Leto IT. V Celju, dne 19. avgusta 1905. St. 37. Ichaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse počil jat ve (dopisi, reklamaoije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poStnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta Štev. 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 E, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po poiti na naslov: „Narodni List" v Celju. Mladina, ti glej! Pred menoj leži in se razteza v daljavo krasen kos slovenske zemlje, ravnina in griči in gore. V duhu gledam čez ozadje pokrajine, čez temno-zeleno Pohorje tja na sever naše domovine, tja na mejo ob Dravi. Kako daleč je nekdaj segala ta naša slovenska meja, tam zgoraj po zgornjem in nižjem Avstrijskem se še danes najdejo spomini na prebivanje Slovencev v tistih krajih — pred sto in stoletji. Davno je že tam zginila naša govorica, in doli do Drave, da, že skoro čez Dravo nas je potisnil nemški naval, in dan za dnem čitamo nova poročila, kako se krha kos za kosom slovenske zemlje, kako vedno le izgu-bivamo, in nič ne pridobivamo. Ali mora to tako biti? Ali smo prokleti, da nas v sto in stoletnem boju počasi zmanejo nasprotniki med kremplji svojega kapitala, ki ga v miljonih mečejo na našo mejo, da na eni strani potom nemških šol odtujujejo slovensko deco slovenski narodnosti, na drugi strani pa nakupujejo od Slovencev posestvo za posestvom, naseljujejo na njih Nemce, katerim prejšnji slovenski kmet služi k večemu še za viničarja ali celo za hlapca? Ali ni nobene pomoči proti temu neprestanemu prodiranju nemštva od severa vedno bolj v osrčje naše slovenske Štajerske? Je pomoč! A leži v skupnem, enotnem narodno-obrambnem delu vseh Slovencev. To smo povdarjali vedno in pcrvdarjamo danes ponovno. Eazlike so med naziranji posamezikov in celih skupin v narodu glede kulturnih in političnih vprašanj in te razlike se ubistvujejo v tvorbi političnih strank z naprednimi ali nazadnjaškimi cilji; je pa eno, kar mora vezati posameznike vsakega naroda kot mogočna vrv: narodno prepričanje, zavest o potrebi in smotrenosti obstoja narodovega, in s tem zavest in čut dolžnosti za narodno delo. Ta skupna vez bi morala biti tako mogočna, da bi v delu za narodni obstoj morale ki priznavajo narodnostno načelo, eno skupno pot. To je do nedavna tudi bilo. A klerikalna stranka na Slovenskem je strankarstvo na političnem in kulturnem polju prenesla tudi na na-rodno-obrambno polje. Zakaj! Ne kakor lažejo klerikalni časopisi, ker se je „katoliške" Slovence izrinilo iz narodno-obrambne družbe, ampak iz enostavnega političnega razloga: klerikalna stranka na Slovenskem se smatra danes za edino predstaviteljico slovenskega naroda, klerikalna stranka naprednjakov vobče noče priznati, in s tem samo-obsebi umevno ne sme priznati tudi niti najmanjše vidne udeležbe naprednjakov pri narodno-obrambnem delu. To je glavni vzrok, da Jiočejo klerikalci ustvariti svojo organizacijo za narodno-obrambno delo, misleč: ko bomo mi začeli enkrat bobnati na veliki boben o našem delu, bode ugasnila slava „liberalnega" obrambnega dela in tudi na tem polju bomo veljali kot edini predstavitelji slovenskega naroda. To je točka, okoli katere se vse suče. In zato oni blazni napadi v klerikalnem časopisju na našo edino narodno-obrambno družbo, zato napadi na posamezne napredne narodno-obrambne delavce. Kaj njim mar, da se meja slovenske zemlje pomika vedno dalje in dalje na jug: samo da se ubije te proklete liberalce, magari tudi ti žrtvujejo stotisočake na leto za obrambo slovenske meje. Bodi na-prednjak še tako čist značaj, še tako zaveden, požrtvovalen in delaven narodnjak, liberalec si, zato nimaš pravice v našem javnem življenju. In če iz-krvaviš in če pogineš ti in tvoji dragi kje za plotom — kaj to nam, katoliškim duhovnikom, oznanjevalcem miru in ljubezni, mar, mi se moramo maščevati nad teboj, ker nas ne ubogaš, ker nam nočeš vsega verjeii, ker nočeš vsega storiti na našo komando. ^Maščevanje je moje'1, je dejal Gospod, in „ljubitc se med seboj", je dejal Kristus: — a za nas, katoliške duhovnike sedanjih časov, to ne velja, mi smo kakor Bog na zemlji (misijonarji v Dram-ljah!) — in maščevanje je naše. Kaj storiti v tem položaju? Pustiti pse. naj lajajo ... Mirno svojo pot naprej! Naša obrambna družba naj vrši svoje delo brez ozira na desno in levo na šolskem, izobraževalnem polju. Go-spodarsko-obrambno društvo se naj osnuje čimprej, da bo vzporedno s šolsko družbo delalo na gospodarskem polju za obrambo naših mej. Vsa naša posvetna društva od „Prosvete" doli do najpriprostejšega bralnega in 'izobraževalnega društva naj se v polni meri zavedajo svoje naloge. Končno pa: obrniti moramo svoj pogled k tistemu delu našega naroda ob mejah, ki tvori bodočnost našo, bodoči zarod: slovenska mladina ob mejah! Tebi, snujoča se zveza slovenske napredne mladine, pripada ogromna in prevažna naloga, da organiziraš slovensko mladino ob meji. Dejstvo je, da je ta mladina po veliki večini vzgojena v duhu napredka, in to mladino držati, ji dati notrajno moč, jo ohraniti slovenskemu narodu in jo potom izobrazbe usposobiti za gospodarsko in narodno delo: to je naloga bodoče zveze slovensko-napredne mladine. Ako se ji to posreči, je tudi ta zveza neizmerno mnogo storila za obrambo naše narodne meje, zato Tebi, delavna slovenska mladina, kličemo: le brzo na delo. V tebi so pogoji za narodov obstanek! Zahtevajte jtarJist V gostilnah in Kavarnah 3z političnega stfeta. Nemški veleizdajalci. Predzadnjo nedeljo so bili celovški hajlovci napravili izlet v Monakovo (na Bavarsko v nemški državi) in so se tam bratili z rajhovci. Pri tej priliki je nemški poslanec iz Koroške, Dobernig, izrekel besede, ki si jih bo dobro zapomniti. Zaklical je namreč rajhovskim bratcem, naj pomagajo našim nemškutarčkom v boju za „pot do morja, do Trsta, ki pripada po Bismarkovem izreku k Nemčiji." Ali ga čujete? Radovedni smo, kaj poreče k temu bivši anarhist, sedaj velik avstrijski „domoljub" Linhart v Štajercu. Poljski poslanec Glombinjski je sklical za torek 17. t. m. uglednejše poslance vseh strank avstrijskega drž. zbora k posvetovanju, kako bi se omogočilo na jesen redno delovanje državnega zbora. Kakor se iz Dunaja poroča, je posvetovanje imelo povsvem zadovoljiv uspeh. Baje na jesen ne bo več obstrukcije. Dunajski Nemci so znoreli. In to ne le nemški nacijonalci, ki so znani kot hujskači prve vrste, ampak tudi krščanski socijalci, ki so se dozdaj delali pravične. Minolo nedeljo je napravilo planinsko društvo dunajskih Čehov popolnoma nedolžen izlet na ladji po Donavi in so hoteli izletniki blizu Melka izstopiti. Nemci pa so že prej nahujskali tamošnje krčmarje, in ti so rekli, da ne dajo Čehom ^e jesti ne piti. Ko so Čehi prišli z ladjo na Melka, je bilo ob bregu na tisoče nemške takinaže. Seveda Čehi niso izstopili, ampak pluli naprej. Tudi na Dunaju je bilo ob bregu Donave, koso se Čehi vkrcali in potem, ko so se vrnili, na tisoče nemških banditov, ki so surovo psovali in napadali Čehe in bi jih bili dejansko napadli, da ni bilo tam policije. Čehi so se zadržali popol- LISTEK. Šaljivec iz Podravja. Zbirka pripnvedek iz Podravja na Štajerskem, ki jih zapisuje Janko Osojni k. Marberški kres. V Marbergu se je naselil kravji kupec Kašelj, priden in prebrisan mož, kateremu je nesla kupčija toliko, da si je za pol leta kupil lepo hišico sredi trga. Zdaj so ga začeli Marberžani zavidno gledati in črtiti, češ, kaj hoče ta pritepenec med nami! Kašelj pa jim ni ostal ničesar na dolgu in se jih je dobro otepel z besedo in pestjo ter mirno hodil po svoji kupčiji. Občinski odbor je moral nekaj ukreniti, da se znebi nadležnega kupca ali pa mu ogreni življenje, da se pobere sam, odkoder je bil prišel. V tajni seji se je sprejel soglasno županov načrt, ki se je izvršil še isto noč. Kašlja ni bilo doma. Krog polnoči se je zažarelo po Marbergu — sredi trga je bila neka hiša vsa v plamenu. Bila je Kašljeva. Nihče ni vedel, kako je nastal ogenj, a saj tudi nikogar ne skrbi! Ves občinski odbor je stal na cesti in policaj je trobil, naj pridejo Marberžani gledat, kako gori koča nadležnega tujca. Z glasnim veseljem so opazovali plamen, ki je naglo požiral lesene stene. Nihče ni stegnil roke, da bi obranil kako reč. Zdaj bo se menda tujec preselil, ko rima več hiše. A kaj Še! Kašelj se je pripeljal po dveh dneh s sodno komisijo in z pgentom banke „Siavije" Zafršnikom. Ko.misija sicer ni mogla ničesar dognati, kako je nastal ogenj, ker so se Marberžani rotili in bi bili prisegali, da ničesar ne vedo, pač pa je Kašliu izplačal agent Zafršnik takoj 4000 goldinarjev, za katere je bil zavarovan pri banki. Marberžani so stali in strmeli, zakaj neki je dobil Kašelj toliko denarja, ker jim ni bilo znano, da se lahko hiše zavaruje proti ognju. Popoldne so prišli nad Kašlja s vprašanjem, kdo je ta gospod, ki mu je naštel toliko stotakov. Kašelj, ki je dobro slutil, da su mu Marberžani zažgali hišo iz hudobnosti in za-vidnosti, jim je odgovoril: „Ali ne veste, da izplača deželna vlada vsakemu pogorelcu 100 tisoč zlatov ali bankovcev, če ga ni doma, kadar mu sovražniki zažgejo hišo? Jaz si ničesar nisem mogel rešiti, zato sem dobil deželno darilo. Marberžanom je bilo vse to popolnoma neznano. Zavidali so Kašlja še bolj, ki je postal kar čez noč bogataš, in tembolj, ker so vedeli, da so mu sami pripomogli do bogatstva. Če so pomagali Kašlju do tisočakov, ali bi ne mogli poskrbeti na podoben način tudi zase? Kaj se je govorilo in sklepalo v tajnih občinskih sejah prihodnjih noči? Policaj, ki je slonel zunaj na cesti, je slišal marsikaj o marberškem splošnem požaru, o milijonih zlatov, ki pridejo iz Gradca v Marberg, o krasnih novih stavbah, širokih ulicah bodočega Mar-berga, o milijonarjih, ki jim ni treba delati, ampak se samo vozijo v pozlačenih kočijah itd.... In Šorfšic je bil prebrisan ter je vedel, o čem se posvetujejo občinski očetje. Na Jurjevo popoldne se je izpraznil ves Marberg. Možje so se preselili z družinami v Poharjevo grabo, kamor so si privlekli posteljino in marsikaj drugega. In ko se je zmračilo, so se jele dvigati iskre proti nebu — ves Marberg je gorel na desetih koncih. Marberžani se niso mogli ovladati ter so hiteli iz grabe na hrib, da vidijo, kaj se godi v njihovem trgu To vam je bilo veselje. ..Marberg cvete! Marberg cvete! Zdaj rastejo milijoni zlatov iz tega kresa!" Po hribu so vriskali in prepe vali in bi bili radi streljali iz topičev, če bi jih imeli. Pet mož, ki so požigali Marberg, je dovršilo svojo nalogo in prišlo na noma mrno. Lepo znamenje nemške olike! Shoda avstrijskih katoličanov (pravilno: klerikalcev) se ne udeležijo slovenski in tudi ne češki klerikalci, ker. so nemški klerikalci v zadnjem času v svojem časopisju v napadanju in psovanju ravno tako divji kakor nacijonalci. Boji v Afriki. Med kabilskim plemenom marokanske države, katero je Špance „razžalilo,;< in med armado, ki jo je poslala nad to pleme Španska, se bije še vedno hud boj. Španci se pripravljajo na odločilno bitko. Maro-kanski sultan Mulej Hafid je ponudil španski vladi, da oo on posredoval pri Kabiiih, da bodo dali zadoščenje Španski; a španska vlada je ponudbo odklonila, češ da si hoče sama dobiti zadoščenje. Še premalo ji je prelite krvi. In Španska se vedno slavi kot najbolj katoliška, papežu najbolj udana država! V Perziji so se vršile nedavno volitve v državni zbor, in so bivši „puqtarji", takozvani nacijonalisti, dosegli lepe uspehe. — Bivši šejh še vedno ne da miru in bi po zvijači zopet rad prišel na prestol. Sedaj skuša delati zmešnjave pri mladem šajhu, svojem sinu. Nedavno ga je skusil zvabiti k sebi v rusko poslaništvo, kar pa se mu je ponesrečilo. Obljubiti je moral na to, da takoj odpotuje iz Perzije. Na Švedskem stavka ali štrajka krog 300.000 delavcev, ker jim lastniki podjetij nočejo zvišati plač in skrajšati delovnega časa. Napetost med Turčijo in Grško zaradi Krete se je polegla, ker so začele posredovati obrambne velesile. Prebivalstvo na Kreti je odločno proti Turčiji. Kretska vlada je zato odstopila. Velesile so sklenile takoj, kakor hitro bi se pojavili kaki protiturški nemiri, poslati na Kreto svoja vojaštva in svoje ladje. Sedaj vlada mir. p Izkaze o darovih, ki jih za po toči prizadete v ormoškem okraju sprejema pomožni odbor pod predsedstvom dr. Ploja, priobčuje v polnem obsegu „Narodni dnevnik." Mi zaradi pičlega prostora žal ne moremo. Dozdaj je prišlo nad 1000 kron. Gospodarski paberKi. Hlevi. Razpravljali smo že v splošnem o važnosti pravilnih gospodarskih stavb. Danes je naša naloga, da začnemo govoriti špecijalno in in to pred vsem o hlevih. V hlevih imamo dandanes največ upanja na kake dohodke, s katerimi nam je kriti v sedanjih časih tako množeče se stroške. Če imamo pri hrib. Zadnji je bil policaj, ki se je na glas prismejal in pripovedal zbranim rojakom: „Nikdar v svojem življenju se nisem tako smejal ko nocoj, ko je moja pojata gorela. Kako so smigale podgane po moji hiši, brcale in vročine kašljale ter bežale, da so kvišku re-pove držale! Hehehehehe! Samo ene stvari bo mi do smrti žal. Pozabil sem doma tisto „ česalo,** ki sem ga kupil lani za goldinar na božji poti v Marijinem Celju in ki mi je vsakokrat po trideset uši z glave izčesalo, kadarkoli sem ga potegnil preko las. Joj, mojega česala je škoda i" Vsi so se smejali s policajem vred ubuffim marberškim podganom in vsi so žalovali za policajevim glavnikom, edinim v vsem Marbergu, s katerim so se bili gladili in. česali Marberžani po nedeljskih popoldnevih. Ko je napočilo jutro, starega Mar-berga ni bilo več. Občinski odbor se je odpravljal na daljno pot, da naznani gosposkam veliko nesrečo, ki je živini „srečou, kakor se naši kmetovalci radi izražajo, potem Še gre, a v jako neugodne okoliščine pride gospodar, če ima vedno kako nesrečo pri živini. KOmaj pozabi tnalo eno nesrečo, že pride nekega dne spet ta ali oni preplašen v hišo z novico, da ta ali ona žival zopet noče jesti, je c;otovo bolna, kaj bo? In tako se tupatam pripeti, da se zmanjša Število živine tako dafcč, da še mu za pleme dosti ne Ostane; še dokupiti mora kaj. In tako naj sedaj človek gospodari tarna gospodar. -- Tukaj pa nimam v mislih kakih kužnih ali nalezljivih bolezni; v takem slučaju seveda ne,pomagajo dosti bodisi še tako dobri, pravilni hlevi. Tudi v normalnih, naravnih razmerah pridejo take ponavljajoče se nesreče dostikrat. In smelo trdimo, da pridejo bolezni dostikrat vsled slabih, zaduhlih, skratka nezdravih hlevov. Temu se ni čuditi, če pomislimo, kaka bivališča so tupatam za živino. — Nasprotno lahko rečemo, da je le čudno, da še nimamo več nesreče pri živini. Ker je toraj v današnjih, časih živinoreja, takorekoč podlaga celega gospodarstva je gotovo dolžnost naša, da imamo za živinO take prostore, da se ne bo moglo trditi, da so nezdravi. Posebno če treba že st«viti nove hleve, je to lahko storiti. Če pa imamo hleve še močne, je pa te kolikor mogoče izboljšati, glavne nedostatKe odpraviti. Če je hlev temen, napravi več oken. Če je vlažen vsled tega, ker so tla vlažna, napravi ob znnanjih straneh zida drenažo, da se zemlja s tem po mogočnosti osuši. Glavna stvar je pa ventilacija hleva. Hlev mora biti zračen, zračnost je glavna podlaga za zdravje živine. O vsem tem govorimo natančneje pozneje. Lastnosti dobrega hleva so toraj: suh, svetel, zračen. Da bo odgovarjal hlev tem zahtevam, to bodi naša skrb posebno pri novih stavbah. Ako je dotični prostor vlažen in nam primernejšega ni mogoče izbrati, je pred vsem potrebno, da ga os&široo, da ga dreniramo. V tem slučaju nam služijo prav dobro drenažne cevi, kakor jih rabimo za osuševanje travnikov. V nekaterih krajih, posebno po ravninah, je stvar težko izpeljati, ker precej stane, ampak če želimo imeti dober, suh hlev. je to neobhodno potrebno. Suha tla so podlaga za dober hlev. Druga, tudi važna lastnost pravilnega hleva je svetloba. Svetloba ni v hlevu potrebna samo zaradi lažjega opravljanja hlevskih del, temveč je to že naravna potreba za živino. Le pomislimo samo, če bi mi morali biti v vedni temi, kakor se to v istini dogaja živini mnogoterih gospodarjev, posebno v zimskem času. ko mora biti noč in dan v hlevu. Primerna velikost oken je 40 cm višine in 60 cm širine. Za posebno široke hleve je potrebno nekoliko večjih oken. Napravijo naj se tako, da se odpirajo od zgoraj navzdol, da so torej pritrjena na spodnji strani. (Še pride.) u Vrtna salata kot hrana. Vrtno salato uživamo navadno surovo kot krepčilo in kot užitno stvar; a vrtna doletela Marberg, ko nikogar ni bilo doma, in da si naprosi za vsako hišo po 100 tisoč zlatov deželne podpore. V tem pa sta se pripeljala dva odličha gospoda, ki sta si ogledala škodo in si zapisala vse, kar so pripovedovali Marberžanje. Agenta Zafršnika ni bilo od nikoder. Pač pa je primarširal drugega dne oddelek orožnikov, ki je uklenil vse marberške može in lih gnal z deco iz ženami nekamo, odkoder se zelo dolgo niso vrnili. * * * Po mnogih mnogih letih se je jel dvigati iz velikega pogorišča nov trg. Stari marberški korenjaki so bili že večinoma pomrli nekje v temnicah, njihovi nasledniki pa jih niso upali-več v vseh rečeh posnemati, češ, da ni bilo vse v redu, kar se je godilo v starem Marbergu. Polagoma so celo pozabili na mnoga dela svojih prednikov, le v okolici se je ohranilo nekoliko spomina nekdanje slavne marberške dobe, ko je žnpanoval gospod Guzl. salata je tudi polnovredna hrana, bodisi surova, kot salata ali kuhana kot špinača,—če se jo pravilno pripravi. Posebno, pripravni so krepki zeleni listi salate, ki imajo v sebi veliko več železnih soli kakor rumeni nežni listi. Zato je le dobro, če brezmadežne zu-najne zelene salatine liste pripravimo in uživamo, četudi surovo uživani ne teknejo tako kakor bolj nežni rumeni (beli) listi. Za blediČne in bolne osebe je vrtna salata, surovo pripravljena, tudi zdravilna jed in dobra prikuha, vendar jo je treba pripraviti, namesto z octom (kisom, jesihom) in oljem, z sladko smetano, citroninim sokom in sladkorjem; šele potem je lahko prebavna in pri tem tečna ter krepčilna. Najboljše zna prirejati salato italjan-ska gospodinja in v resnici se v Italiji tudi največ salate konzumira. Od-tam je tudi najbrž se k nam vdoma-čilo pripravljanje salate z oljem, dočim se je pri nas pripravljala po navadi s slanino ali zabelo. Pri pripravljanju salate pazi na sledeče: pripravi jo le malo časa pred povživanjem; listje se ne sme predolgo imeti v vodi v svrho izpiranja; ocet (jesih) naj bo dober, najbolje vinski ali sadni; sol naj bo drobno zmleta; za otroke in bolne pa delaj salato na zgoraj opisani način s sladko smetano, citroninim sokom in sladkorjem. Jako dobro tekne salata, če se zmeša v njo dobro nasekljanih kuhinjskih zelišč kakor peteržilja, zčlene (selerije), drobnjaka, kopra itd. Kakor omenjeno, se uživa vrtna salata tudi kot špinača. u S soljo lahko popraviš okišnjeno seno. Mnogokrat se zgodi, da vsled deževnega vremena moraš spraviti seno, ki še ni čisto suho. Tako seno pa se v shrambi rado pokvari — vžge se — in začne plesniti. Tako seno živali jako nerade žro, a če ga morajo, jim pouzroča mnogokrat razne bolezni. Okišnjeno seno ima v sebi mnogo manj redilnih snovi kakor dobro posušeno. Dež namreč izpere iz sena mnogo redilnih snovi. Kaj torej storiti? Seno, ki ga vsled dežja ne moreš suhega spraviti, potrosi s soljo in sicer tako, da pride na prilično vsakih 100 kil sena nekaj nad pol kile živinske soli. Potem pa treba seno dobro stisniti, čo opaziš na senu, ki je že spravljeno, da se je preveč zagrelo in se je bati, da se vžge, napelji na več krajih v kupe sena cevi, skozi te pa vlij gotovo Količino vode, v kateri se je razpustila živinska sol. Tako se ogneš nevarnosti, da se ti seno skvari. Sol potegne iz sena vlago, ki izhlapi, in tako se prepreči, da bi se seno vžgalo ali splesnilo. Ko vlaga izhlapi, ostane v senu tuintam sol, ki draži živalim žleze prebavnih organov in dela seno bolj tečno. Sol tudi zviša redilno vrednost okišnjenega sena, ker nadomešča vsaj deloma mineralne redilne snovi, ki jih je dež izpral. — Seveda se lahko rabi v to svrho kuhinjska sol namesto živinske. A pameten gospodar ne bo rabil kuhinjske soli, ker je — mnogo dražja. Po „P. P." u Gospodarske šole v Avstriji. L. 1907./8. je bilo v Avstriji 175 gospodarskih šol z 8563 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 9 srednjih šol, 5 višjih gosp. šol, 2 višji vinogradniški šoli in 1 višja pivovarska šola z 1874 dijaki. Dalje je 41 kmetskih šol s celoletnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih šol, 17 mlekarskih in gospodarskih, 24 nižjih šol za hmeljarstvo, vinogradništvo itd. ter 2 pivo-varski šoli. u Kako zatreti prašnati sneti Ker se je ta žitna bolezen v letošnjem letu našem žitu, posebno na ovsu, v jako obilni meri razširila, hočemo podati našim bralcem, osobito kmetovalcem, kratek opis iste iz g. Rokrmanove knjige ..Poljedelstvo" (I. del stran 219), kako ga zatirati, da se nam preveč ne razmnoži. Prašnati snet ali Črnivec napada oves, ječmen, pa tudi pšenico in razne trave. To bolezen poznamo na tem, da se razvije na klasju namesto cvetja in zrnja črn prah, ki se tako razkadi, da nam ostane le prazna lat, ali prazni koželj, ali „prazna glava." Prašnati snet se prenaša po trosih, ki obvise na zdravem semenu. Zato se tudi te bolezni varujemo z namakanjem semena vpol-odstotni razstopini modre galice, kakor pri pšenici, četudi z manjšim vspeiiom ker nam tako namočeno ovseno in ječmenovo seme težje izkali. V novejšem času se priporoča obdelovati namočeni ječmen ali oves še z apnenim prahom ali beležem, da ostane seme bolj kaljivo. Sedaj priporočajo tudi to. da se seme le poškropi z raztopino modre galice. za katero se vzeme na 100 litrov vode 1 kilogram modre galice. Poškropljeuo seme je dobro premešati, posušiti in takoj vsejati. V zadnjem času svetujejo tudi, da namakamo seme v vodi, kateri smo primešali žveplene kisline (hudičevega olja). Na 100 litrov vode vzamemo 1 kg žveplene kisline, v tej razsitopini namakamo seme po 10 ur. Tudi. to se priporoča sedaj* da namočimo ječmen ali oves za 5 minut v vodi, katero smo segreli na 55 do 56° po Celziju. Pri tej toploti se zamorijo trosi od sneta, zrnje nam ostane pa bolj kaljivo, kakor če bi ga namakali v raztopini modre galice. Male poskušnje, ki se lahko vsak čas napravijo, morajo nas o tem šele prepričati. Močno pre-pihovanje semena v čistilnem mlinu je tudi koristno. Dobro je tudi, da snet-ljive rastline na njivi zatiramo. „Gor.u v Kongres čebelarjev iz Hrvatske in Slavonije se vrši 30. tm. v RumL Obenem je čebelarska razstava. o Vinska letina letos na Avstrijskem in Ogrskem ne kaže tako ugodno, kakor je bila lani. Mnogokje je napravil veliko škode veliki mraz iz letošnje pozne pomladi, tako osobito v mnogih krajih Ogrske. Po mnogih krajih je pa pobila toča, na Slovenskem krog Ormoža. Letošnja letina ne bo niti tako obilna, kakor je bila lanska, pa tudi pridelek ne bo tako izboren. Upati je vsled tega, da bodo naši vinogradniki potem lanski pridelek* katerega imajo še mnogo v svojiih kleteh, lahko spravili v denar. Zveza danskih kmetskiih kon-zumnih zadrug je imela svoj občni zbor dne 7. in 8. junija ti. Udeležilo se je okroglo 1200 zadružniko v. Zveza je štela dne 1. prosinca 1909 J. 1191 članic-zadrug. Zveza oskrbuje vsem svojim članicam najrazličnejše konsum-no blago. L. 1909 je imela prometa okroglo 57 miljonov kron a. v.-; v lastnih tovarnah katerih ima že krog 20, je izdelala v minolem lettu blaga za približno 5'5 miljonov knon a. v. Upravnih stroškov je bilo približno 1'3 miljona kron a. v., čistega dobička pa 2'5 miljona! Dne 3. junija ti. je Zveza obhajala svojo 25 letnico. Rezervni zaklad znaša okroglo 34 milijone kron a. v. Priporočamo našim rodbinam Kolinsko cikorijo; Beleži«. u Ciril-Metodova družba je imela v nedeljo 8. t. m. na Jesenicah svojo 24. glavno skupščino. Zbralo se je lepo število zborovalcev, da se v tem od narodnega nasprotnika tako ogroženem kraju pogovorijo o narodno-obrarabnem delu. Skupščina je obsedila hujskanje klerikalnega časopisja in duhovščine proti družbi. Poročilo o delovanju družbe v preteklem letu je podal glavni tajnik dr. Gregor Žerjav. Iz krasnega poročila je razvidno, kako mogočno se razvija naša šolska družba. Organizacija podružnic se je v 2 letih silno izpopolnila v vseh slovenskih pokrajinah. Da se bo še bolj, to je naloga potovalnih učiteljev družbe. Na Kranjskem je družba gmotno podprla več občin, da so mogle postaviti nove slov. šole. Več šol otvori družba sama. Na Primorskem je družbina organizacija še boljša ko na Kranjskem. Delujejo vse podružnice. Na Štajerskem se je pričelo v podružnicah veselo življenje. — (Gleej med beležkami v zadnji številki „Nair. L.") Na Koroškem je žal prišlo do razdora v obrambnem delu, ker so koroški slov. klerikalni politiki osnovali svojo šolsko društvo. (Poročilo nato obširno slika tok pogajanj med družbinim vodstvom in novim društvom glede razdelitve delokroga na Koroškem: Iz tega poročila je razvidno naravnost zahrbtno postopanje koroških voditeljev nasproti družbi.) Deluje danes na Koroškem 5 podružnic, 3 se ustanavljajo. Pripravlja se ustanovitev nekaterih manjših šol. — Vseh lani nanovo ustanovljenih podružnic je 45. Vseh članov družbe je krog 10.000. V družbinih 6 šolah s 25 razredi in 18 vrtcih je skupno 2^95 otrok. — Prihodnje leto slavi družba 25-letnico obstanka. Dohodkov je imela družba 1. 1908. 136.268 K 69 v, največ, odkar obstoji. — Izdatkov je bilo 93.483 K 72 vin; pre-hitka je torej 42.784 K 67 v. — V debati so se glede koroškega vprašanja oglasili tudi koroški duhovniki, ki so s svojim surovim nastopom povzročili vihar ogorčenja. — Pri volitvi v odbor so bili izvoljeni zvečine stari odborniki; nanovo so izvoljeni: v odbor prof. Vajda, v nadzorstvo Miloš Šti-bler, v razsodništvo dr. Hudelist iz Velikovca. — Družba vidno napreduje od leta do leta. Kličemo ji: krepko naprej! d Štajerskih podružnic je bilo zastopanih na letošnji glavni skupščini CM družbe na Jesenicah — 34, kar je res častno za naše podružnično življenje. Kakor se nam poroča, se snuje za Štajersko pokrajinska zveza CM. podružnice s sedežem v Celju. Ustanovni občni zbor te zveze se vrši mesca septembra v Celju. z Znižane voznine za hmeljske obiralce. Južna železnica je dovolila kakor druga leta, tudi letos hmeljskim obiralcem polovično vožnjo in sicer od vseh postaj od Brežic do £elja in od Marenberga do Celja ter nazaj. Dotične legitimacije je razposlalo hmeljarsko društvo 111 občinam in velja lahko ena taka legitimacija za poljubno število obiralcev. Hmeljarsko društvo ima še precejšnje število navedenih legitimacij, katere so p. n. hmeljarjem na razpolago. Društveno vodstvo. z Pozor! Slovenski starimi in poklicani činitelji pazite na nemške pri-ganjače, ki skušajo zvabiti slovenske otroke v nemške šole! o Kako zginjujejo kmetje na Zgornjem Štajerskem. Graški nemški dnevniki so se začeli zanimati za zgi-njanje kmetij v posameznih zgornje-štaj. občinah, ker kupujejo graščaki velika posestva, da si urede — lovišča. V 9 občinah tribenske okolice je bilo prodanih v zadnjih letih 97 kmetij. V občini Donnersbach je bilo prodanih od 1. 1889 sem največ za lovišča 13 kmetij, na katerih so redili kmetje 370 glav goveje živine, 600 ovc, 200 koz in 30 konjev. Bazun tega so kupili ?raščaki 10 planin. Tisoči hektarji ro-lovitne zemlje in pašnikov so sedaj jrosta lovišča. z Razstava hmelja v Brnu 1909. 'a to velevažno razstavo zglasilo se 3 šele prav pičlo število hmeljarjev, odstvo hmeljarskega društva prosi, da i mu oglasila prej ko mogoče pošljejo. o „Straža" pere v potu svojega •raza Ozmeca in Meška. Toliko je daj že priznala, da se je vozil v po-deljek v svoj vinograd v Kajžar in t je začel »ogledovati" škodo v sredo i da Meška prve dni ni bilo doma. Easi pride več, samo potrpežljivosti jtreha, da se gospodi malo spomin ari. Sicer pa vzdržujemo svoje po-dke. Ako zmerjate naše kmečke disnike, ki so se zgražali nad posto-pjem Ozmeca in duhovščine, falote, joa tudi prav. Se vam bode še že otalo. Kmečki ljudje imajo toliko čd v sebi, da se od vsakega faj-mtra ne dajo brez kazni psovati za „i>te". Oni nimajo take morale ko mborska duhovščina, ki kandidira Rtarje v deželni zbor, nastavlja Čen-či