štev. zzo.
u LJUBIM«torek, dne 24. septembra 1901
Leto rnv.
Velja po poŠti:
za telo leto napfej K 26 — u pol tet* fetiH
za četrt teta za en mesec
15--6 50
2-20
V upravmfctvu:
ta celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ «>•—
za četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 1-70
Za poiilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah 5t. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskamo). — Rokopisi s*
ne vrata jo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo, (JredniSkega telefona Stev. 74.


Političen list za slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsia (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... JI „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-ja\>ljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo j* v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniJkega telefona Stev. 188.
Moč teme.
Pretekla nedelja v Ricmanjih je kakor baklja zagorela in posvetila v tržaško gnilo ozračje, okuženo od miasmov, katere je iz-kultivrala ondi tista politična neznačajnost, ki .sino jo na Slovenskem poznali doslej po njeni lažislogi. Ni pomemben 22. september v Ricmanjih zato, ker je organizirani siogaški bri-gantaggio žalil in pretil življenju Franca Tcr-seglava, ker je oseba tu čisto pristranska stvar in povrh tega neprimerno vzvišena nad tistimi posestniki kolov in poškodovalci tujega imetja, ki so hoteli žaliti, a žaliti ne morejo. Pomemben je bil ta dan le zato, ker je odJtril tragedijo, katera se vrši v Ricmanjih med zapeljanim, zbeganim in otrovanim ljudstvom. O tej tragediji treba danes izprego-voriti.
Kaj je Mandičeva družba 22. septembra v Ricmanjih nameravala? Da na to odgovorimo, treba da odkrijemo dejstva zadnjih mesecev, katera so se navidez neslišno odigravala na prijaznem vinorodnem bregu riemanjskem, a so po točnih informacijah zavalovila čez tržaško ozemlje do nas, ki smo čakali le ugodne prilike, da jih pribijemo pred vsem svetom.
V Ricmanjih sta dve stranki. Ena terorizira, druga .ie terorizirana. Ni čuda, da so Ricmanjci razdeljeni. Ljudstvo je v dnu svoje duše globokoverno, ker si kmet, ki v potu obraza mora iz kraške zemlje izvabljati plemeniti trtini sok, ne more privoščiti luksusa brezverja. kakor si ga zamore vsaj začas nasičeni in od naslad opojeni meščan. V resnici so srca tržaških okoličanov zlata, poštena in gostoljubna, ki se celo 22. septembra t. 1. niso mogla v tem svojem gostoljubju zatajiti. Saj vidijo okoli sebe v Borštu, na Katinari, v Boljuncu in Dolini svoje sotrpine, do katerih ni prispelo od tržaških vodilnih politikov zasejano seme brezboštva in z njim združene moralne podivjanosti. Ta izgled jih peče v dušo. Ženske nosijo otroke krstit skrivaj in marsikateri kraj. kjer je človek najbližji svojemu Bogu, bi vedel pripovedovati o solzah in kesu tistih, ki si drugače ne upajo duhovnika poklicati niti na smrtno posteljo. Treba žal pripomniti, da tisti, ki so tako terorizirani, tega ne upajo priznati morda niti samim sebi. Odtod edinstvo na zunaj, katero se je na papirju »Edinosti« seveda z izkrivljanji dejstev dalo še lažje predstavljati javnosti za trdno in neomajno.
Toda odpor se ni dal zadržati. Marsikdo je videl jasno, kako to nenormalno stanje resnično vede v popolno bogoneznanje in posu-rovelost. Nekateri so dobro čutili, kako pomeni beseda »Ricmanjec« v najbližji soseščini nekaj, kar ni niti izgovoriti treba, ker vsak to ve. Tisti pa, ki so ta odpor videli, so bili prestrašeni. V prvi vrsti je to bilo politično vod-
stvo tržaško. Oni rabijo riemanjskih »muče-nikov«, da lahko blatijo cerkveno oblast, rabijo »upornikov«, da lahko imponirajo vladi s svojim narodnoabsolutnim radikalstvom, rabijo nezadovoljnežev, da v kalnem ribarijo in se javnosti s pomočjo ubogih zapeljancev kažejo za mogočne, požrtvovalne narodove voditelje, katerih slava ne ugasne. Ce se v Ric-manje povrne mir, je konec njihovemu narod-njaškemu nimbusu. Bilo je torej le vprašanje »raison-a d'etre« tržaškega političnega vodstva, da to opozicijo ubije tembolj, ker je zadnji čas čisto proti volji voditeljev in agentov-provokaterjev iz Trsta dobila riemanjska opozicija vidno obliko: Ljudstvo je zahtevalo, da se spor s cerkvijo reši in končajo neznosne razmere! Kaj je bilo storiti? S pravoslavjem seveda niso mogli zamašiti ljudstvu ust, ker so izkušnje z Drohobeckim in Milašem bile prebridke. Ljudstvo tudi ne hrepeni po pani-hidah in srbskopopovskih zagovarjanjih goveje živine, ampak hoče katoliški krst in zakon, da mu ni treba izročiti svojih sinov in hčera priležništvu. Zahtevalo je okrožnico na cerkveno oblast in ta se je tudi napravila.
Kako in kaj je s to okrožnico, o tem seveda viri še molčijo. Le eno se ve, da so v tej okrožnici cerkveni oblasti stavljeni tako poniževalni in neutemeljeni pogoji, da se vidi iz njih namen, mirno rešitev preprečiti. Da so Ricmanjce pregovorili, da zahtevajo nekaj, kar že a priori ne morejo dobiti, tega so krivi izvestni elementi, ki imajo največji interes na tem, da se v nesrečno vas ne povrne mir, ljubezen in sloga.
Tako jc prišlo do 22. septembra. Ta dan je tržaško vodstvo mislilo, da je najboljša prilika. da zopet utrdi v Ricmanjih trdovratne elemente in uplaši, oziroma »ojunači«, kakor bi se to reklo v diurnistovskem žargonu Maksa Cotiča, nasprotne, ki se hočejo spraviti z Bogom in cerkvijo. Prilika je bila ugodna. Bilo je nepolitično majhno slavije, kjer ni bilo pričakovati tujih gostov. Mandič bi bil lahko govoril, kar in kakor bi hotel in njegov prijatelj Makso Cotič bi bil lahko zapisal v »Edinost«, kar in kakor bi hotel. Toda kakor blisk iz neba se je pojavil »Slovenčev« poročevalec.
Kako naj si drugače tolmačimo napad, ki je vreden Mussolinov in Acciaritov? Poročevalec ni nikogar izzival, skoro nič govoril, nikogar motil in kar se jc od tolovajev samih v tem oziru poročalo v njihovih žurnalih. je nesramna laž. Spremljevalci njegovi tudi niso dali najmanjšega povoda za škandal. Kako naj si razlagamo premišljen, skrbno aranžiran napad na življenje poročevalčevo, na dame, na voz in na konja, torej na tujo last, ki je drugače sveta celo takim ljudem, kakor je bil nedavno ustreljeni vodja bondelzwaartskih ho-tentotov, Jakob Morenga.
Poročevalec je aranžerjem slavnosti vse, čisto vse pokvaril, tako pokvaril, da se ie
dičnemu Mutku Mandiču tresel glas, ko je počel govoriti, da ga je jeza lomila in da niti vedel ni, kaj naj govori, ampak je improviziral ker je vsled navzočnosti Terseglavove bil pri-inoran govoriti to, kar ni nameraval. Taki so tisti kristalnočisti politiki, katerih nameni so »sveti« in »neomadeževani« in »vsem odkriti«, pa se strahopetno boje peresa poročevalčevega! Ljudje pa, ki jih je strah peresa in luči, teh ni bilo sram kolov in teme, katero so izrabili, da odzadaj in zahrbtno in celo iz zasede napadejo ljudi njihove krvi, ki ni pomešana z laško, kakor tista od bašibocukov od zadnje nedelje! Pred papirjem so trepetali, svinčnika reporterjevega so se bali, v varstvu noči na strmem bregu, daleč stran od orožnikov pa imeli žalostni pogum strahopet-nežev, da napadejo človeka, ki ie imel tako odkrito lice, da je stopil sam med tiste, ki se vedno sklicujejo na svojo poštenost, človekoljubje, odkritost, javnost in na ves slovanski narod od Urala do Triglava.
Bojazljivi strah pred peresom in javnostjo iu morilska krvoločnost v temi na skrivnem - to ie značaj onih ljudi, ki nesrečne Ricmanj-ce s silo ločijo od cerkve in jih tišče v žalostnem razkolu. To so pisači tiste družbe, ki vedno kriči, da so na Kranjskem podivjane razmere, v Trstu oa sama sloga in ljubezen. Nikjer na Kranjskem, niti v zadnjih Rovtah ne bi se bila zgodila liberalcu med pristaši S. L. S. ali pa pristašu S. L. S. med liberalci kaj takega, kakor se je v Ricmanjih, v domeni co-t(Carskega slogarstva in omandičevanega jugoslovanskega balkaustva. Cim bolj se to pokaže, tem prej bo konec teh civiliziranega naroda skrajno nevrednih razmer, ki so le v sramoto slovenskemu narodu.
AVSTRO-OORSKA.
Nagodbeno vprašanje.
S o I n o g r a d . 23. sept. Bivši avstrijski železniški minister, podmaršal pl. Guttenbcrg, je iziavil glede na mažarska očitanja, češ, da ie on kot železniški minister ponudil zvezo z Annabcrgom, da ni tega nikdar storil. Kot načelnika železniškega oddelka v generalnem štabu, ga ie vprašal nekega dne ravnatelj kašavsko-odrinske železnice, kako da sodi vojna uprava o mažarski zahtevi glede na zvezo te železnice z Annabergom. Odgovoril mu ie, da ni proti zahtevi Mažarov vojaških pomislekov, pač pa, d:i obstoje trgovsko-poli-tični pomisleki avstrijske vlade. To naziranje jc potrdil tudi takratni sekčni načelnik dr. Wittek. To sc je zgodilo pred IS leti.
Budimpešta, 23. sept. »Magyar Hir-lap« poroča, da se pripravljajo v ogrskem trgovskem ministrstvu za slučaj, ako se nagodba izjalovi.
Budimpešta, 23. sept. Košut je govoril včeraj na banketu v Szeghalomu ob od-
kritju spomenika Ludoviku Košutu. Rekel je, da hoče dokazati narodu, Evropi in vladarju, da se lahko zgradi s sodelovanjem neodvisne stranke mogočna država. Morebi.ti bo posledica njegovega vestnega delovanja, da dozori pri vladarju misel: najmočnejša opora kraljevega prestola ie samostojna ogrska država. Ce se mu posreči, da izvede to veliko nalogo, umrje mirno v zavesti, da ic izpolnil svojo dolžnost nasproti domovini.
NAGODBENA POHAJANJA S SRBIJO.
Dunaj, 23. sept. Pogajanja s Srbijo o trgovinski nagodbi se to leto nc bodo več pričela. Zanimanja za kako drugačno nagodbo, kakor za pogodbo z najboljšimi ugodnostmi brez priznanja na veterinerskem polju Srbiji, ni na Dunaju, niti v Budimpešti.
BiVARSKI PROMETNI MINISTER NA DUNAJU.
Dunaj. 23. sept. Bavarski prometni minister Frauendorfer je došel na Dunaj, da vrne dr. Derschatti obisk. Ob sestanku se vrše stvarna posvetovanja. ZBOROVANJE MEDNARODNE ZADRUŽNE ZVEZE.
V Cremoni se je sešel sedmi shod mednarodne zveze zadružnikov, katere sedež je v Londonu. Zborovavcc je pozdravil državni minister Luzzatti, ki zahvali zvezo, da si je izbrala italijansko mesto Crcmono za zborova-lišče. Govornik naglasa socialni pomen zadružne ideje iu povdarja, da jc zadružništvo vkljub vsem sovražnikom zmagovalno napre-dovaki. Tudi oni, ki so zadružništvo izpočetka zaničevali in mu odrekali upravičenost, morajo priznati, da je zadružništvo edini in poglavitni način za zboljšanje ljudskega blagostanja. Govornik našteva potem razne dobrodelne naprave, ki iih je ustanovilo v raznih državah zadružništvo, in hvali Italijo, da je poleg Angleške. Francoske, Avstrije, Nemčije tudi ona mnogo dosegla v zadružništvu. Minister Luzzatti upa, da pridemo zadružnim potom do univerzalnih hranilnih knjižic, do svetovnega šeka in do vzajemnih kreditov ter da bo na ta način iz gospodarskega pobratenja narodov izviral tudi svetovni mir.
Zunanji minister Tittoni pozdravi goste iz tujih držav ter naglasa, da je zunanja politika italijanska miroljubna, da Italija ljubosumno varuje svoie interese, da pa hoče imeti dobre odnošaje k vsem drugim državam ter ž njimi tekmovati v civilizaciji, svobodi in v delu. ČASNIKARSKI KONGRES V BORDEAUXU.
Sklenilo se je, naj vsi časniki delajo na to, da se dvoboj odpravi iu da se žaljena čast brani po razsodiščih. Naj se izkuša za časnikarje doseči en dan počitka na teden.
MAROKO.
Pariz, 23. sept. General Drude se pogaja z rodovi. V pristaniščih je popoln mir.
L1K6K.
Onskervlllskl pes.
Roman. —■ Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Od teh dveh težkoč je moja mnogo strašnejša — kajti tvoja se bo. upam. kmalu pojasnila, dočim ostane moja morda za vedno skrivnost . . . Vprašanje je sedaj: kaj naj storiva s truplom tega ubogega človeka? Tukaj ga ne moreva pustiti, da bi ga žrle lisice in vrane.«
»Predlagam, da ga spraviva v eno teh kamenitih koč. dokler ne naznaniva policiji.«
»Prav dobro! Ne dvomim, da ga bova prav lahko nesla tako daleč . . . Halo. NVatson, kaj je pa to? Mož sam je ... To je pa res že velikanska predrznost! Niti z najmanjšo besedico ne pokaži svoje sumnje — niti z besedico, sicer se zrušijo vsi moji načrti!«
Postava je prihajala po močvirju proti nama in videl sem rdeče žarenje smodke. Mesečina ga je oblivala in takoj sem spoznal slabotno postavo in hiter korak naravoslovca. Ko naju je ugledal, je obstal, potem je pa šel proti nama in zavpil:
»Resnično — doktor Watson — da ste res vi! Da bi vas videl ob tem nočnem času tu zunaj na močvirju, to bi pa res najmanj pričakoval! Ali . . . moj Bog, kaj je pa to? Nekdo ponesrečen? Pa vsaj ne ... za božjo voljo. ne recite, da je Sir Henry!«
Skočil je mimo mene in se sklonil čez mrtveca. Slišal sem, kako mu je zastala sapa. in smodka mu je padla iz roke.
»Kdo — kdo je to?« je jecljal.
Selden je — kaznjenec, ki je pobegnil iz Princetovvna.«
Stapletonov obraz, ki je bil obrnjen proti nama, je bil smrtno bled, vendar .ie z vso silo svoje volje zakril svojo notranjo razburjenost. Z ostrim pogledom je motril najprej Hol-mesa, potem pa še mene in je konečno rekel:
»Grom in strela! To jc naravnost strašno! Kako je prišel v smrt?«
»Menda je padel s pečine in si je zlomil tilnik. Moj prijatelj in jaz sva hodila po močvirju, ko sva slišala krik.«
»Tudi jaz sem slišal krik. Zato sem prišel sem. Skrbelo me je za Sir Henryja.«
»Zakaj pa ravno za Sir Henryja?« sem vprašal nehote.
»Ker sem mu predlagal, naj pride k nam. Ko ni prišel, sem bil presenečen in seveda sem se bal zanj, ko sem slišal krike na močvirju. Sicer pa« — in pri tem je zopet obrnil svoj ostri pogled od mene na Holmesa — »ali niste slišali ničesar, razen krika?«
»Ne,« je odgovoril Holmes. »Ali ste Vi kaj slišali?«
»Ne.«
»Kaj ste pa mislili s svojim vprašanjem?«
»O veste, kmetsko ljudstvo si pripoveduje vsakovrstne pripovedke o neki pasji pošasti in tako naprej. Baje jo vidijo ponoči na močvirju. Mislil sem sam pri sebi. če je bilo morda danes kaj videti ali slišati o onem psu.«
»Ničesar takega nisva slišala,« sem odgovoril.
»In kakega mnenja ste glede smrti tega nesrečneža ?«
»Ne dvomim, da mu je strah vzel ves razum. Napasti ga ie morala zasledovalna blaznost in dirial je čez močvirje, konečno je pa padel tu doli in si jc zlomil tilnik.«
»To bo najbrž najpravilnejša razlaga,« je rekel Stapleton z vzdihom, ki je bil po mojem mnenju vzdih olajšanja. »Kaj je vaše mnenje o tem, gospod Sherlok Holmes?«
»Kakor vidim, ste me hitro spoznali!« ie rekel moj prijatelj z rahlim priklonom.
»Ze odkar je dr. NVatson tukaj, smo pričakovali, da bodete prišli tudi vi v ta kraj. Ravno prav pridete, da bodete videli novo tragedijo.«
»D.a. v tem imate prav. Nc dvomim, da sc razlaga mojega prijatelja krije z dejstvi. Neprijeten spomin bom vzel jutri seboj v London.«
»O. jutri se žc odpeljete nazaj?«
»Tako nameravam.«
»Upam, da jc vaš obisk nekoliko posvetil
v one dogodke, katerih zagonetnost nam je napravila že toliko skrbi.«
Holmes ic skomizgnil z ramama in rekel:
»Ni mogoče, da bi dosegel vselej zaže-ljeni uspeh. Za preiskavo je treba dejstev, ne pa pripovedk in sumničenj. Slučaj ni zadovoljiv.«
Moj prijatelj je govoril kar najodkritosrč-nejše in kar najprostodušnejše. Stapleton ga je motril s svojim ostrim pogledom, nato se je obrnil k meni:
»Predlagal bi. da nesemo mrtveca v mojo hišo. ali to bi pripravilo mojo sestro v tak strah, da se ne čutim upravičenega k
temu. Mislim, da bo ostal do jutri nedotaknjen, če ga z nečem pokrijemo čez obraz.«
Predlog se je izvršil. Stapletonovo povabilo, naj se posluživa gostoljubnosti njegove hiše, sva odklonila in napravila sva se na pot v Baskerville Hali. naravoslovec je pa šel sam domov. Ko sva se enkrat ozrla, sva videla. kako ic stopala njegova postava počasi po močvirju, in za njim je ležala na od meseca obsevanem pobočju griča temna lisa smrtno mesto moža, ki je umrl tako strašne smrti.
»Konečno se boriva torej telo ob telesu!« je rekel Holmes, ko sva šla skupaj povprek čez močvirje. »Kake živce ima! Kako se je hitro zbral in kljub strahu, ki ga je moral občutiti, ko je videl, da je njegov naklep zadel nepravega moža. Rekel sem ti že v Londonu. NVatson, in ti tukaj še enkrat ponovim: Nisva še imela nasprotnika, ki bi bil vrednejši najine ostrine.«
»Zal mi je. da te jc videl.«
»Tudi meni je bilo takoj neprijetno. Ali proti temu se ne da za enkrat nič napraviti.«
»Ker torej že ve. da si tukaj — kakšen vpliv bo imelo to po tvojem mnenju na njegove načrte?«
»Morda bo vsled tega boli previden — morda se bo pa tudi začel obupno boriti za dosego svojega namena. Kakor največ prebrisanih zločincev zaupa morda tudi on preveč na svojo prebrisanost in misli, da naju je popolnoma prevaril.«
»Zakaj bi ga pa kar na mestu ne prijela?«
»Moj ljubi Watson, ti si rojen mož dela! Tvoj nagon te vedno žene k temu, da bi storil kai energičnega. Ali postaviva samo
Dnevne novice.
4 Dr. Susteršič. Član našega uredništva, jc posetil danes dr. Šusteršiča, ki se je po daljši odsotnosti te dni vrnil v Ljubljano. Dr.
Susteršič je bil zadnji teden po zasebnih opravkih na Dunaju. Na vprašanje našega poročevalca, ako je pri tej priliki imel kaj stika z merodajnimi političnimi osebami, je dr. Susteršič odgovoril, da je vsled povabila ministrskega predsednika imel ž njim daljši pogovor, ki se je zlasti sukal okolu nagodbenega vprašanja. Na vprašanje, ako sa je pogovor nanašal tudi na vprašanje jugoslovanskega ministrstva, je dr. Susteršič odgovoril: »O tem se ni^od nobene strani niti besedice omenilo.« Dr. Susteršič je konečno še izjavil, da so vesti, da se preseli na Dunaj neresnične. Dr. Susteršič ostane slej ko prej v Ljubljani. Na Dunaj se preseli le njegova rodbina, ker bodeta sinova obiskovala škotsko gimnazijo na Dunaju. Za dr. Šusteršiča bo izprememba le ta, da bode, kadar ga poslanske dolžnosti vežejo na Dunaj, kar je pri vestnem poslancu več kot polovica leta, stanoval, namestu v hotelu, pri svoji družini. Dr. Susteršič se namerava še intenzivneje nego doslej, lotiti domačega dela 1 na Kranjskem.
+ Ricmanjski napad. Ko sem se včeraj vrnil v Ljubljano in pogledal, kai o napadu na mojo osebo v Ricmanjih pišeta »Edinost« in »Narod«, sem ostrmel. Cisto samoposebi se razume, da se zaradi tega ne bom ogreval, ker bi se zelo ponižal, ako bi hotel prerekati se z napadalci, ki so »Edinosti« in »Narodu« sami o sebi poročali. Obe poročili sta tako izviti iz trte, da je jasen namen vsaj nekoliko parirati, kar bi bil utegnil o dogodku objaviti »Slovenec«. S svojim polnim imenom in z vso odgovornostjo izjavljam glede na izmišljotine o napadu v »Narodu« in »Edinosti« sledeče: Jaz in moji spremljevalci, oče in dve moji teti, nismo nikogar izzivali, nobenega »petja motili« ali sploh kaj podobnega, ampak nasprotno, vedli se jako previdno, ker smo vsi že po fi-ziognomijah nekaterih udeležencev izpoznali, kake Pappenheimovce iz različnih predmestij imamo pred seboj. Napregli smo voz in po bregu pognali mimo gruče, ki je hotela naš odhod počastiti na način, ki je nivoju, na katerem stojijo, čisto primeren in mene samega ni razburil ne preteklo nedeljo in ne danes, ko zelo nerad z ozirom na javnost to pišem. Jaz sem sedeč na vozu bando pod seboj ignoriral in izpočetka. ko še nisem mislil, da je vsa stvar naperjena proti mojemu življenju, le študiral nekatere fiziološko in psihično zelo zanimive obraze demonstrantov. Ti so počakali, da je voz zadrdral mimo njih in ko je bil voz pred njimi, oni pa za mojim čisto nezavarovanim hrbtom, so ga zavrli med kričanjem, ki je vzbudilo v meni spomine na gotove naravoslovne teorije z ozirom na postanek človeškega rodu. Jaz in moji spremljevalci, dasi smo izpoznali nevarnost za naše življenje, nismo niti najmanj reagirali. Banda se je zaganjala medtem, ko voz ni mogel ne naprej ne nazaj, vame in me opljuvala, kar me jezi posebno zato. ker sem imel seboj lep telovnik, iz katerega gredo madeži zelo težko stran in ker sem pozneje doma s težavo izmil lice, ker so bili pljunki tržaške omladine obilo pobarvani z riemanjskim teranom. Takoj me je nekdo odzadaj udaril s predmetom, ki gotovo ni bil iz papirja in jaz sem ga za hip celo videl, kako silovito je zamahnil. Da me ni varoval voz in da se nisem instinktivno sklonil, bi danes v veliko veselje tržaških gospodov aran-žerjev ne bil živ ali pa bi moje pisateljsko delovanje bilo začas prekinjeno. Sele sedaj, ko je ljubezniva postava v temi po meni zamahnila, ko je voz bil zavrt in ko sta se dva neznanca postavila pred konja, mu izkušali sneti uzdno napravo, ga maltretirala in pognala v zid, šele sedaj je mojemu očetu, ki ie obenem vodil voz, zavrela kri in pograbil je bič. Jaz sem ga za božio voljo rotil, naj ne zamahne in res, ni zamahnil ampak lahno oplazil po neka-ternikili, ki so se motali z nclepimi nameni okoli konja in voza. Da bi bil koga »ranil«, je
primeroma — slučaj, da bi ga dala še to noč prijeti — kaj za ves svet nama bi to koristilo! To je ravno vražja zvitost njegovega zločina! Ce bi se posluževal človeka kot pomočnika, bi lahko računila na njegovo pričevanje, če pa privlečava na dan velikega psa, to še dolgo ne zadostuje, da bi mogla zadrgniti vrat njegovemu gospodu.«
»Ali brez vsakega vprašanja je ta slučaj zrel za sodnijo!«
»Nikakor ne! Vse so le domišljanja in sumnje Pri sodniji bi se nama smejali, čc bi prišla s takimi stvarmi in s takimi dokazi.«
»Ali Sir Charlesova smrt?«
»Se je našel mrtev brez znaka kake nasilnosti na telesu. Ti in jaz, midva veva, da je umrl od strahu, in veva tudi, kaj ga jc pripravilo v tak strah. Ali kako naj pripraviva do svojega prepričanja dvanajst omejenih porotnikov? Kaki znaki so se našli, ki kažejo na psa? Kje so sledovi njegovih zob? Midva seveda, midva žc veva, da pes ne vgrizne mrtveca, in da jc bil Sir Charles mrtev, predno ga je bestija dohitela. Ali vse to morava dokazati; tega pa ne moreva.«
»Pa nocojšnji dogodek?
»Ta nama tudi ne koristi veliko več. Zopet ni bilo nikake neposredne zveze med psom in smrtjo kaznjenca. Psa nisva še nikdar videla. Slišala sva ga. ali ne mogla bi dokazati, da je moža zasledoval. Vzrokov zločina sploh popolnoma manjka. Nc. moj dobri dečko — morava se spoprijazniti z dejstvom, da v tem trenutku še nimava stvari, ki bi bila zrela za sodnijo, in da morava vsled tega vse poizkusiti, da dobiva dokazov.«
»In kaj misliš storiti, da dosežeš ta namen?
čisto izključeno, ker ako bi bil katerega le opraskal, bi mi ne odnesli iz Ricmanj duše. Dejstvo je, da so demonstranti potegnili raz voz dame in je gospej Eani Vlila neznanec pljunil v obraz ter jo insultiral, češ, da }e »iz-dajalka svojega naroda«. Treba pripomniti, da nl:na ta gospa s politiko prav nobenega opravka. Da ne bi bil jaz v življenjski nevarnosti, bi se bil smejal, tako sem pa bil primo-ran molčati in pustiti bandi izvršiti dek). za katero je bila videti kakor nalašč poklicana. Ko je oče videl, da ni izhoda in ko so dvignjene gorjače, pesti in obrazi ter kriki dobili značaj, ki ga kazenski zakonik označuje za smrtno pretnjo, je v obupu pognal, dočim je voz bil zavrt, splašenega konja z udarcem z bičem in dobra žival, ki se je topot tudi glede na svoje sicer jako skromne dušne zmožnosti visoko odlikovala od svoje bližnje človeške okolice, je res z neznansko silo potegnila. Dobili smo nekako 80 korakov prehitka. Toda voz je bil vsled manipulacij demonstrantov z njim in konjem čisto pokvarjen in vrv*pretrgana. Za nami banda in kamenje, ki je letelo okoli naših ušes, z nami splašen konj in neraben voz, ki gotovo ne bi bil mogel uteči ljudem, ki so nam sledili. Jaz, ki te kraje dobro poznam, skočim v varstvu teme iz voza in tema ter voz, ki je ostal z očem odzadaj me je rešila na način, ki ga še danes ne pojmiin v njegovi izvanredni posebnosti. Medtem, ko sem jaz hitel, da odnesem svoje življenje, je druhal dospela do voza in zgodilo se je, kakor so mi potem pripovedovale priče sledeče: Mladeniči so ogledovali voz in me iskali, čudeč se, kako sem izginil. Oče je bil pri vozu sam. Sedaj pa naj se pomisli to: »Narod« in »Edinost« pišeta, da je moj oče »ranil« dve osebi, medtem neko žensko in ti ranjeni in neranjeni demonstranti so očeta sedaj pustili pri miru in mu celo rekli, da njemu ničesar nočejo! Oče je mirtio in počasi za silo povezal voz, neki gospod, ki je bil še toliko olikan, (kar seveda ni nobena zasluga v tem slučaju), da so se mu insulti na gospo Villa gnusili, je slednjo prijel in za roko peljal iz množice do voza, da jo obvaruje gorjač in pljunkov. Jaz sem medtem že bil daleč Taka je stvar in tiste gospode, ki so storili v Ricmanjih tako junaško delo, poživljam, da pridejo na dan s svojim imenom, posebno tisti dolgi mladenič, ki je imel, če se ne motim, na prsih gigerl-rožo. Oglasi naj se tisti, ki jc zagrabil konja, tisti, ki so voz ustavili, tisti, ki me je udaril, tisti, ki so vame pljuvali in pretili mojemu življenju, tista dična osmorica, ki me je zasledovala in se skrila na cesti v zasedo od obeh strani, da me zajame in naposled še — obadva individua, ki se danes čutita od mojega očeta ranjena. Stvar bo sicer preiskovala politična in sodna oblast, toda lepo in junaško bi bilo, ako bi demon-strantje. — in demonstrirali sta dve tretjini vseh, ki so se udeležili riemanjske slavnosti — vsej javnosti tudi razodeli svoja imena, ki se dozdaj še v temi skrivajo. Kar se tiče odgovornosti za dogodek, jo zvračam vso na župana Ivana Berdona ,ki je videj, kdaj smo odšli, mi celo stisnil roko, kar Seveda nočem smatrati za nobeno čast, dobro videl, kaj se pripravlja in medtem, ko se je demonstracija vršila pred »N. Domom« stal v veži, oziroma na vrtu. do katerega od kraja napada ni niti 20 korakov. Seveda bi bil najnavadnejši takt zahteval tudi od Matka Mandiča in urejevalca »Edinosti«. Maksa Cotiča, da intervenirata. Pravim takt in ne dolžnost; ker takt označuje pred vsem olikancc, ki se štejejo med inteligenco. Kar sc tiče treh mirilcev, jim prav nič nc štejem njihove intervencije v kako posebno zaslugo. Ako kdo prepreči, da se kdo nc ubije ali smrtnonevarno rani, ta naj ne oznanja po listih to kot izvanredno velikodušje, ker s tem le kaže. da je ta lastnost pri njem res le izjemna. Sicer pa nikogar nc rekriminujem, se nič ne jezim in usmiljenja vredne junake od zadnje nedelje tako globoko pomilujem, kakor sem jih prej in kakor jih bom še zanaprej. Res je, da so napadli za hrbtom in tujo last poškodovali, toda — vsak po svoje! Poslanca Matka Mandiča pa vprašam, ali smatra on ta ric-manjski način kot pripravno sredstvo za zdru-
»Upam na to, da bo pomagala gospa Lav-ra Lyons, če se ji bode pojasnil resnični položaj. In zraven tega imam še svoj lastni načrt. Za jutri nameravava torej dovolj važnega; ali upam. predno bo konec dneva, bo zmaga moja!«
Nič več nisem mogel izvleči iz njega in on je stopal v svoje misli zatopljen tiho poleg mene do vrat Baskerville Halla.
»Ali pojdeš z rnano gori?
»Da; nimam vzroka, da bi se še nadalje skrival. Ali še eno besedo, Watson! Ne črhni Sir Henryju ničesar o psu. Opiši mu Selde-novo smrt na isti način, kakor nama ga je hotel vsiliti Stapleton. Imel bo močnejše živce za izkušnjo, ki jo bo moral jutri prestati — kajti če se prav spominjam tvojega poročila, bo menda jutri pri Stapletonu obedoval.«
»Da; in jaz tudi.
»Tedaj se moraš opravičiti in on mora iti sam. To se bo prav lahko storilo. In sedaj — obed sva siccr zamudila, zato nama bo pa večerja toliko bolj teknila.«
Trinajsto poglavje.
Sir Henry se je zelo začudil, ko je videl naenkrat v temni noči stopiti Sherlocka Holmesa v svojo hišo. Samnasebi ga njegov prihod ni nič presenetil, kajti že nekaj dni je pričakoval, da bode vsled zadnjih dogodkov odpotoval iz Londona. Le zato je napravil precej začuden obraz, ker jc prišel Holmes brez vsake prtljage in tega ni poizkušal pojasniti. Sir Henry in jaz sva pomagala Holmcsu s svojimi rečmi, tako da je lahko prišel v družabni obleki v obednico. Med obedom sva povedala Sir Henryju toliko o dnevnih dogod-
• ženje jugoslovanskih poslancev' v državnem zboru.	■	Franc Terseglav,
+ Imenovanje. Stavbni pristav Karol Pick je imenovan za vodjo državnozgradbe-nega resorta na Kranjskem.
+ Ustanovni shod »Kmečke zveze« v Clrknlci. V Cirknici se Je v nedeljo ustanovila ob navzočnosti več kot 300 kmetov »Kmečka zveza« za sodni okraj Cirknica. V imenu pri-pravljavnega odbora je pozdravil navzoče g. Lavrič in jih povabil, da nai pristopijo v društvo. Nato se je vršila volitev predsednika in odbora. Predsednikom je bil izvoljen g. Franc Marolt, posestnik v Zerovnici. Po volitvi se je vršil razgovor o nalogi »Kmečke zveze« in o raznih potrebah. Govorili so med drugimi g. Korče, č. g. Lavrenčič in župnik Rajčevič, ki je društvu podaril tudi en amerikanski dolar. Ko so tako zborovalci izrazili razne želje, se je oglasil k besedi državni poslanec Gostin-čar, ki je razvijal pomen stanovskega združevanja in osobito pomen združevanja tlačenih stanov. Poročal je tudi o delovanju državnega zbora in povdarjal. da je up^ati, da bo izpolnjeval državni zbor v prid državljanov svojo nalogo. Važno delo, ki čaka rešitve, je splošno ljudsko zavarovanje, ki se mora rešiti v korist delavskih stanov — kmetov, delavcev in obrtnikov, in se to z največjo gotovostjo ustanovi. Poslanci Slovenske Ljudske Stranke so vložili razne koristne predloge, kakor: olajšanje in znižanje vojaške službe, pravična ureditev davkov, razbremenitev zemljišč itd. - Kone-čno je pozval zborovalce, da se združijo vsi v »Kmečko zvezo«, da bodo skupno pospeševali svoje koristi. Vsak stan si mora pred vsem pomagati sam, to pa je mogoče le. čc se združi. .Ako bodo »Kmečke zveze« vršile svojo nalogo, dalo se bo marsikaj izvršiti. Zborovalci so ves čas z največjo pazljivostjo in zanimanjem sledili govoru in so govorniku živahno pritrjevali. — Na poziv predsednikov, naj se oglasi kdo k besedi, se je oglasil eden zborovalcev in vprašal, kaj je z vodovodom Rakek-Cirknica. Dalje so nekje tudi načrti za odpeljavo vode iz jezera. Po kratkem razgovoru o tej zadevi ie predsednik zaključil lepi shod. — Vsajeno je zopet novo drevesce, ki naj rodi obilo dobrega sadu kmetovalcem sodnega okraja cirkniškcga.
+ Osemdesetletnica. Prihodnji petek obhaja presvetli knez Ernst Windischgraetz na Bledu svojo SOletnico; rojen je bil 27. septembra 1827 v Winternitzu na Češkem. Tem povodom bode na bleškein otoku ob desetih zahvalna služba božja. K tej slovesnosti se pripelje tudi Nj. ces. visokost Elizabeta, kneginja Windischgraetzova, soproga Otonova. Slav-ljenec je vkljub visoki starosti še čil in zdrav. Udelžil se je. kakor znano, tudi slovanskih katoliških shodov in pri vsaki priliki rad pokaže svojo ljubezen do naše domovine, do našega ljudstva in do napredka katoliške misli v Slovencih. Naše naiiskrcnejše čestitke!
+ Istrski deželni zbor. Predložena je od deželnega odbora izdelana predloga o izpre-membi deželnega reda in deželnega voliv-nega reda. Poslanec Andrejčič utemeljuje svoj predlog, s katerim se vlada pozivlje, naj čimprej izdela načrt o civilnopravni obveznosti državnih uslužbencev za prekršitve zakonov, ki nastanejo iz nepravičnih ukrepov. Predlog je bil soglasno sprejet. — Predlog o odpravi šolske pristojbine se izroči deželnemu odboru.
+ Pater Hartmann, slavni skladatelj, umira v Nevv Yorku, kamor se jc podal, da vodi v raznih velikih ameriških mestih svoj največji oratorij.
-f Za varstvo ptičev. Na podlagi mednarodnega dogovora za varstvo ptičev v Parizu z dne 6. decembra 1905 je avstrijska vlada izdelala nekak načrt za varstvo ptičev, ki se dopošlje vsem deželnim vladam, da predlože v deželnih zborih primerne zakon-
+ Predavanje. V nedeljo je predaval dr. Raznožnik v Dobrem polju o legarju. ki se je zanesel iz Postojne v bližnjo Slivnico. Prostori v zadrugi so bili polni poslušalcev.
+ Grozeča pasivna rezistenca železničarjev. Okoli 40 nemških državnih poslancev se jc včeraj posvetovalo na Dunaju, kaj sto-
kih. kolikor se nama je zdelo prav. Poprej pa sem imel še mučno nalogo, poročati Barrv-moreju in njegovi ženi o nenadni smrti Selde-novi. Mož gotovo ni pri tem občutil drugega nego olajšanje, žena je pa bridko jokala v predpasnik — za vse druge ie bil Selden ubi-javec in morivcc. ali za njo je ostal še vedno veseli deček, ki se je oklepal s svojimi otroškimi ročicami roke starejše sestre.
»Ves čas, odkar sc je rano odpeljal Wat-son, sem se potikal okrog po hiši,« je pripomnil baronet, »in gotovo zaslužim za to veliko pohvalo, kajti držal sem obljubo. Ce bi ne bil dal svoje besede, da ne bom šel nikdar sam ven, bi lahko imel zanimiv večer, kajti Staplcton me jc povabil, naj vendar pridem nekoliko k njemu.«
»Niti najmanj ne dvomim, da bi imeli celo zelo zanimiv večer,« jc rekel Holmes suho. »Pa kaj sem že hotel reči — Vi pač ne slutite, da sva vas že objokavala kot mrtveca z zlomljenim tilnikom?«
Sir Henry je začudeno odprl oči in vzkliknil:
»Kako to?«
»Nesrečnež jc imel vašo obleko. Bojim se, da bo imel vaš služabnik, ki mu jo ic podaril, neprijetnosti s policijo«
»Težko; kolikor vem, ni bil edeti komad obleke zaznamovan.«
»To je sreča zanj — in ne Ic zanj, ampak za vas vse; kajti vi vsi ste sc v tem slučaju pregrešili proti pravu in zakonu. Ne vem, če nimam kot vesten detektiv dolžnosti, pred vsem vso hišo aretirati. Watsonova poročila so jako obremenilna.
»Ali kako je z našim slučajem?« je vprašal Sir Henry. »Ali ste mogli izmotati kako
riti zaradi grozeče pasivne rezistence uslužbencev na privatnih železnicah. Bili so edini v tem, da morajo železniške Uprave odnehati uslužbencem. Šli so k železniškemu ministru Derschatti, ki je obljubil, da postavi ves svoj vpliv, da se zadeva mirno reši in da se železničarjem ugodi. Glede državnih železnic izjavi, da se v kratkem predloži zakonski načrt za ustanovitev delavniških uslužbencev in nov plačilni tarif. Generalni ravnatelj južne železnice, dvorni svetnik Eger, je izjavil, da uprava ni nasprotna zahtevi, da se izdatno zboljšajo plače uslužbencem. On je že izdelal predlog upravnemu'svetu, s katerim se zboljšajo plače uslužbencem vseh kategorij, ne iz-vzemši uradnic, za 300.000 K. Tudi delavcem se plače zvišajo. Ravnatelj družbe državne železnice in severozapadne železnice sta se izrekla podobno. Ravnatelj Zehetrev je obljubil, da se bo oziral na željo ustanoviti provi-zijski zaklad za delavce. Ravnatelji so obljubili, da še pred 1. oktobrom sporoče o tem, kaj se misli ukreniti.
+ Osebna vest Za kaplana v Breznici na Gorenjskem je nastavljen novomašnik gospod Josip Bambič mesto obolelega pesnika gospoda A. Medveda, ki gre v pokoj.
+ Tiskovine za cerkvene urade ima od danes nadalje v zalogi »Katoliška bukvama«, kamor naj se odslej naslavljajo vsa tozadevna naročila.
+ »Zapisnik uslužbencev«. »Katoliška bukvama« je založila novo tiskovino za vpisovanje uslužbencev, kakor to zahteva novi obrtni zakon. Tiskan je zapisnik na trpežnem papirju "v maiem formatu in stane pola 6 h.
—Izvoz kranjskega zelja. Za po vsem svetu sloveče kranjsko zelje je bila letos v šentviški okolici in na posavju izredno dobra letina. Zelje je vsled ugodnih vremenskih razmer nenavadno čvrsto in zdravo ter kakor nalašč za izvoz pripravno. Na železniški postaji v Vižinarjih ga dan na dan nalože po en ali dva vagona na Trst, Laško, Levanto ali Egipet. Ta kupčija se baje prav dobro izplača.
—	Shod avstrijskih krojaških mojstrov se vrši te dni na Dunaju. Sklepajo o novih zahtevah za preuredbo obrtnega reda. Na shodu so zastopani tudi ljubljanski krojaški mojstri.
—	Dva umora radi politike. Na Dunaju se je ogrski delavec asfalta Matiia Boros spri radi politike z dunajskim agentom Hirsche-lom. Boros sc je nad agentom tako razjezil, da ga jc umoril. V isti noči se je spri mornar Božidar Ivanovič z delavcem Hobčkom tudi radi politike. Konec prepira je bil, da je mornar Holečka zabodel.
—	DoJžnost zglasitve črnovojnlkov. Vsi v mestnem okolišu stanujoči črnovojniki, ki so služili v stalni vojski, v vojni mornarici, deželni brambi (vštevši tudi njih nadomestne rezerve) ali v orožništvu. kakor tudi drugi črnovojniki, čeprav niso služili, ki pa so določeni za slučaj sklicanja črne vojske za posebno službovanje, in ki imajo v ta namen posebne namembnice, se imajo v dobi od 10. do vštetega 19 oktobra t. 1. od 8. do 12. ure predpol-dne osebno zglasiti pri mestnem magistratu v pisarni vojaškega referenta, II. nadstr., sobna št. 9. Prinesti pa morajo svoia izkazila, to je: črnovojniško knjižico, oziroma namemb-nico, oprostnico ali izpustnico s seboj. Dne 10. oktobra se morajo predstaviti, oziroma zglasiti leta 1865 rojeni črnovojniki; 11. oktobra letnik 1866; 12. oktobra letnik 1867; 14. oktobra letnik 1868; 15. oktobra letnik 1869; 16. oktobra letnik 1870; 17. oktobra letnik 1871; 18. oktobra letnik 1872; 19. oktobra 1873 in vsi drugi mlajši letniki črnovojnikov. Oni črnovojniki pa, ki se zaradi nepremagljivih ovir ali verjetno dokazanih, zelo nujnih rodbinskih ali osebnih razmer nikakor ne morejo zglasiti v prej omenjenih dneh. se imajo naknadno predstaviti v gori označenem uradu dne 25. oktobra t. I., med 8. in 12. uro dopoldne. Ta dolžnost zglaševanja velja tudi za nekdanje častnike. Kdor zamudi ali opusti predpisano zglasitev, se kaznuje z denarno globo v znesku 4 do 200 kron.
Vzpenjača mu je odtrgala glavo. V Trstu je v predilnici 17-letni delavec iz tovarni-
uit? Watson in jaz nisva postala mnogo mo-drejša, odkar bivava tukaj.«
»Mislim, da mi bo v kratkem mogoče stvar precej natančno pojasniti. Slučaj je bil izredno težaven in jako zamotan. Še zdaj je več točk, ki jih je treba pojasniti, — ali tudi te bomo pojasnili.«
»Kakor vam je Watson gotovo že pravil, sva imela tudi midva najmanj en važen doživljaj. Slišala sva psa na močvirju; lahko torej prisežem, da ni vse prazna domišljija. No, imel sem tam na divjem zapadu precej opraviti s psi in lahko sodim psa po lajanju. In če daste temu psu torbo na gobec in verigo okrog vratu, hočem pred vSem svetom glasno priznati, da ste največji detektiv vseh časov!«
»No, upam, da bom po v^seh pravilih umetnosti lahko dal psu torbo na gobec in verigo krog vratu, če mi hočete pri tem pomagati.«
»Naredil bom vse, karkoli mi porečete.
»Izborno! In prosil bi vas obenem, da naredite vse kar slepo in ničesar ne vprašujete.«
»Popolnoma, kakor želite.«
»Ce hočete tako storiti, tedaj mislim, lahko zatrdno upamo, da bo naš mali problem kmalu rešen. Ne dvomim niti tre . . .«
Naenkrat ie Holmes umolknil in strmel
čezme predse. Polna svetloba je padala na njegov ostro izklesani obraz, čegar do največje pozornosti napete poteze so spominjale na klasično sliko, na vtelešenost čuječega pričakovanja.
ške vzpenjače pomolil glavo tako nesrečno, da mu je bila glava v hipu odtrgana in je padla nazaj v tovarno.
—	»Narodni dom« v Buzetu je, kakor smo že poročali, dovršen. Stavba je krasna. Slovesno otvorjenje bo prihodnji mesec.
—	Učiteljske vesti. Za provizorične učitelje so imenovani gg.: Gabrijel Qrilc v Lo-ikem Potoku, Viktor Mihelič v Št. Vidu nad Ljubljano-in Jožef Potrata na Igu.
—	Občinske volitve v Tržiču se vrše prihodnji četrtek.
—	Hrvaške novice. Hrvaška stranka prava je postavila za svojega kandidata v križ-kem okraju dr. Brežana.
—	Bleški otok. Prihodnjo nedeljo, god sv. Mihaela, je na bleškem otoku ob desetih božja služba; na roženvensko nedeljo, 6. oktobra t. 1., je v tekočem letu zadnjič farno opravilo na otoku ob desetih.
—	Ameriške novice. V La Salle, kjer župnikuje naš čislani g. župnik Kastigar, smo imeli dne 8. septembra sv. birmo. V svoji sredi smo imeli nad vse ljubljenega škofa, mil. g. Trobca. V svojem govoru je povdarjal, da naj ostanejo farani verni katoličani, trdni Slovenci. da se ne bodo sramovali svojega jezika. Videlo se je ljudem na obrazu, kako jih je gi-nil škofov govor. Došla sta tudi č. g. Ivan Smolej, župnik iz Kansas City in nečak mil. g. škofa, župnik Ivan Trobec, ki je imel pred sedmimi leti svojo novo mašo v Polhovem Gradcu. Vsprejem je bil nad vse veličasten, za kar se je vladika tudi zahvalil. Le prehitro ie minil čas in prej kot smo mislili, se je bilo treba ločiti.
—	Narodove »farbarlje«. »Narod« je včeraj priobčil notico, da je kaplan Zabret pobegnil v Ameriko. Presneto mora »Narodovemu« uredniku še šumeti po glavi, da sliši tako izvrstno »planke žvižgati« in da v takem položaju priobčuje take laži.
—	»Conf. Sodalitatis« za žužemberško dekanljo bo v ponedeljek, dne .30, septembra, ob 10. uri.
—	Za ribniško dekanljo bo konferenca Sodalitatis ss. Gordis Jesu v sredo, 2. oktobra, ob pol 11. uri v Sodražici.
—	Za železničarje. Kakor vsako leto razdelili se bodo tudi letos dohodki večjih ustanov med bivše železniške uslužbence, njih vdove in sirote, in sicer: ustanove: avstrijskega železniškega podpornega fonda; viteza Matija Schonerer; barona Moritza Konigs-warter; in za avstrijske železniške ponesrečence. Tozadevne prošnje vlagati je pri po-stajenačelništvih Južne železnice do najkasneje 31. oktobra t. 1., kjer se izvedo tudi na-tančneja pojasnila.
—	V Trbovljah se pogreša od zadnjih vojaških manevrov na Koroškem voznik Franc Moli. Fant je bil velik prijatelj žganja. Nemara ie nesrečno smrt storil. Prokleto žganje!
izpred sodKUn.
Pepček Krasnfkov s svinjskim rilcem pred sodiščem v Ljubljani. Znani renegat Jožef Krasnik (sedaj Krasnigg) iz Svetne vasi na Koroškem, čegar oče je bil prvoboritelj koroškega Slovenstva, slovenski deželnozbor-ski kandidat na Koroškem in ustanovitelj celovškega »Slovenca«, je čutil potrebo, da širši svet izve za njegova pangermanska junaštva in je zato tožil odgovornega urednika »Mira«, g. Petra Košaka. ker mu je »Mir«, izhajajoč v Ljubljani za časa volivne borbe pod Koša-kovim odgovornim urednikom očital razboj-ništva. Danes je bil g. Peter Košak tožen pred tukajšnjim okrajnim sodiščem radi — zane-marjenja urednikove dolžnosti. Krasnik je prišel osebno s svojim zagovornikom, ki se je časih pisal dr. Canka in se je sedaj pokvaril v Zanggeria. Napravljal je vtisek. da je res odkritosrčen oboževateli domačih živalic, katerih rilce .ie nerazdružno zvezal s svojim imenom in svojo renegatsko politiko. Zagovornik g. Košaka je bil g. dr. V. Pegan. Sodnik jc bil. g. Zottman. Obtoženi odgovorni urednik je na Krasnikovo veliko žalost izjavil, da prekliče svojo prvotno izjavo, ki je povod današnji tožbi. Prvotna izjava, da ni imel nič skupnega z inkriminovanimi napadi na Krasnika, ne odgovarja resnici. Cul je, kako se uredniki zagovarjajo, pa je prvotno tajil. Izključeno je, da ne bi bil vedel kaj ie v listu. On je strojevodja v tiskarni Dragotina Hribarja, najmanjše delo gre skozi njegove roke in tudi inkriminovani članek je prišel v .njegove roke. Članek jc prebral in natančno razumel vsebino celega članka. Inhibiral ni članka, ker je članek imel od poročevalca, na katerega verodostojnost se popolnoma zanaša. Povpraševal je tudi, ako so navedbe člankove resnične. Od poročevalca jc izvedel, da so navedbe popolnoma resnične. Sedaj ima glede teh navedb v rokah popoln dokaz resnice! Članek je prišel v natis z njegovo vednostjo in namenom. — Dr. Canka jc na te popolnoma jasne navedbe govoril semintja. da je to le znani »trik« »Mira«, da je prva navedba odgov. urednika resnična, da je pravo uredništvo »Mira« v Celovcu, kar naj bi potrdi! dr. Goli iz Celovca. Napadel je dr. Brejca, da je on uplival na g. Košaka, da je izpremenil svojo prvotno izpoved. Zahteval je, naj se sodnik ozira samo na prvo izpoved g. Košaka. Izjavljal je. da so v »Miru« na g. Krasnika samo psovke, o katerih ni sploh mogoč dokaz. Naposled je z malo kislim obrazom dejal, da si za vsak slučaj pridrži nadaljno zasledovanje g. Košaka. Dr. Pegan je krepko odgovarjal, da današnja odkrita izjava g. Košaka ni nikak trik. G. Košak ima v rokah take dokaze, s katerimi sc ne boji stopiti niti pred posameznega sodnika iurista, niti pred porotnike. Čudno, da je Krasnik tako »občutljiv« na »Mirovo« plačilo in ostre besede, ko je vendar bil tako fin, da je na uredništvo »Mira« poslal svinjski rilec. V »Miru« niso nemotivirane psovke; vsaka je
v zvezi z dejanji in ne sama zase. Zakaj se nasprotniki tako boje porotnikov? V Celovcu imajo drugo korajžo. Dr. Pegan je naposled protestiral proti napadu na nenavzočega dr. Brejca, češ, da ni nič vplival na Košaka. ker je cela D. Hribarjeva tiskarna za pričo, da so navedbe g. Košaka resnične.. Druga, današnja izjava g. Košaka je prava, ker je on edim strojevodja v tiskarni in če bi tudi bil »Sitz-redacteur«, pravico inhibirati kak spis ima! Glede na ta zagovor je sodnik izrekel sklep, da vso stvar odstopi deželnemu sodišču. Pepček je odšel z dolgim ril . . ., pardon, nosom. Sedaj se bo »svinjski rilček« še dalje kuhal v Ljubljani. Kadar bo dobro izkuhan, bo Krasnikovemu Pepčku — smrdel.
Aiera Kham pred vzklicnlm sodiščem. Danes se vrši vzklicna razprava, ki jo je vložilo državno pravdništvo glede na razsodbo okrajnega sodišča v zadevi Arnošt Kham, Janez Škubic, Franc Kodela, Ludovik Stricelj, Jožef Mohar, Janez Pogačnik, Ivan Šuklje, Andrej Rapoš, Rudolf Velepič, Albert Feld-stein, Albin Anžič in Janez Mohorč. Vzk|ic-nemu senatu predseduje podpredsednik dež. sodišča g. Pajk, votanti so gg. Pole, Veder-njak in pl. Luschan, vzklic zastopa državnega pravdnika namestnik g. dr. Rogina, obtožence razven Striclja dr. Žerjav. Prečitajo se zapisniki o izpovedbah obtožencev in prič. V prečitanem zapisniku kot priče zaslišanega g. prof. Vodcba pogrešamo stavek, ki ga je g. profesor Vodeb večkrat izrekel, da je imel vtis, da je stal Kham za njim, ko so žvenketale šipe knezoškofijske palače. Prečita se tudi razsodba okrajnega sodišča. Ker smo o celi razpravi svojčas natančno poročali, ne ponavljamo, kar smo že poročali. Zastopnik drž. pravdništva g. dr. Rogina predlaga, naj se še enkrat zaslišijo priče Ivan Kimovec, Franc. Cundrič in profesor Jakob Vodeb. Predlogu se protivi zagovornik, ki zahteva, naj se zasliši tudi realec Itožidar Vodeb. Predsednik vzklicnega senata naznani sklep, da se zasliši priča Ivan Kimovec, da se pa ne zaslišijo ostale predlagane priče in da se nadaljuje vzklicna razprava ob 4. popoldne.
iz seje S. K. S. z.
Ljubljana, 23. sept.
Ustanovila so se in sprejela v S. K. S. Z. društva v Ljubljani, Vodmatu, Zagradcu, Am-brusu, Mošnjah in v Ljubljani (Trnovo).
Prihodnje leto sprejme v svoj program S. K. S. Z. desetletnico »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov« na Vrhniki.
Redna tedenska predavana S. K. S. Z. se prično drugi torek meseca oktobra.
Knjigovodski tečaj se vrši ob sredah. Pri-četek se naznani. S. K. S. Z. priredi socialni kurz in govorniški tečaj.
Štajerske novice.
»
š C. g. Martin Lenart umrl. Ravnateljstvo v Feldhofu nam poroča, da je ondi danes zjutraj ob 1. uri umrl duhovnik zavodov č. g. Martin Lenart vsled jetike. Pogreb bo v četrtek ob peti uri popoludne.
š Jošt — nepristranski zadrugar? Jošt, ravnatelj nepristranske in nepolitične »Zadružne zveze« v Celju, se vedno baha, da stoji nad strankami in se ne meša v politiko. Imeli smo večkrat že priliko naslikati to njegovo res »izvanredno« nadstrankarstvo. Jošt pa nam seveda še danes ne veruje. Da mu osvežimo spomin, vprašamo ga le, kako je bilo takrat, ko je nekje v riemanjski okolici ustanovil posojilnico in je ustanoviteljem rekel: »Le črnih ne, le duhovnikov ne v odbor.« — Ustanovitelji so hoteli namreč v svoji sredi zaslužnega župnika, deželnega poslanca. To je po Joštovem prepričanju seveda nadstran-karsko in nepolitično delovanje na zadružnem polju.
š Celjski mestni ekonom Derganc je dobil pri sodniji plačilo za svojo surovost ob priliki žalske sokolske slavnosti. Zato, ker je surovo z nogami osuval gospoda dr. Rajha, ko so se ponoči vračali sokoli v Celje, je obsojen k tridnevnemu zaporu, oziroma 30 K kazni in v poravnavo vseh stroškov. To je dober nauk temu kulturnemu »Nemcu«.
š Pripravljalni razred za celjsko nemško višjo gimnazijo, ki bi naj vtepal zlasti slovenskim fantom nemščino v glavo, šteje letos celih — osem učencev.
š Poljčane. Neki potnik nam piše: Na državni cesti Konice-Bistrica bi danes, ponedeljek, avtomobil skoro povozil gg. župnika Ku-mer in kapelana Postružnik, oba s Prihove, za sedaj je prvi dobil rano na levi nogi, drugi pa je opraskan na desni roki.
UubOanske novice.
Ustanovni shod Slovenskega izobraževalnega društva za vodmaški okraj.
Ljubljana, 22. sept.
Ljubljanska krščansko-socialna izobraževalna organizacija ie napravila danes zopet korak naprej. Vršil se je namreč ustanovni shod »Slovenskega izobraževalnega društva« za vodmaški okraj. Ustanovni shod otvori in vodi tovariš Ivan Ncp. Gostinčar, ki pozdravi navzoče Vodmačane. V imenu Slovenskega gospodarskega in izobraževalnega društva v Trnovem pozdravi zborovalce tovariš Jcraj. Govori nato tovariš Fr. Ziller o neznosnih razmerah v upravi v Vodmatu. Prečitajo se nato društvena pravila. Izvoli se odbor. Predsednik ic Andrej Jevnikar, podpredsednik Ivan Srebot, tajnik Iv. Nep. Gostinčar, namestnik Alojzij Jevnikar, blagajnik Gajšek Ivan. njegov namestnik Frančišek Vrhove, knjižničar Frančišek Petrič, odborniki so: Matevž Kos, mač, Frančišek Potočnik in Jakob Milavec.
V imenu S. K. S. Z. pozdravi novo društvo | Moškerc. Govorijo nato še gg. Kovač. Der- i mastia in kaplan Petrič.
Pevci »Ljubljane«! Pridite polno-števllno k Izkušnji jutri zvečer, ker stojimo tik pred veliko IJtldsko veselico t '•t
lj Ljudsko slavnost »Ljubljane« omenja in priporoča tudi več obmejnih slovenskih listov. Tako je prav! Neustrašeni pevci »Ljubljane« res zaslužijo tako pozornost! Tržaški »Novi List« vzklika: »Kdor se želi odkritosrčno pozabavati med brati, naj dne 6. oktobra pohiti v Ljubljano na slavnost »Ljubljane« !«
lj G. J. Betetto, bivši član slovenske opere, je napravil na dunajskem konzervato-riju vzprejemni izpit z izvrstnim uspehom. Sprejet je bil takoj v četrti letnik, kar je nekaj nenavadnega. Vseh letnikov je pet.
Ij Jaroslav Koclan v Ljubljani. Mladi, komaj 24 let stari, toda že svetovno znani češki umetnik na gosli. g. Jaroslav Kocian, pride v sredo, dne 2. oktobra v Ljubljano koncer-tovat.
lj Umrla je gospa Julija Mayer, rojena Stuchly, okrajnega zdravnika vdova, stara 70 let. — V Leonišču je umrl g. Karol Zupančič, trgovec v Zagrebu.
lj Izprememba posesti. Na pol dodelano hišo trgovca Šeška z Jesenic, na vogalu Ilirskih ulic, je kupil trgovec g. Adolf Hauptmann za 34.300 K.
Ij Preprečena izselitev. Včeraj je pripeljal Jožef Krapec v Ljubljano mladoletnega Andr. Goloba iz Loke pri Celju z namenom, da bi ga spravil v Ameriko po izseljevalni tvrdki Zvvilchenbartovi v Bazlu. Ker pa fant še ni zadostil vojaški dolžnosti, je na južnem kolodvoru službujoči stražnik oba aretoval.
Ij Tatvina kolesa. Poštnemu slugi Jožefu Zupančiču je sinoči okolu 10 ure, dosedaj še neznan tat ukradel iz veže hiše št. 38 v Flo-rijanskih ulicah kolo, (Waffenrad). vreden 200 K. Kolo ima tovarniško številko 104468.
lj Kaj bo z mlekom? Kakor znano, opusti brezoviška mlekarna s 1. oktobrom svojo prodajalno mleka na mestnem magistratu, ker bode odslej naprej mleko prodajala v Trst. Konzumenti bodo to izvrstno in tako ugodno ležečo prodajalno zelo pogrešali. V posebno zadrego pa je prišlo »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih«, ki je že dosedaj na mesec rabilo do 450 litrov mleka, ki so ga oskrbovane rodbine proti nakaznicam dobivale v omenjeni mlekarni. Kie nai društvo od-sihdob dobavlja mleko? Ce ne bo drugače, treba bo pogodbo skleniti z več prodajalnami, akoravno bi to zaračunavanje in oddajanje mleka zelo otežkočilo.' Primerne ponudbe od strani mlekarn ali trgovcev, ki pa morajo imeti zalogo v Ljubljani, sprejema predsedstvo »Deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih«.
Ij Umrl je danes ob 2. popoldne po Ljubljani znani hišni posestnik g. Franc Rozman v Trnovem, Pred konjušnico št. 1. Pogreb bode v četrtek ob 4. uri popoldne. N. v m. p.!
lj Cinematographe theatre francais. (v bivšem »Katoliškem domu«. Turjaški trg št 1) ima ta teden zopet nov, krasen spored slik. Najlepše so slike po naravnem posnetku iz »Izleta na Štajersko« in »Na Pusti«. Krasne so slike »Magiških cvetlic«. Šaljivi prizori vzbu-de res odkritosrčen smeh med občinstvom. Slike so zelo jasne Občinstvu priporočamo ta zavod, zlasti, ker je podjetje vpeljalo nizke cene, da je mogoč obisk širšemu občinstvu. Istotako je podjetje vpeljalo posebne predstave za učence, ki so vsak četrtek ob 3„ pol 5. in 6. uri popoludne. Cene prostorom za te predstave so: I. prostor 15 kr.. II. 10 kr., III. in IV. prostor 5 kr.
lj Prvaštvo časnikarskega pobalinstva — kavalirstvo . Miroslav Malovrh to pot ni zadovoljen z " Zottmannom.... V »Narodu« včeraj vpije, da so v »Slovencu« o sobotni sodnijski obravnavi pobalinstva, in vendar smo skoro dobesedno opisali samo — njegov nastop, pri tem pa imeli usmiljenje celo z izjavo mestnega zdravnika, ki ie tik po napadu rdečico po klofuti z izrednim strokovnjaškim znanjem hotel napraviti za lahko telesno poškodbo! Miroslav Malovrh sedaj v »Narodu« proglaša sebe za kavalirja. zato ker dr. Stoje vsled vestne dr. Schusterjeve izjave od sodišča ni bil po Malovrhovi želji radi telesne poškodbe obsojen in ker je Malovrh mirno baje samo «iz noblese« moral spraviti dr. Stojčevo za nedosežno prvaštvo v časnikarskem pobalinstvu zasluženo klofuto. Tako zadovoljnega oklofutanega kavalirstva doslej v Ljubljani še nismo imeli! Oče je sicer nekoč Fridcrichu Mallawerchu, ko je pisal o slovenski literaturi v glasilo ljubljanskih Nemcev, pisal, da bo »Revolvcržurnalist«. on sc ima pa sedaj za kavalirja — zato ker je mislil, da ima — sodišče v žepu, pa se je zmotil. Malovrh torej po »Narodovi« izjavi ni blamiran, ampak je — ka-valir Nakrat jc postal eden najodličnejših in najusmiljenejših ljubljanskih kavalirjev, poln noblese! Res nobena škoda ni, ako to misli. Sedaj bodo odlične narodne dame ljubljanske lahko dobile od njega še več na posodo, kot so že. Dr. Stoje je res vražji dečko! Iz Malovrha jc napravil — kavalirja. Ako bo Malovrh napravljal za dr. Stojca tako reklamo, se bodo ljudje za dr. Stojčeve klofute še pulili in dr. Stoje bo za svojo iznajdbo, praktično na-pravljati kavalirje, moral vzeti še patent! Sedaj, ko je Malovrh postal »kavalir«, bo menda dal mir in ne bo več nekavalirsko grizcl okolu sebe. Ce pa bo, bo dobil za vsako stvar — še toliko poduka, kolikor ga bo do popolnega kavalirja manjkalo! Danes smo kavalirja, ki meče okolu s »pobalinstvi«, le opomnili, kje je bilo doslej prvaštvo časnikarskega pobalinstva!«
MLADOČEŠKI PORAZ V PRAGL
Novi poraz Mladočehov pri državno-zborskih volitvah v Kraljevih Vinogradih je stranko jako potrl. V tem volivnem okraju ie mnogo uradništva, državnega in zasebnega, ki je prej složno volilo ministra dr. Fofta. Ko je ta odložil svoj mandat, sc je pa v nekaj mesecih tako izpreobrnilo mnenje volivcev, da je proti Mladočehu inženirju Karbusu zmagal radikalec Choc, dasi šele pri ožjih volitvah, a je vendar za 300 glasov nadkrilil Mla-dočehe. Choc, ki jc bil pri zadnjih volitvah propadel, je torej zdaj izvoljen, in v avstrijski parlament pride zopet najtipičnejši zastopnik češkega radikalizma. Socialni demokratje so se bili vrgli v boj za Mladočeha; zaradi njih je bil postal Kramafev »Den« najstrupenejši kulturnobojni program proti katoliški cerkvi, pa vse ni pomagalo; socialni demokratje so z Mladočehi vred propadli.
Mladočehi zvračajo krivdo na pomanjkljivo strankarsko organizacijo in na izdajstvo uradništva. Agrarci pa prav iz srca privoščijo ta poraz Mladočehom ter pravijo, da je to plačilo za njihovo okolost in neznačajnost. Tako se je število mladočeških poslancev zopet za enega skrčilo.
KoroJke novice.
k Koroški deželni zbor. — Varstvo planin. Odsekom so odkazali razne predloge, n. pr.: o tretji ustanovi za slušatelje živinozdrav-niške visoke šole, o osuševanju močvirja, o trajnem nameščeniu voditelja zimske šole v Velikovcu in potovalnega učitelja Vincencija Sumija, o ureditvi plač praktikantom pri deželni zavarovalnici -proti požaru in o cestah. — Poslanec Houlinger poroča v imenu deželnega odbora o varstvu planin in o pospeševanju planinstva ter predlaga zakonski načrt, ki določa: Sedanji planinski svet se naj kot tak ohrani; za vse občinske in občne planine, h katerim spadajo tudi zadružne, interesne in soseskine planine, se naj izdela gospodarski načrt in statut, katerega izvrševanje se postavi pod oblastveno nadzorstvo. — Predlog se izroči poljedelskemu odseku. — Predlog o zvišanju plač cestarjem se izroči stavbinskemu odseku, prošnji za podporo azil-skega društva dunajskega vseučilišča in azijskega društva za dekleta v Celovcu se odklonita, gospejnemu društvu za dekliško delavsko šolo v Celovcu se dovoli 600 K. — Sklene se stopiti v razgovor s trgovinskim ministrstvom, da se razširi telefonska zveza na progi: Celovec-Maribor-Beljak in Beljak-Spital-Lienz. — Potrebščina za leto 1907 znaša 5,077.456 K. Lastnega pokritja je 1,060.983 K. primanjkljaj 4,016.473 K. (Od leta 1906 se je potrebščina zvišala za 881.476 K.) — Za leto 1908: Potrebščina 4,782.340 K. Lastnega pokritja 754.764 K. primanjkljaj 4,027.567 K. Potrebščina je sicer za bodoče leto manjša nego za lani, a tudi lastno pokritje jc mnogo manjše. Primanjkljaj se bo moral pokriti z dokladami, nakladami in državnimi prispevki ter z visečim dolgom 400.000 K.
Znanstvo In umetnost
* Zanimiva razstava na Dunaju. V nemški dvorani v »Kiinstlerhaus« na Dunaju se z dnem 29. t. m. otvori razstava del enega izmed najznamenitejših francoskih plastikarjev, Bartholomea. Najlepši in najobsežnejši del razstave bode zavzemala skupina »Hux morts« — mrtvim, s katerim delom si je Bar-tholome pridobil svetovnoznano ime. Original skupine »Hux morts« se nahaja na pokopališču Pere-Lachaise v Parizu.
Razne stvari.
Umor grofa Komorovskega. Iz pisem Tarnovske se razvidi, da ni hotela umoriti samo grofa, ampak pozneje tudi njegovega sina, da dobi tudi to premoženje.
Grofica Montignoso je neznano kam izginila. Na draždanskeni dvoru je radi tega precej razburjenja. Nekateri trdijo, da je v Londonu, kjer sc namerava tajno poročiti s pevcem Tosellijcm.
Koliko nosijo infanteristi? Teže oprave in orožja, ki jo ima nositi infanterist v različnih vojskah, pokazujejo glasom nekega vojaškega lista nastopno podobo: V Nemčiji nosi infanterist 27 kg 596 gr. na Francoskem 26 kg 125 gr, alpinski lovci na Francoskem 32 kg 96 gr, v Italiji 29 kg 136 gr, alpinski lovci
28	kg 645 gr, na Japonskem (po leti) 28 kg 365 gr, v Avstro-Ogrski 26 kg 615 gr, v Rusiji
29	kg 206 gr, v Švici (po starem predpisu)
30	kg 185 gr. v Švici (poizkus 1907) 25 kg 890 gr. Francoski infanterist ima torej naj-manje, francoski alpinski lovec največje breme. Povprečno breme za vseh sedem navedenih držav iznaša 28.366 kilogramov.
Shod srbskih poljedeljsklh zadrug v Bel-gradu. Predzadnjo nedeljo se je otvoril v Bei-gradu shod srb. poljdelj. zadrug, ki je po poročilih srbskih časopisov mnogoštevilnejše obiskan od vseli dosedanjih shodov. Računi sc. da je prišlo na shod čez 6000 zadrug iz cele Srbije. Na shod so prišli tudi odposlanci srbskih poljedeljskili zadrug iz Avstro-Ogrske, poslaništvo bolgarskega ministrstva in bolgarskih poljedeljskili zadrug ter odposlanci ru-munskih zadrug. Kongres jc poseti tudi kralj Peter z ministrskim predsednikom Pašičcni.
Madjarski liberalizem. Ni menda na svetu p.aroda, ki bi sc bolj hvalisal, kakor Madjari. a v resnici ni noben tako zabit in prismojen Tako prinaša madjarski socialistični list »A. Nap« vest, da v bekešabinski državni šoli niso hoteli vpisati nekega otroka samo zato v šolo, ker je njegov oče v socialistični stranki, ki je zadnji čas nastopila strogo opozicijo proti liberalno nadutim madiarskim nacionalistom. Tak je liberalizem v XX. stoletju!
Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIV O V AREN" Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator* (črno pivo a la monakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). — podjetne na dem jprejema rejtaurater »porodnega Demo" g. l^ržijfniK. (Telefon |t. 82.) —
Poznanjski nadškof Nemec. Nemški cesar Viljem II. dela z vsemi močmi, da novi poznanjski nadškof ne bode Poljak. Govori se, da skuša spravit na nadškofovsko stolico princa Maksima, brata saksonskega kralja. Princ Maksim je namreč rimsko-katoliški duhovnik.
Prisiljeno stavljenje koz so zahtevali na shodu zdravniških zbornic v Opavi. Uvedlo naj bi se prisiljeno stavljenje koz že prihodnjo pomlad.
Telefonsko In brzoloono poročila
VOLIVNA REFORMA ZA ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Koper. 24. septembra. Deželnemu zboru se je včeraj predložila volivna reforma, število poslancev se zviša od 33 na 42. Ku-virilistov (3 škofje) ostane, število ostalih poslancev se poveča na 39. 5 poslancev Se od veleposestniške kurije (kakor dozdaj) dva od trgovske zbornice (kakor doslej), 13 iz mest in trsov (mesta U). 13 iz kmečkih občin (mesto 12). šest od občne volivne kurije, ki se nanovo uvede. Volivni okraji za mestno in kmečko kurijo se izpremene. V veleposestniški kuriii volijo tudi tisti, ki plačajo 300 kron realnega davka, od teh 100 kron zemljiškega. V mestni kurlji se zahteva 20 kron direktnega davka, v kmečki 10 kron. Volivno leto je 24. in enoletno bivanje v občini. Volivni način je direkten in tajen. Po novem volivnem redu bi Italijani imeli zopet pretežno večino v deželi, kjer so Italijani v manjšini I
VOJAŠKI DEMENTI.
Dunaj, 24. septembra. Volno ministrstvo dementira Vest, da se bo dlvizijsfcD poveljstvo v Inomostu preselilo v Trident.
VOLITVE ZA DUMO.
Peterburg, 24. sept. V tukajšnjem prvem volivnem razredu je od 1669 votlvnlh upravičencev volilo samo 61. Ljudie so dume siti- Dozdaj zmagujejo zmerni elementi in člani desnice.
POLITIČNE BORBE V ČRNI GORI.
Cetinje, 24. sept. V Nikšiču ie 400 volivcev dr. Marušiča udrlo v tiskarno vladnega Usta »Narodna Misao«. Policia Je s silo napravita red.
PROTI DRAGINJI KRUHA NA TURŠKEM.
Carigrad, 24. sept. Izvoz žita Je iz Turške prepovedan, uvoz žita je carine prost ATENTAT.
B a t u m , 24. septembra. Vali iz Wana Kali bej, ki je bil na potovanju v Carigrad, je bil v bližini hotela napaden in smrtno ranjen. Napadalec je pobegnil.
GROFICA MONTIGNOSO.
Draždane, 24. sept. Tu smatrajo vesti o grofici Montignosi za neverojetne.
MIR V MAROKU.
Pariz, 24. sept. Rodovi Uied-Zejan, Zenat in Ziaidia so se generalu Drude podvrgli in podpisali tozadevno pogodbo. Pogoji so v glavnem ti, da se izroči orožje, kaznujejo morilci in izročijo Francozom ter da uporniki plačajo odškodnino dva milijona frankov za pristaniška dela v Casablanci.
Pariz, 24. sept. General Drude bo nadaljeval ofenzivo proti onim rodovom, ki se še niso podvrgli.
RUSKI ZAROTNIKI.
Peterburg, 24. septembra. V bližini Petrovega dvora imajo zarotniki svoje sestanke. Včeraj so kozaki obkolili neki gozd in aretirali tri revolucionarce, preoblečene v kozake. Straže so pomnožene.
FRANC JOZEFOVA
wgrenka
oda.
2 veliki preprogi
in obedična svetilka
(električna) se prodaja: trg 2, 2 nadstropje.
kongresni
2169 2-2
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog, ozi-ruma oče, brat, svak in stric, gospod
Karol Zupančič
trgovec in posestnik v Jurjevici
dne 22. t. m. po dolgi mučni bolezni previden v dobi 44. let izdihnil svojo blago dušo!	2179
Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri, dne 24. septembra ob pol 3. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k svetemu Križu.
.jubljana, 23. sept. 1907.
Žalujoči ostali.
Pristen
2142 3—1
mošt
domač, sladak, rdeč in rumen, točijo v Sodnijskih ul. 4 in na Rimaki cesti 5 ==r
brat. Novakovič,
r Tlnorejci i Dalmaciji.
Hazličue
izložbene
—omarice
(Ausiage) skoro čisto nove, se oeno prodajo radi prezidave. Prodajo se tudi velika važna vrata in k njim spadajoči kameniti okvir. Na prodaj so pri:	2177 6-1
Fr. Iglič, Mestni trg II.
Pekarya
v novo zgrajeni hiši na Selu, občina Moste, blizu nove kemične tovarne se takoj odda.
Več se poizve pri E. Predovicu, Ambrožev trg St. 7.	1900
Učenec
pošten, zdrav in priden se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 2150 5-3 Ivan Vidmar, Črni vrh nad Idrijo.
Zlato mtiijc: Berlii, Paril, Bi. iti^
TIhjbolj. hoam. Zobo i is tli.
*t»o ___-___^ O • Vf^"!""^
(S9eydl 'Ljubljana, Spltal.-Stritar. nI. 7

Trgovsko izobražen gospod samec s premoženjem, želi vstopiti v trgovino, ali drugo podjetje kot
komponjon
oziroma prevzame tudi že vpeljano trgovino z dobrim prometom v najem	2121 3—3
Ponudbe je vposlati na upravništvo Slovenca do 27. t. m. pod šifro ,, priložnost".
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu elek trične postaje se oddajo v najem takoj ali za pozneje.	1899
Več se poizve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.

g g
G 3
Premestitev mesnice I
Tem potom uljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem svojo dosedanjo mesnico na Mastnem trgu
■■T preselil "VI
v Lingarjeve ulice (hiša meščanske imovine).
Zahvaljujem se vsem svojim cenj. naročnikom in odjemalcem ter vsemu cenj. občinstvu sploh, ter se priporočam tudi za nadaljno naklonjenost, z zagotovilom vedno vestne postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem 21751-1	JOSIP TONI, mesar.
Ivi
g« B3
g«
B3
Gremij trgovcev v Ljubljani
2174 I—B:
naznanja, da se prične
pouk na gremijalni trgovski šoli
v nedeljo, 29. t. m. ob 10. dop.?
isti dan ob sedmih zjutraj se vrše ponavljalni izpiti za one učence, ki imajo samo v jednem predmetu nezadosten red.
Vpisovanje učencev se vrši dne 25., 26, 27. in 28. t. m. i. s. v gremijalni pisarni od treh do iestih popoldne, pri ravnateljstvu šole pa od devetih do jednajstih predp. in od treh do štirih popoldne. Ljubljana, dne 23. septembra 1907.
Načelnik.
Naprodaj je lepo arottdirano
posestvo na Sfočji
tiR dlrape na SlorenjsRem. Posestvo o 6stoj i iz njiv, {ravniRov in 6o6ro zaraščeni/i gozdov, redi se taRRo 6—Z glav goveje živine. Poslopja so v 6o6rem stanu, kupnina 10.000 Rron se taRRo plača v oBroRiR. Natančnejša pojasnita daje lastni R
cFlorijan Pretnar
Sg. ®o6rava štev. 1, p. cRodnart, SorenjsRo.
2148 3-2
Podružnica ■ w Spljetu. i
Delniftka glavnioai i i K 8.000.000. i i
Ljubljanska kreditno banka o Ljubljani, Muje«e m m z-.r.
priporoča ppomese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra h K 7-—
glavni dobitek K 180.1000
sprejema vloga na knjilioe in tekoči račun ter je obrestuje od dna vloga do	0
dna vadlga po ^ |2 0.
Podružnica ■ v Celovcu, i
i Rezervni fondi i i i K 200.000. i i i
I
l
Poaruiniee.
Prum i n«nl*lnlcial: Ortbta 11, Mil* ilrtn, M.it .11» iT, BMo, Brao. (Mk* Up«. Mka Ktailn, Honrakl luabsrg, Stali«*, Nori JUla, Plua, (Titan la UttiM.
Menjalnice na Dunaja:
L V.IIhU* 10, U. Ttb.rilriiac 4, III. Unf»rglllf n (*.gil Rtn.vtf a), m. LB-vtnnaat 77, IV Wltifn«r Ha.ptltrauc 13, V SchSnbrunner.tran« 88 », TI 6mh*dorfaratr. M, VII MarlahlltntraiM 78, VIII LtrchtnltldcrilraM« H3, IX AUrnlram M X. rrarlttoilraaat 88, XVIII. VUirl.f •rilrani n, XIX Dablhifftr Haopt.tr. IS. XIX. Ha.ptatraaaa ft.
Menjalnlčna delniška druiba « 150-121
MER C UR"
Dunaj, I., WoIlzeile 10.
Ako. kapital K 20.000.000. Beser saklad K 8 500.000
9)
Najkalantnejai
IT nakup in prodaja
vaeh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, laatavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
mr Zamenjava in eskomptiranje -aa
isirebanlh sastavnic in obligacij, srečk ln kuponov