolgoletnega povprečja. Na Ptuju, ki ga je julija prizadelo močno neurje, je padlo 259 % dolgoletnega povprečja julijskih padavin, dvakratnik dolgoletnega povprečja so presegli še v Rogaški Slatini, Črešnjevcu, na Bizeljskem, v Žusemu, Podčetrtku, na Vojskem, v Sromljah in na Smledniku. Agencija Republike Slovenije za okolje 12 Slika 13. Padavine v juliju Figure 13. Precipitation in July Julija je v Ljubljani padlo 142 mm dežja, kar je 24 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Ljubljana 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Portorož 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Murska Sobota 0 100 200 300 400 500 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 13 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. Slika 14. Delež padavin julija 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Precipitation in July 2019 compared with 1981–2010 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 17, je bilo na Kredarici. V Portorožu je bilo le 7 takih dni. Slika 15. Odklon julijskih padavin na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 15. July precipitation anomaly at national level, re- ference period 1981–2010 Slika 16. Sončni zahod na morju, Koper 24. julij 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 16. Sunset, Koper, 24 July 2019 (Photo: Tanja Ceg- nar) Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Slika 17. Mesečna višina padavin v mm julija 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 17. Monthly precipitation amount in July 2019 and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, podali smo jih v preglednici 1. 0 50 100 150 200 250 300 350 Babno Polje Bilje Bizeljsko Bovec Breginj Celje Črnivec Črnomelj Godnje Gornji Grad Il. Bistrica Kneške Ravne Kobarid Kobilje Kočevje Kredarica Krvavec Lendava Lesce Let. Maribor Brnik Lisca Ljubljana Logarska D. Logatec Luče Maribor Murska Sobota Nova Gorica Nova vas na Bl. Novo mesto Plave Polički Vrh Portorož Postojna Ptuj Rateče Sevno Soča Solčava Slovenj Gradec Trenta Vedrijan Velenje Vojsko Zg. Jezersko Povprečje obdobja 1981–2010 Julija 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2019 Table 1. Monthly meteorological data, July 2019 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Črnivec 887 194 130 14 Brnik 362 121 99 11 Zgornje Jezersko 876 132 86 11 Trenta 622 173 100 14 Soča 485 205 106 13 Kobarid 240 138 79 13 Kneške Ravne 739 189 108 13 Nova vas 720 138 134 12 Polički Vrh 280 136 116 14 Ptuj 235 247 259 9 Mačkovci 275 138 128 12 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povprečja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Slika 18. Trajanje sončnega obsevan- ja julija 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in July 2019 compared with 1981–2010 normals Na sliki 18 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, osončenost je bila povsod v mejah običajne spremenljivosti, saj so bili odkloni od dolgoletnega povprečja majhni, primanjkljaj je bil manjši od 5 %, presežek pa nikjer ni dosegel 10 %. Tako kot je poleti navadno, je bilo najmanj sončnega vremena v visokogorju. Na Kredarici je bilo 197 ur sončnega vremena. Največ sončnega vremena je bilo na Obali, v Portorožu so zabeležili 330 ur neposrednega sončnega obsevanja. Le malo manj sončnega vremena je bilo v Vedrijanu in na Stanu, kjer je bilo 305 ur sončnega vremena. V Ljubljani je sonce sijalo 282 ur, kar je 2 % pod dolgoletnim povprečjem. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Julij 2017 se je uvrstil na drugo mesto s 332 urami. Z izrazito nadpovprečno osončenostjo izstopajo še julij 2007 s 322 urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 in 1958 (obakrat po 307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Slika 19. Trajanje sončnega obsevanja v juliju Figure 19. Sunshine duration in July 0 100 200 300 400 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 0 100 200 300 400 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Murska Sobota 0 100 200 300 400 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Portorož 0 100 200 300 400 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 300 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Sončno obsevanje (ura) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Slika 20. Odklon julij- skega trajanja sonč- nega obsevanja na državni ravni od julij- skega povprečja ob- dobja 1981–2010 Figure 20. July sun- shine duration anoma- ly at national level, reference period 1981–2010 Na Kredarici je sonce sijalo 197 ur, kar je 4 % manj kot navadno. V preteklosti je bil julij najbolj sončen leta 2007 z 279 urami sončnega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu so tokrat s 330 urami sončnega vremena izenačili navadno julijsko osončenost. V preteklosti je bilo največ sončnega vremena v juliju 2007 (380 ur). V Novem mestu so z 289 urami sončnega vremena za 6 % presegli dolgoletno povprečje. Doslej najbolj sončen je bil julij 2007 s 331 urami, najbolj siv pa julij 1972 s komaj 177 urami sončnega obsevanja. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Biljah je bilo 13 takih dni, na Obali in Bizeljskem 10. Na Kredarici tokrat ni bilo jasnih dni. V prestolnici, kjer dolgoletno povprečje znaša 5 dni, sta bila 2 taka dneva. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Število podatkov o oblačnosti in s tem tudi o številu jasnih in oblačnih dni se je zmanjšalo z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo poklicnih opazovalcev na nekaterih merilnih postajah, saj samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o oblačnosti. Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni, in sicer 5, je bilo na Kredarici, v Kočevju in Novem mestu. Na Bizeljskem je le en dan ustrezal temu kriteriju. V Ljubljani so bili oblačni 3 dnevi, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblačnega dneva. Slika 21. Število jasnih dni v juliju Figure 21. Number of clear days in July 0 2 4 6 8 10 12 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. jasnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Slika 22. Število oblačnih dni v juliju Figure 22. Number of cloudy days in July Povprečna oblačnost je bila v Sloveniji večinoma od 3,1 na Goriškem do 6,2 desetin na Kredarici. Slika 23. Po žetvi, Veržej, 24. julij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. After harvest, Veržej, 24 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadla polovica vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 64 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 20 %. 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. oblačnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Slika 24. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 24. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2019 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 6 12 18 24 30 36 42 48 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 2 4 6 8 10 12 14 16 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 7 14 21 28 35 42 49 56 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 4 8 12 16 20 24 28 32 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 5 10 15 20 25 30 35 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 4 8 12 16 20 24 28 32 36 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 8 16 24 32 40 48 56 64 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Let. Maribor 0 2 4 6 8 10 12 14 16 0 6 12 18 24 30 36 42 48 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Murska Sobota Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2019 Table 2. Monthly meteorological data, July 2019 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2513 8,4 1,5 11,5 6,1 19,0 24 0,7 10 0 0 327 197 96 6,2 5 0 269 126 17 14 15 0 0 754,4 9,0 Rateče 864 18,4 1,5 26,4 11,9 33,0 26 6,2 14 0 21 0 250 102 120 83 14 8 0 0 917,2 15,2 Bilje 55 24,0 1,6 30,9 17,6 37,0 1 12,4 14 0 29 0 301 100 3,1 2 13 66 68 9 7 0 0 1007,0 18,7 Postojna 533 20,4 1,4 27,4 13,9 33,6 25 7,7 14 0 23 0 280 103 5,2 3 5 138 158 11 10 0 0 0 17,3 Kočevje 467 19,6 1,2 27,8 13,3 34,0 1 6,5 11 0 23 0 5,5 5 4 158 151 12 10 8 0 0 17,0 Ljubljana 299 22,9 1,6 29,0 17,1 35,1 24 11,4 11 0 26 0 282 98 5,4 3 2 142 124 10 6 1 0 0 979,4 18,7 Bizeljsko 175 21,6 0,8 28,9 15,4 35,5 1 8,5 11 0 27 0 3,9 1 10 184 208 13 10 6 0 0 18,5 Novo mesto 220 21,9 1,2 28,9 16,1 36,3 1 9,8 11 0 24 0 289 106 3,9 5 9 165 167 13 8 0 0 989,2 19,0 Črnomelj 157 21,6 0,4 28,8 15,2 35,0 1 8,0 11 0 25 0 4,4 4 8 141 151 10 7 1 0 0 17,6 Celje 242 21,2 1,3 28,8 15,3 34,7 1 8,7 11 0 23 0 278 176 144 10 8 0 0 985,6 19,0 Let. Maribor 264 21,7 1,3 27,8 15,8 34,6 1 9,3 11 0 24 0 284 106 5,2 3 2 183 187 13 13 1 0 0 983,2 18,2 Slovenj Gradec 444 20,5 1,7 27,2 14,4 32,8 1 7,1 11 0 20 0 275 108 4,6 3 5 216 150 11 7 0 0 17,5 Murska Sobota 187 21,6 1,0 28,5 15,4 34,8 1 9,2 11 0 27 0 270 97 4,2 3 7 105 122 9 8 992,1 18,4 Lesce 509 20,7 1,8 27,0 14,8 33,1 1 9,2 11 0 21 0 206 156 14 8 955,8 17,4 Portorož 2 24,2 1,3 30,3 18,0 34,8 25 12,8 14 0 30 0 330 101 3,4 2 10 95 169 7 8 0 0 0 1012,0 19,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C).  = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( če je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 25. Vetrne rože, julij 2019 Figure 25. Wind roses, July 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 22 V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 53 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 19 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 23 % terminov, 19 % terminov je bilo brez vetra. V Murski Soboti je bil veter razporejen dokaj enakomerno po vseh smereh. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 47 % vseh primerov, severovzhodni veter skupaj s sosednjima smerema pa v 22 %. 2. julija so najmočnejši sunki vetra dosegali viharno jakost v Prekmurju, Ljubljanski kotlini, Alpah, na Dolenjskem in v Beli krajini ter ponekod na Primorskem. 3. julija so sunki vetra dosegali viharno jakost na Letališču Edvarda Rusjana Maribor in na Primorskem (Nova Gorica 21,1 m/s, Koper Kapitanija 20,7, Letališče Portorož 23,4 m/s in Slavnik 19,4 m/s). Več podatkov najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf 6. julija je veter dosegal viharno hitrost na Obali, 7. julija v osrednji in severovzhodni Sloveniji ter 8. julija v pasu, ki se je raztezal od jugozahoda Ljubljanske kotline proti Kočevskem. Na postaji Koper Kapitanija so izmerili najmočnejši sunek vetra 25,2 m/s, na Letališču Portorož 23,9 m/s, na oceanografski boji VIDA pred Piranom 26,2 m/s, v Luki Koper pa 19,0 m/s. Na nekaterih izpostavljenih legah v višinah smo prav tako izmerili viharne sunke vetra (npr. na Kredarici 21,3 m/s, Ratitovcu 19,2 m/s, Krvavcu 17,3 m/s in Slavniku 19,7 m/s). Tudi 7. julija so najmočnejši sunki vetra dosegali jakost močnega vetra na vseh meteoroloških postajah ARSO, razen na zahodu in Kočevskem, viharne sunke pa je veter v tem času dosegal v osrednjem delu države in delih severovzhoda. V Ljubljani smo namerili najmočnejši sunek vetra 23,1 m/s na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad in 21,9 m/s v Ljubljani Brinju. Vrednost v Ljubljani je bila za 0,6 m/s nižja kot rekordna izmerjena vrednost 12. decembra 2017. Na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana smo izmerili najmočnejši sunek vetra 19,7 m/s, v Celju Centru in Celju Medlogu 17,9 m/s, Velenju 17,8 m/s, Krškem 17,3 m/s in na Sotinskem bregu v Prekmurju 18,7 m/s. Najbolj burno vremensko dogajanje pa je bilo na območju Ptuja in Rogaške Slatine, kjer smo izmerili najmočnejše sunke vetra tega dne: Ptuj Terme 28,3 m/s, Ptuj 28,1 m/s, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 24,5 m/s, Rogaška Slatina 26,9 m/s in Podčetrtek 20,9 m/s. Na Ptuju in v Rogaški Slatini so izmerjene vrednosti rekordne. Naslednjega dne, 8. julija, smo viharne sunke vetra izmerili na poti supercelične nevihte od vrhniškega do kočevskega območja. Na Vrhniki smo namerili najmočnejši sunek 21,4 m/s, v Kočevju pa 24,7 m/s, kar je na tem merilnem mestu rekordna vrednost. Viharni sunek 20,4 m/s smo tega dne izmerili tudi v Podnanosu. 7. in 8. julija smo na nekaj merilnih mestih izmerili rekordne vrednosti sunkov vetra. Na postaji Ptuj Terme, ki deluje od marca 2006, smo 7. julija izmerili vrednost 28,3 m/s, na postaji Ptuj, ki deluje od novembra 2016, pa smo izmerili največji sunek 28,1 m/s in na postaji Rogaška Slatina sunek 26,9 m/s. 8. julija smo izmerili rekordno vrednost največjega sunka vetra na meteorološki postaji Kočevje (24,7 m/s). Veter je po Sloveniji najmočnejše sunke vetra dosegal 6. julija zvečer, 7. julija med 15. in 16. uro ter 8. julija nekaj pred 19. uro, v Podnanosu pa ponoči. Več podatkov o tej epizodi vetrovnega vremena je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_6–8jul2019.pdf Med neurji v obdobju od 26. do 28. julija je veter dosegal viharno hitrost 26. julija na Primorskem, 27. julija na Obali, na območju meteoroloških postaj Postojna, letališče Cerklje, Maribor in Sotinski breg v Prekmurju, 28. julija pa na območju okrog letališča Maribor. Najmočnejši sunek vetra smo izmerili na postaji Godnje (27,8 m/s), viharne sunke pa še v Škocjanu (17,3 m/s), na Slavniku (18,3 m/s), Kopru Kapitaniji (20,6 m/s), Letališču Portorož (19,1 m/s) in na oceanografski boji VIDA pred Piranom (19,2 m/s). Viharno jakost je veter dosegel tudi na Kredarici (18,9 m/s) in Uršlji gori (18,2 m/s). 27. julija so viharne sunke dosegli na Obali (boja VIDA 21,3 m/s, Letališče Portorož 18,8 m/s, Slavnik 23,0 m/s), na območju Postojne (Postojna 17,3 m/s), letališču Cerklje (19,7 m/s), Lisci (22,2 m/s), Letališču Edvarda Rusjana Maribor (17,5 m/s) in Sotinskem bregu (21,5 m/s). 28. julija je veter viharne Agencija Republike Slovenije za okolje 23 sunke dosegel na Letališču ER Maribor in ponekod v višjih legah. Več podatkov najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_26–28jul2019.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sonč- nega obsevanja od povprečja 1981–2010, julij 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, July 2019 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,4 −1,1 1,6 1,3 238 21 265 169 107 97 98 101 Bilje 2,3 3,1 67 33 106 68 109 104 96 102 Postojna 1,8 −0,6 3,3 1,4 187 35 249 158 105 108 98 103 Kočevje 1,1 −1,4 2,9 1,2 187 50 219 151 Rateče 1,3 0,0 3,2 1,5 135 19 97 83 104 111 91 102 Lesce 1,8 0,4 3,0 1,8 200 123 136 156 Slovenj Gradec 1,6 0,0 3,4 1,7 225 87 144 150 105 115 103 108 Brnik 1,2 −0,3 2,9 1,6 141 20 138 99 Ljubljana 1,6 0,0 3,2 1,6 162 8 178 124 99 113 89 100 Novo mesto 0,9 −0,3 2,9 1,2 203 27 274 167 94 114 101 103 Črnomelj 0,3 −1,8 2,2 0,4 178 18 246 151 Bizeljsko 0,7 −0,6 2,6 0,8 319 89 203 208 Celje 0,9 −1,1 2,5 1,3 174 49 221 144 110 113 101 108 Let. Maribor 1,3 −0,3 2,7 1,3 261 95 200 187 104 117 97 106 Murska Sobota 1,1 −0,5 2,4 1,0 201 55 119 122 96 107 90 97 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) Sončno obsevanje − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (° C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sončno obsevanje − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Slika 26. V prvi polovici me- seca so bile gore pogosto v oblakih, Viševnik (2050 m) z Rudnega polja; 4. julij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. In the first half of the month, the mountains were often in the clouds, Viševnik (2050 m) from Rudno polje, 4 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina julija je bila povsod toplejša kot navadno, na jugovzhodu države odklon ni presegel 1 ºC, drugod je bil večji, a le po nižinah Primorske je nekoliko presegel 2 ºC. Padavine so skoraj povsod Agencija Republike Slovenije za okolje 24 presegle dolgoletno povprečje, v veliko krajih je padlo več kot dvakrat toliko dežja kot navadno, na Bizeljskem pa je bilo dežja trikrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Sonce je sijalo ±10 % toliko časa kot navadno. V drugi tretjini julija je bila temperatura v večini krajev nekoliko nižja kot navadno, najbolj so za dolgoletnim povprečjem zaostajali v Črnomlju, kjer je bilo kar 1,8 ºC hladneje kot v dolgoletnem povprečju, večina odklonov pa je bila manjših od 1 ºC. Padavine so z redkimi izjemami zaostajale za dolgoletnim povprečjem, v Ljubljani niso dosegli niti desetine dolgoletnega povprečja. Le na Obali so nekoliko zaostajali za dolgoletnim povprečjem osončenosti, drugod je bilo več sončnega vremena kot navadno, a presežek je bil manjši od petine dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina julija je bila občutno toplejša kot navadno, odkloni so bili od 2 do 3,5 ºC, manjši presežek je bil na Obali, kjer je bilo le 1,6 ºC topleje kot v dolgoletnem povprečju. Padavine so bile večinoma obilne, na približno polovici postaj so poročali o preseženem dvakratnem dolgoletnem povprečju. Trajanje sončnega vremena je bilo v mejah od 90 do 105 % dolgoletnega povprečja. Na Kredarici julija 2019 ni bilo snežne odeje; to je bil že peti julij zapored brez snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. Slika 27. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 27. Number of days with snow cover in July Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 25 julijev brez snežne odeje, sneg pa je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Slika 28. Največja debelina snežne odeje v juliju Figure 28. Maximum snow cover depth in July Na Kredarici je bilo 14 dni z nevihto ali grmenjem, na Letališču ER Maribor so jih opazili 13, po 10 jih je bilo v Postojni, Kočevju in na Bizeljskem. V Ljubljani je bilo 6 dni z nevihto in/ali grmenjem, vendar se je opazovalni čas na tej merilni postaji spremenil in podatki niso povsem primerljivi s preteklostjo. 0 5 10 15 20 25 30 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Število dni Kredarica 0 50 100 150 200 250 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja debelina (cm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 25 2. julija so nevihte prinašale krajevno močne nalive in močnejše sunke vetra na večjem območju. Naslednji dan so močnejše nevihte s točo, močnimi sunki vetra in nalivi nastale na jugozahodu Slovenije in Štajerskem. V noči na 4. julij so bile obilnejše padavine v pasu od cerkljanskega do Obsotelja in Haloz. Ob nevihtah 2. in 3. julija je marsikje povratna doba nalivov presegla nekaj let. Večina najmočnejših nalivov je bila 2. julija pozno popoldne, nekaj pa tudi naslednji dan proti večeru. Padavine so bile časovno in prostorsko izrazito neenakomerno razporejene. Neurja, zlasti močni nalivi in toča, so marsikje v Sloveniji povzročila težave ali gmotno škodo. Več podatkov o tej vremenski epizodi najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /vrocina-neurja_26jun-3jul2019.pdf. Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 29. Number of days with thunderstorms in July Slika 30. Močne nevihte so bile tudi pri naših sosedih, Kamp Tunarica pri Labinu, 7. julij 2019, ob 18.30 (foto: Aleksander Mlakar) Figure 30. Sever weather was also in the neighbouring countries, Camp Tunarica near Labin, 7 July 2019 (Photo: Aleksander Mlakar) Neurja so zaznamovala obdobje od 6. do 8. julija. Prve nevihte so bile že pozno popoldne 6. julija nad Štajersko in Gorjanci z okolico. Zvečer je večji nevihtni sistem dosegel zahod Slovenije. 7. julija popoldne so bile močne nevihte, zlasti burno je bilo na območju Ptuja in Rogaške Slatine, kjer smo zabeležili izredno močne nalive in sunke vetra. Najdlje so se nevihte zadržale na jugu in zahodu države. 8. julija okoli 15.30 je bilo nad zgornjim Posočjem nekaj nevihtnih celic, najbolj južna pa se je na poti prek južnega predgorja Julijskih Alp precej okrepila in prerasla v supercelično, to je z vrtečim se vzgornikom. Ta vrsta nevihte je sicer najbolj znana po dolgoživosti in uničujočih vremenskih pojavih, zlasti tornadih in zelo debeli toči. Pred 18. uro je omenjena nevihta dosegla Ljubljansko barje in Krimsko pogorje, uro kasneje Kočevje, pred 20. uro pa je že zapustila Slovenijo. Kljub precejšnji hitrosti gibanja, okoli 45 km/h, in sorazmerno kratkem trajanju nevihte na posamezni lokaciji, je nevihta povzročila večjo gmotno škodo, saj so jo spremljali zelo močni sunki vetra, izredno močan naliv, ponekod pa tudi večja količina toče. V večernih urah je večje padavinsko območje s posameznimi nevihtami zajelo večino Slovenije, padavine pa so ponoči od severozahoda ponehale. Po podatkih Uprave RS za zaščito in 0 4 8 12 16 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni z nevihto Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 26 reševanje so neurja 6. julija povzročila težave ali gmotno škodo v treh občinah (Piran, Sežana in Črnomelj), 7. in 8. julija pa v številnih občinah vzhodne in osrednje Slovenije. V obravnavanem obdobju so plohe in nevihte večjemu delu Slovenije prinesle zmerno do veliko količino padavin, večinoma med 10 in 60 mm, krajevno tudi okoli 80 mm. Med posameznimi dnevi so bile velike razlike tako v prostorski razporeditvi kot v skupni višini padavin. Glavna značilnost padavin je bila izredno velika jakost, saj so nalivi marsikje dosegli večletno, ponekod celo stoletno povratno dobo. Več podatkov o tej epizodi neurij je v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_6–8jul2019.pdf 12. julija popoldne so se pojavljale plohe in nevihte, nekaj je bilo močnejših – s točo, nalivi in močnimi sunki vetra. Zvečer in v prvi polovici noči so se nevihte razširile tudi nad vzhodno Slovenijo. Naslednji dan so bile najbolj intenzivne nevihte na jugozahodu in severovzhodu države, močnejša nevihta je kasneje nastala tudi južno od Ljubljane. Nekatere nevihte so prerasle v krajevna neurja, v nekaj primerih pa so nevihte dlje časa vztrajale na istem mestu, kar je povzročilo obilne padavine (12. julija popoldne na Idrijskem in 13. julija popoldne na Goriškem in v Brkinih). Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so neurja 12. in 13. julija povzročila težave ali gmotno škodo v posameznih občinah, zlasti na severovzhodu države. Količina padavin je bila izrazito neenakomerna, od nekaj mm do več kot 50 mm, na Vojskem nad Idrijo je 12. julija v nekaj urah padlo kar 125 mm dežja. Več o tej vremenski epizodi najdete v poročilu na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_12–13jul2019.pdf. Slika 31. Stoječa voda na požetem polju, Banovci, 19. julij 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Stagnant water in a harvested field, Banovci, 19 July 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 26. julija opoldne je v okolici Slovenske Bistrice nastala dolgotrajna nevihta. Kasneje je bilo največ neviht v pasu od Julijskih Alp do Kozjanskega in Posavja, pa tudi na novomeškem. 27. julija sta bili nad Slovenijo dve središči nevihtnega dogajanja: sredi popoldneva v zahodni Sloveniji, malo kasneje pa še v severovzhodni Sloveniji. Močnejša nevihta je bila okoli 17. ure tudi v Zasavju. Nad severnim Jadranom, Istro in v Kvarnerju so začele nastajati nevihte in se združile v obsežen padavinski sistem. Zvečer in v noči na 28. julij so padavine, tudi v obliki nalivov, od jugozahoda zajele večino Slovenije. V drugem delu noči je manjši padavinski sistem zajel osrednji in vzhodni del Slovenije, zjutraj pa je od jugozahoda spet začelo močneje deževati. Do sredine popoldneva je deževalo v večjem delu Slovenije, nalivi pa so bili večinoma le na vzhodu. Agencija Republike Slovenije za okolje 27 Od jutra 26. do dopoldneva 29. julija je v večjem delu Slovenije padlo med 30 in 80 mm dežja, krajevno tudi malo več. Sprva so bile obilnejše padavine v obliki nalivov, 28. in 29. julija pa kot dolgotrajnejši dež zmerne jakosti. Prvi dan so bili nalivi zlasti v vzhodni polovici Slovenije, drugi dan pa na zahodu in severovzhodu Slovenije ter v Zasavju. Veliko dežja je ponekod padlo tudi med padavinskim dogodkom 28. in 29. julija. Na posameznih merilnih mestih je naliv dosegel povratno dobo od nekaj let do nekaj desetletij. Podrobnosti o tej vremenski epizodi so v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_26–28jul2019.pdf Na Kredarici je bilo 15 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju so meglo opazili v 8 dnevih, na Bizeljskem v 6, na Brniku in Letališču Cerklje pa v treh dnevih. V večini krajev megle ni bilo ali pa so jo opazili le enkrat. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremen- ljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manj- šemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2019 so meglo opazili le v enem dnevu. Od sredine minulega stoletja je bilo pet julijev brez megle, v 10 julijih je bil le po en dan z opaženo meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. Slika 32. Število dni z meglo v juliju Figure 32. Number of foggy days in July Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih dvajset dni je bil zračni tlak v Ljubljani večinoma med 975 in 985 mb, sledil je porast in 22. julija je bila z 988,1 dosežena najvišja vrednost meseca. Sledilo je upadanje vse do 28. julija, ko je bila z 965,8 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Nato je do konca meseca zračni tlak ponovno naraščal. Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2019 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2019 0 3 6 9 12 15 18 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni z meglo Ljubljana 965 970 975 980 985 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Zračni tlak (mb) Ljubljana 13 15 17 19 21 23 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 28 Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vlage v zraku je prve dni meseca večinoma naraščala in 6. julija je bil delni tlak vodne pare 23,4 mb. Sledilo je hitro upadanje vsebnosti vodne pare in 10. julija je bila s 13,6 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Malo vodne pare je bilo v zraku tudi 16. julija (delni tlak 14 mb), nato pa je vsebnost vodne pare v zraku naraščala vse do 25. julija, ko je bila dosežena najvišja vrednost meseca s 24,4 mb. SUMMARY Compared to the 1961–2010 average, July 2019 was at the national average 1.4 ° C warmer, with 35 % more precipitation and 2 % more sunny weather. The average July temperature exceeded the long-term average everywhere, with deviations mostly between 1 and 2 ° C. The deviation exceeded 2 ° C only in a small part of the territory in Goriška and Koroška. The lowest excess over the long-term average was in the south of the country and a smaller part of Pomurje, where the long-term average was exceeded by less than 1 ° C. Temperatures exceeded 30 ° C throughout the lowlands. The highest number of hot days was in Goriška, in Bilje there were as many as 20 such days, on the Coast 16, in Črnomelj and Ljubljana 15. Hot days were also reported in slightly higher locations, in Rateče there were 6 hot days, in Nova vas and Babno polje 5. Record high temperature was not observed this July. As most of the precipitation has fallen in the form of showers and storms, the spatial distribution was very uneven. The areas with abundant rainfall were the Julian Alps, Trnovska planota, Čemšeniška Planina, Menina and the hilly part of Štajerska and Koroška. As much as 306 mm of rain was registered on Vojsko. The least rainfall fell in Slovenska Istra, Kras, Goriška, and east part of Pomurje. In some places, only between 60 and 70 mm of rain fell. In most of Slovenia precipitation exceeded the normals. Below the normals was precipitation in the Goriška region, in the Upper Soča and Sava Valley, in some places in the Karavanke and Škofja Loka Hills, also in a smaller area of Štajerska and Pomurje. In Ptuj, hit by a strong storm in July, 259 % of the long-term average rain fell. The sunshine was within the limits of normal variability, since the deviations from the long-term average were small, the deficit was less than 5 % and the excess were less than 10 %. As is usual in summer, there was the least amount of sunny weather in the highlands. There were 197 hours of sunny weather in Kredarica. Most of the sunny weather was on the coast, with 330 hours of direct sunlight recorded in Portorož. For the fifth consecutive July at Kredarica there was no snow blanket. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (° C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (° C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (° C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (° C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration