129 štev. Danainia itevilka valja s dinarja. V Ljubljani, i četrtek 8. junija 1922. Leto LV. ^| ^k ■■■■■1 ■■■■■1 ■■■■■ ■■ ■■ ■■ ■■ I ■ K ^V ■■■■■l ■■! I ■■ ■flHflHa IflHflHf IHflHfll ■VlVll ■flHflH HVhVhh - ] Kralj Aleksander in kraljica Marija. Ob poroki dne 8. junija 1922. Stran 2. »SLOVENSKI NARODc dne 8. junija 1922 štev. 128. N. K.: Ob kraljevi svatbi. Zatvorit oči sem in duša mi plava v silne daljine, plava v daljave, v sive davnine preteklih stoletij. Kakor bi gledal pred zoro s Triglava na morje megld valovitih, preden še dan se posveti. To morje megleno, ki sega s pogorja v pogorje, je mar zgodovine slovenske verna mi slika? Nikar! Le trde jaz vidim mrakove, vse širom ovijajo dolge vekove, in čujem rožljanje, čujem okove, slišim zvenčanje rjavih, krvavih verig in sužnikov, služnikov hrdpavi krtk;i in vonj preperele, zatohle temnice zavdarja mi v lice. Kako bi se dvignil, narod potlačeni, ddvtjeni? Kako naj pokonci bi švignil, narod obglavljeni? Glavarji so tvoji s tujim mamilom zaslčpljeni, od ljudskega trupa glavarji odcepljeni: odpadniki bili so tvoji veljaki! Pa rda bi vodili se sami seljđki? Da sam bi se vladati ostavljeni kmet? Na tla se mu vpira vsakdan H pogled, upira se \* zčmljo, kliče iz njenega ncdra z očmi ko s šibico bdjanko zlatega žita, sladkega jedra, njegovo obzorje je ozek zvonik, vreozek zvonik ni prostosti znanih, le k smrti pozvanja, zgolj žalost oznanja. Pa čuda velikega: niso zadušili ljudstva okovi, niso posušili živi se njemu sokovi, obranil, ohranil ie narod zavest. O naša povestnica, nisi ponosna prelestnica! Trudne oči nam niso predolgo proniknile goste noči, le včasi zasekal je blisk, le včasi prek mračne močvare so sinile, šinile blodne kresnice prevari* zdaj Samo osamljene zbira moči, zda) vojvodski prestol nas volje učtt zdaj Gubec Matija ledino prebija, zdaj kralj Matjaž je prapor naš. A vedno še goste temine zagrinlajo naše doline. Pa ždimo in čakamo, oko se nam muči po blaženi luči. in glej, naenkrat, kot solnce od vzhoda, tako prikipi odondot nam sveta svoboda. in z novim stjajem obliti so naši domovi, radosti so vir nam jezera jasna, uteho šuštč potoki, velet oki globoki, in duše naše pijane so širne poljane in šume šume* popevko pokojno in ruda pod skladi svobodne zemlje na slavo bodočo nam dremlje. Oziramo vedri se v skalne vrhunce, ki jezdijo smelo čez rob in čez glob, predrzno čez sedla pogorska. In brod nam zdaj orje razpčnjeno morje. Več nismo robovi, več niso za nas edino grobovi. Zdaj vemo zatrdno: luč in svoboda prihaja od vzhoda. Ofroril oči sem: danes le rožnik, opojnih dišav, omamnih vonjav je prinesel Ržent cvet se ziblje čez pisana polja, vsa zidana bodi vam volja. škrjanci naj pojejo v duši vam mladi: »Luč in svoboda prihaja od vzhoda.* Vedro nebo se boči nad nami, jasen povsod nebesni je svod, le dvoje oblačkov kali nam sinjino, v zapadu zasenčil je eden goriško ravnino, na severu drugi zakril gosposvetsko je stran. Kraševci, Brici borijo se sami. Korošcem dejal pa neki sem dan: »O, naš Korotan, slovenstvu ti zibka, pohlepnemu tujcu si v plen izdan. Vam dlan je prešibka, da zdaj bi se mogli oteti, na vseli straneh ste obkoljeni — A vendar, o bratje izvoljeni, držite se čvrsto, kljubujte: hotetl je treba, pa pride rešit e\* od neba. Držite se Čvrsto, saj brate do Vladivostoka imate, in kadar vam tuza je najbolj globoka, recite si tiho: Iv č od iztoka!* Močno se razrastla slovanska bo lfp% korenine poznata v zapadne bo meje, ni sever razmahnila krepke bo veje. eveteta bohotno, pa nikdar z*zmnn. če ti bo$ čebela, če jaz bom čebela, če nihče od naju ni trot, ki straši se dela če v mislih imnl boš vedno svoj rod, če v čistih imel boš junaški vzhod. Na vzhodu, v mestu tam belem je naš čebeldr, na gradu belem danes pir u je vladar, svobode zlate simbol on je na*, on bode nam Samo tn bode Matjaž. in vsakdo med nami mn v duha Je s\>at, in vsakdo želi mu, njemu in lepi družici: Živela stotisočkrat! Pozdrav z gor. Hej. ali nas vidiš na današnji dan,, ti kraljevič naš, ko prihajamo z gorskih grebenov, obdajajočih zemljo slovensko! Naši konji vihrajo v zraku nad temeni gor kakor lahni oblački ki vstajajo nad njimi svetlikajoči se y visokih zarjah. Njih grive so se razigrale v vetrovih in plapolalo okrog ovenčanih glav prepletene z žarki žarečega soLnca. Njih uzde se svetijo od zlata ta njih jermenje je kakor z blestečimi biseri posulo. Njih sedla so vezana z drago svilo in njih stremena so 8 srebrom okovana. Tako plavajo naši konjiči razigrani nad temeni gor, ponosno hr-žejo in rezgečejo, zelene šopke krog sebe mečejo, s solncem se pozdravljajo in pogovarjajo in s trdimi kopiti ob skalne vrhove udarjajo, 4a se iskre krešejo hi plešelo okrog nas, kakor da gore pod nami trepečejo in neso nas naprej in naprej. Kajti mi gremo na svatbo. In kakšni smo mi? Svatovski smo in fantovski smo. da nikoli takp! Z rožami smo se ovenčali in zelene vence smo vrgli čez rame, pa praporje v roke, da visoko nad nami sevajo in solnčna luč v očeh in sama radost in smeh in naše pesmi po naših gorah odmevajo, da nas vidi in sliši svet in poreče: poglejte tam svatovski fantje prepevajo. . ;..*C&i Kajti mi gremo na svatbo. Ali nas poznaš, kraljevič fa teh blestečih daljav, ko prihajamo v nepreglednem spremstvu, da te pozdravimo na svečani dan?, Kdo smo? Mi smo tisti, ki smo stali na ulicah belgrajskih, ko si Jahal deček ob strani sivolasega kralja, spremljeva-je ga na njegovi poti. ko je sprejel na glavo krono jugoslovanskega kralja. Mi smo tisti, ki smo se vračali z veselim oznanilom v skrajne strani svoje domovine razglašajoči biagovest vsem, ki so čakali svojega odrešenja. Mi smo tisti, ki so pripravljali tvojo pot v kraje, kjer te niso pričakovali, ker je vjadala tema nad njimi in nevera v njihovih srcih. Mi smo tisti, ki smo te spremljali na tvoji zmagoviti poti čez ozko srbsko mejo na Kumanovo in BitoU, vedoč, da Je to začetek velikega pohoda. Mi smo tlstf, ki smo te obdajali v dneh velikih nevarnosti, ko so se zbirali naši sovražniki okoli nas. In ko so udarili, je šla ena naša vrsta s teboj na bojno polje, da te spremi do zadnjega skozi čete izdajalcev preko albanskih gor s kletvijo na ustih in z nado v srcu. da čas-maščevalec položi naše sovražnike v podnožje naših nog — In druga vrsta Je padla v roke sovražniku in napolnila njegove ječe in morišča in je čakala v_ mračnih dneh novega vstajajočega solnca. In ko je solnce prišlo — so napolnili domovino z oznanjenjem velikega dogodka. Mi smo tisti, ki smo te čakali na vrhovih naših gor, ko si prišel sredi neprijateljev obiskat to prijateljsko zemljo slovensko. Ml smo tisti, ki smo te pozdravili s pozdravom z gor, ker smo se razumeli z daljav. To smo mi. In zdaj gremo, da ti prinesemo pozdrav na slavnostni dan, ker smo se od zdavnaj pripravljali, da bomo vredni gostje na tvoji svatbi. In zdaj gremo na svatbo! Zato plavajo naši konji v solnč-nih žarkih kakor v gorečih plamenih in naše vrste iašejo na njih vriskaje nad temeni gor. — Kajti mi gremo na svatbo! Naši prapori belomodrordeči so se razvili v sinjini in njih vrhovi se leskečejo v žarečem sijaju. — Kajti ml gremo na svatbo. In za nami se vsipljejo množice. Od kod smo prišli? Tam od Mure, od Drave, od skrajnih severnih mej. In ko smo stali vrh Karavank in smo zagledali lepo zemljo koroško, smo povzdignili svoj glas in smo zaklicali: »Hej. bratje, z nami za nami ml gremo na svatbo!« In smo slišali odmev onstran gor, težek in zamolkel, in temne sence so se dvigale in proseče roke so se vspenjale iz njih... In so se zasvetili naši napisi na belih zastavah z zlatom pretkani, da se je zalesketalo v temo. In smo slišali vzklik tih in globok. »Pojdite t nami, mi gremo na svatbo.« »Ne smemo, ne smemo...« Le tam skozi gozdovle po reb-rih navzgor so prišli skrivaj, oni, ki so bili naši. obupani in utrujeni, »Ej, bratje...« Pozdravili smo jih po bratovsko fn njih oči so žarele !n radost jim ie zasijala z lic, ko so zagledali svobodno zemljo slovensko. Daleč tam iz daljav se je svetil v temi gosposvetski prestol. In koder smo Šli smo jih vabili in klicali in $o prihajali in množili naše vrste. In smo šli naprej. In ko so nam zasijale nasproti glave Triglava, takrat smo dvignili svoja znamenja v solncu blesteča in smo zaklicali, da je odmevalo od gor: »Mej vi, tam od Zilje. bratje, in iz Rožne doline, pojdite z namj. mi gremo na svatbo.« Zgubil se ie odmev po daljnih lesovih preko koroških noll in komaj da Je dahnil iz njih boječ pozdtav: »Pojdite pozdravljeni!« In šli smo naprej in smo objahali zapadni rob naših planin In smo Plavali preko triglavskih vrhov. In pod nami je zašumela Soča pekoča in smo videli njeno pot tja do sinjega morja. Njeni zeleni bregovi so molčali kakor okamenelj od bolesti in narod na njih je gledal na nas z zamišljenimi očmi. Zakipeli so iim z gor naši prapori v pozdrav In smo zaklicali: »Hej. bratje Primorci, pojdite s nami. mi gremo na svatbo!« Pa so molčali in gledali. A "dvigale so se koščene zagorele roke in čudna pesem ie zadonela med množico: »Pojdimo...« In so šli od SoCe bregov po vrhovih navzgor in so prepjezali vse ograje in ovire in so se nam pridružili. In žene in dekleta so od daleč mahale nam z belimi robci v pozdrav. In smo šli naprej. Ob kraških skalah smo hodili in ponosen je bil naš pohod. Visoko $p žarele naše sulice nad nepreglednimi vrstami in svatovska pesem je donela od povsod. Tja do Gorice je donela, do Brd in preko njih in čez ves Kras tja do Trsta. »Mi gremo na svatbo!« In tam v istrskih skalah se je zgubljal njen odmev v tisočerih glasovih odmevajoč in videli smo ljudi na Učki gori, ki so gledali naš pohod iz daljav In nam pošiljali svoj pozdrav. »Pridemo, pridemo?« Pred nami se je zalesketalo morje In v valovih Adrije smo videli naše vrste kakor v ogledalu. Reka ie ležala pred nami in naši bregovi okoli nje In naši otoki pred njo. In smo zaklicali, da ie odmevalo v valovanju valov:- »Mi gremo na svatbo!« In so odzdravljali valovi in bregovi in otoki sredi njih. Nove množice so se dvignile in so se pridružile našemu pohodu. Tako smo Šli naprej. In zdai smo prišli, kakor sit,o obljubili da nas vidiš, naš kralj, na ta dan. Prišli smo na svatbo! Le mimogrede ustavimo svoje konje ob tvoii hiši. da ti sporočimo zdravico in odidema Le mimogrede, da te pozdravimo po stari slovenski navadi, da ti napijemo po fantovsko veselo za spomin na mlade dni. Pa nas vidiš, koliko nas le. ki smo prišli z naših gor kot svatje svatovski, s cvetjem ovenčani, z radostjo opoicni. In da vidiš nje, ki so z nami... Tihi svatje nepozabljen! .M. O vemo, da smo vabljeni, toda m1 poJdemo nazaj na stražo da tam dočakamo kronanja. Takrat na svidenje! Naša pot nojde skozi noč In Izza hiš se bo slišal glasen zasmeh. O mi poznamo ta smeh. Slišali smo ga že v davnih dneh. A mi bomo jahali skozi noč naprej, naša dobra volja se bo razlivala v pesmi in naše vriskanje bo odmevalo čez polje. Konice naših bander se bodo z zvezdami pogovarjale. Mi smo bili na svatbi! In ko se vrnemo domov, bo odmevala z gor pesem naših glasov: Srečen ti Pir! Dr. Ivan Lah. Domovina kraljice Marije. Romunija. Taje zveni to ime naše-mu narodu. Avstrijski vladni sistem je namenoma obračal vso nado pozornost na nemško cesarstvo, na nemško kulturo. Toda Romuni so se nam že pred tridesetimi leti sami oglašali ter opozarjali nase. Izdajali so zbornik v nemškem jeziku in ga brezplačno pošiljali vsakemu slovenskemu inteligentu, ki se to oglasil zanj. Takratni dunajski slovenski akademiki smo si ga naročili in ga čitali z- zanimanjem. Iz tistega zbornika «mo videli, da stojita romunska veda in leposlovna umetnost na visoki, evropski stopnji, da so romunske univerze resni moderni zavodi, a kar nas je presenečalo prav posebno, je bilo živo romunsko zanimanje za Jugoslovane in za Slovane vobče. Ze pred tridesetimi leti so nam torej romunski kulturni delavci kazali svoje globoko prijateljstvo, ki ga slabo poučeni Slovenci še nismo mogli razumeti. Kasneje šele smo se zavedli, da so Romuni le po jeziku še romanski, po dusi in krvi pa Že davno slovanski narod. E. von Sevdlitz piše v svoji veliki geografiji, predelani po prof. dr. E. Oehlmannu, da so Romuni potomci starih, Trakom sorodnih Dakov, ki so se po Trajanovi zmagi nad njimi romanizirali. Kasneje pa so Slovani Romuna tako prepojili, da so danes po svoji notranjosti Vzlic jeziku popolni Slovani. Tudi po svoji veri so večinoma pravoslavni. Pravoslavjd pa Je identično s slovanstvom. Tako so Romuni v istini naše krvni in duševni sorodniki. Več kot tri četrtine romunske-ga prebivalstva se bavi s kmetijstvom, tako da sta si tudi v tem oziru naroda romunski in jugoslovanski enaka. Po svoji veri, čustvu, simpatijah in antipatijah ,po svojih narodnih običajih in plesih (>hora< je čisto jugoslovensko >kohx) ter po svoji prekrasni narod-ni noši bo nam Romuni popolni bratje. Iz mešanja romunske in slovanske krvi je tekom davnih stoletij nastal med madžarsko, rusko, bolgarsko in srbsko državno mejo telesno izredno lep in krepak, vesel, duševno prav bister« lepoto in umetnost ljubeč narod. Romunke uživajo sloves, da so krasotiee, kakršnih je najti v malokate-rem ljudstvu. Ako sta res uporaba vode In mila merilo civilizacije, potem stoje Romuni zelo visoko. Zakaj tako čednih, čistih kmetov In kmetic nI najt! kmalu. Kako skrbno počesane In oblečene so romunske poljske delavke, to je naravnost >nemogoče< za naše pojme. Bela, bogata in p?strobojno izvezena obleka je značilna za ženske in molke. V beli obleki pa človek mora posebno paziti na snažnost. Dekleta In žene na kmetih imajo večinoma samo predpasnike in povrhne jopice temnejše barve; vse drugo na njih je snežno belo. Moški nosijo le temne klobuke ali kučme in pasove, kvečjemu še svrsni-ke, vsa ostala obleka jim je bela. 6nažnost, čistost in lepota ter silna ljubezen do okusne pestrosti narodne noše so torej značilna poteza romunskega narodnega značaja. Dasi pa slove romunska mesta po svojih izredno kresnih damah, je istina, d* je prav med nižjim romunskim ljudstvom največ čudovitih lepotic. Prebivalstvo Romunija obstoja po 80 % iz pristnih Romunov ali, kakor jih zovejo Srbi, iz Vlahov, ostali so . >tujci«, t. j. Rusi, Bolgari, Madžari, Ci-| gani, 2idje, Grki in Nemci. Njih vladarji so bili no Turčiji nastavljeni gospodarju, od 1. 1829 si volijo Romuni sami svoje »kneze*, od 1. 1861. imajo dedne vladarje, a od 1. 1881. je Romunija kraljestvo. Narod sam si je izbral princa Karla Hohenzollernca Sigma-rinškega za vladarja. Romunija Je povsem moderna država. Ima konstltucijonalno ustavo s dvema zbornicama, s senatom in parlamentom. Se. E 1906 je bilo 78 % atial-fabetov. Kasnej* «• 3* šolstvo momo razvilo in je šolski pouk obligaten. F* leg ljndskih šol imalo liceje, realne liceje, gimnazije, realke in več vseučilišč, nčiteltišča, trgovske, glasbene, umetniške in razne strokovne, praktične gospodarske šele. Gledališč im*Jo več, kl goje vse stroke dramatike umetnosti, za kniiževnost in vedo deluje več društev rer imajo zelo mnogoštevilno in raznovrstno časopisja Po velikih mestih pa so razširjena tudi zabavišča čisto velikomestne višine oz. nižine t Narava Je Romunijo bogato obdarila. Obnebje je pozimi zelo mrzlo, a poleti zelo vroče, 2 i ta in koruze pridela ogromno, da ju izvaža v obilju. Vino in sadjereja eveteta. Tudi tobaka prideluje dosti za izvoz. Goveje Živine, svinj, koz in ovac prirejajo preveč za lastno potrebo ter zalagajo sosede. Tudi petroleja, nafte, premoga, kamena soli, mineralnih vod (ž ve plenih), sal petra i. dr. ima Romunija več kot dovolj. Ker ima kraljestvo ogromne gozdove, dela velike kupčije z lesom. Železniško omrežje je jedva zadostno in se razvija. Industrija je bila do prevrata večinoma v rokah tujstva; poslej se je nacionalizirala. Po Donavi, raznih velikih rekah (Prut, Seret, Aluta) in železnicah ter po morju se torej odvažajo romunski produkti v tuj i nO j zato je Romunija imovlta kraljevina. Vseh Romunov Je okoli 11 milijonov. Nekaj jih livi celo v lutriji in pod Karpati. Zanimivo Je, da Je pred vojno služilo precej naših, slovenskih žensk po romunskih mestih. Bil« so on d i kuharice in dekle ter so s9 med Romuni počutile prav ugodno. Najvažnejša mesta so: Bukarešta (rom. Bucureeci, Izgov. Bukarešti = mesto veselja), krasna prestollea s približno 400.000 prebivalstva; imenitno tržišče je B r a j 1 o v Ob Donavi, zlasti za izvoz žita; pristanišče Galao blizu ustja Sereta in vseučiliško m^sto Jassv (izgov. Jaši!), važno za trgovino z Rusijo; Sulina je važna luka na ustju Donave, Constanza laka v Ornem morju, B r a s s o v Sedmo-gra&ki i. dr. V svetovni vojni Je Romunija vzlic svoji skrajno neugodni legi in neveliki vojski stopila na stran antante ter ]*» pomagala Rusom In Srbom s skrajno požrtvovalnostjo. Seveda so tudi njo porazile združene armade Nemčije in Turčije. Toda njene žrtve in njena zve. stoba antanti ter kraljevini Srbiji je bila po vojni bogato nagrajena. Pridobila je Sedmograško in Bukovino ter si mogla zaokrožiti kraljestvo na vseh straneh. Pridobila je tudi nekaj jugoslovanskih krajev. Nadejamo se, da bodo te naše narodne manjšine v Romuniji uživale vse one pravice, ki jim gredo po mirovni pogodbi. Lani je stopila Romunija z našo državo In Češkoslovaško v tesno politično svezo, katere cilj je skupna obramba na zunnj in zasi guran je onega posestnega stanja, ki ga je ustvarila mirovna pogodba. Tako je nastala >mala atntantai, ki Je s svojim na-stopotn že na crenov-ski konferenci pokazala, da Je mogočen faktor v evroppki politiki. To našo alijanso z Romunijo bo uspešno okrepila in ojvičila tudi rodbinska zveza, sklenjena pravkar med našim in romunskim dvorom, __©— štev. 129. »SLOVENSKI NAROD, dne 8. junija 1922. Stran 3. Joža Bekš: Visoki kraljevi dvojici. i. Vse višji in širši je danes razpon stoletnega Kalemegdana; kakor stražar stoji, v nebosklon strmi, okrog njega brez spon in verig vsa mlada armada je zbrana. — Rezgetanje razpenjenih konj, topot kopit, pesem orožja, šarenih oblačil nakit... Kam božja vas, vitezi, nosi perot? In odkod speje srdit vaš pohod? Vse širši in višji je danes uspon stotetnega Kalemegdana —. Čuj, zopet gre ž njega topov krohot v sremska polfa prostrana in seka si svojo btiskovo pot čez Topčider v Zagreb. Ljubljano, da se vrne čez Split, Sarajevo in pada in pada preko Skoplja v kraljevo prestolnico živega Beograda... A nad njim danes Bog božajočo, milostno roko z usmevom radostnim drži, in solnce stoji visoko, visoko ter siplje cekine vsenaokrog. — 2. Pokojno v naročje izpod Triglava sestri Donavi steka se Sava. Ne od ognja, od sladkega pričakovanja gori gora venec, pisana kita lok, mesto, vas, selot bližina, daljava. — Skoz Železnih vrat kameniti obok zablestela bela so jadra brodov, ž njimi mogočna es kotira, ki se pelje ž njo lepa nevesta. V nasprotno se smer obrnil je tok višnjevi Donavi pod Beogradom; zdi se. kakor da reki obe hitita molče in z mirnem spopadom druga v drago, da zameni?1!! radi bi Strogo, pz da že zopet narazen gresta... Pozdravljen, visoki kraffevi par! Pozdravljena mlada krali.ena nevesta! 3. Črni J uri t na* Gospodar, slavni sin miljene Šumndijc, vodi! z veščo roko je plug; nosil i krono, kot sin je nfreov, kakor njegovega sina vnuk, car naš pre jasni in — oratar, danes ženin neveste Marije. Bog Ti dat, ženin-kralj svoj blagoslov/ • Stesana je zibelka pisana, na njej je llubeten narisana, ki Bog jo v dve srci je vsadil. In Mati bo nežne Sokole dojile'. Ti badeš v oražj>r jih vadil in uril v sejanju semen, ko jim đorastejo krila. Mi drugi vsi. SrJin. Hrvat i Sloven. p.! bi mo, bratje kovači. kovali sr'u\ kosi in klepali za veliki čas. ko vsak izmed nas bo s kiji, sekar stal trdno na skali. 4. Svatufmn, piroimo, sestre, bratje, zavrtimo se v kolo, vsi srcem svatje. zapleše nai z nami v< ! n t§e Primorje, zara'm svobodni nai sprt Korotnn, zavrisne nai prosto megleno obzorje, saj solnce visoko in velik je dunf Poročni kraljevi par nni z:vi/ Kraljica in krali mi otvorite koto, da morje se igane oh čm*n čeri: če tulce na nnc bo efrda1 ohnfo. še imamo ne*ti in zadosti krvi!/ — COUTS LE G C Rt član francoskega Instituta: Sanje pravice. Obiskal sem jugoslovenske dežele L 1883 in objavil svoje vtise v knjigi, ki ie izšla v Parizu naslednjega leta pod naslovom: »La Save, le Danube et Ie Balkan« (knjigarna Plon). Od tistega časa naprej sem uvidel njih bodočnost in v prvem poglavju svoje knjige sem napisal:-V avstrijski državi, ki se ravnokar razvija v federalistično, začenjajo igrati resno vlogo in če se ta država razbile, kakor se večkrat meni, imajo od sedal naprej dovolj moralne energije, da se uspešno zoperstavlja-Jo poskusom germanske asimilacije. Malo dalje sem rekel, kar se tiče nemščine, vsiljene kot Zwangspra-che: Treba je, imeti potrpljenje in navidez zati$niti oči. Pri tem pričakovanju pa vre v srcih Slovanov, polnih sovraštva, in ne bomo smeli se čuditi, če izbruhne nekega lepega, dne. V imenovani kniigi sem celo poglavje posvetil spominu francoske vlade v Iliriji in najprej videč razsul Avstrije, sem v brošuri z naslovom »La Liquidation de F Autriche-Hongrie« zahteval, da se pod imenom Ilirija zopet popolnoma vzpostavi jugoslovenska narodnost. Dogodki so mi dali prav. To je veliko veselje, če se dosDe na konec svojega življenja in vidi uresničene sanje pravice, ki si lih ie zasanjala mladost. Moje želje in blagoslov spremljajo bodočnost države SHS. »Sretno! Na mnofiraja ljeta!« Pariz, dne 22. aorlla 1922. Ausiiste Gauvaln, P?»riz: Svatba kralja Aleksandra I Poroka Nj. Vel. kralia Aleksandra prvega s kraljično Marijo Romunsko veseli v dno srca vse Francoze, vse prijatelje srbo-hrvat.-slovenskega naroda in romunskega, vse pristaše male antante, skratka vse ljudi, ki so prisostvovali od blizu ali od daleč neizrekljivim preizkušnjam, naloženim za evropske vojne obema prijateljskima narodoma na obeh bregovih Donave, ter pozdravili v njuni končni zmagi osveto prekršene-ga prava in začetek nove dpbe osnovane na načelu neodvisnosti narodov. Nič bi ne bilo bolj usodno za novi evropski položaj in splošni mir nego trajna raznomiselnost med ujedinjeno Jugoslavijo in Veliko Romunijo. Zategadelj so najstarejši in nai-bolj preizkušeni orijatelii Srbife in Romunije vporabili vsa sredstva svojega duha in svojega srca, da bi olajšali prijateljski sporazum v banatski zadevi. Smrtna bridkost jih je navdajala ob misli, da bi se dva predraga naroda, ki sta imela nenavadno srečo, da se nista cela stoletja nikdar bojevala med seboj, da bi se utegnila spopasti prav v trenotku, ko so se uresničevale njune narodne težnje skoro v nepričakovani meri. Za vsako ceno so hoteli odvrniti takšen preokret. Danes pa z radostjo poslušajo zvonove, ki oznanjajo na obeh obalah Donave zvezo dveh kraljevih rodbin, ki načelujeta usodi obeh združenih narodov. Kako dolga je pot od mračnih dni. ko je Fran Josip I. razglasil priklenitev Bosne in Hercegovine k dvojni monarhiji! Drhtim ob spominu na svoje tedanje Domenke s starim prijateljem Milovanom Milova-novićem. ki se ie moral hočeš nočeš ukloniti pred pozivom gospoda von Aehrenthala in ki ni doživel tolažbe, da bi videl pojom ošabne habsburške hiše. Kakšen nauk za vse državnike v porazu prestižne politike, kakor so jo zasledovali ministri Frana Josira! In s kakšnim zadoščenjem ugotavljamo, da je Romunija prispevala že 1. 1913. k temu uspehu, čeprav je bila z izrecnim dogovorom vezana na trozvezo! V teh slavnostnih dneh se je treba spomniti, da je romunska soudeležba v druei balkanski vojni prisilila Bolgarijo v predajo ter zagotovila pravično kazen izdajstvu carja Ferdinanda. Tako sta se celo v dobi. ko sta se osrednji cesarstvi zdeli na višku svoie mogočnosti in ko je bil kralj Karel I. dlplomatično vezan na Viljema II. ter na Franca Jožefa I., bukareški kabinet in romunsko ljudstvo izjavila proti Bolgariji, katero je dunajska vlada s privolitvijo Berlina riahnila v maščevalno vojno. Če bi ne bili 1. 1914. Turki, spojeni z Avstro-Nemci, zaprli morskih ožin in tako odrezali Romuniji glavne prometne ceste proti zapadu in ako bi ie ne bili na ta način ovirali dobavliati streljivo, bi se bilo bojno pobratimstvo izza 1913 leta obnovilo že s koncem 1914. Danes pa je pobra-timija popolna. Toda ne gre več za bojevanje. Vojni posel Je dovršen. Posle' kaže okrepiti z mirovnim delom, kar se je osvojilo z orožiem. V obeh kraljevinah ie treba spojiti razne življe, ki so bili cele vekeve [oceni p^d friflmi gospodstvi. Pri tej dolsn. kočljivi nalogi bo srce najbolj učinkovito Qf©d-je. Nič velikega ne moreš izvršiti, n:č trajnega ne ustanoviti, če srce ne služi pameti. Ker na bo ljubka princesa kraljevala v Beogradu, bo zveza src posvetila bojno bratstvo. Kot porodni d^r prinaša krali A!/ nder svojemu ljudstvu ljubezen prijateljskega in zavezniškega narod:?. Nai bi po doleotrnini. junaški borbi spokojno užival srečo, katero si je toli* knni zaslužil! Nai bi Jugo>foveni svobodno in radostno razvijali svoj> demokratsko ćrfivo vnd zn^Čito plemenitih vladarjev, katera jim ic naklonil bog zrra^e! Andrće de BussiSre. Pariz: * ŽMeč kraljeviča ^Aleksandra. (11. IV. 1916.) Oni, ki jutri Francije vojaki bodo In danes plakajo nad Srbije usodo, Pa znajo, da deželi, polni bridkih ran, Vesoljne preroditve skoro sine dan. Vlsokodušna, plemenita deca ta je Izvedela, da gost prihaja v naše kraje — Kraljevi sint ki bil junakom pravi voj In ki trpi, ker v dolg obsojen je pokoj. Zdaj generala mlademu pokloni meč: V spominu s\'Ojcm, v upanju ga je kalila, Zavzeta vanj, srce si bode jeklenila. Ko princ povede svojce spet na bo) besneč, Francoska mladež, tvoj triurni navdušeni Mu bode plamenel v ostrini brušenL Prevel A. Debeljak. A. Debeljak: Francosbo -lugoslouenskl slovstveni stiki. Spričo pičlega prostora le nekaj podatkov o tem poglavju. Ob križarskih vojnah so šli preko Balkana Godfrid Bouillonski, Friderik Rde-čebradec, Rihard Levjesrčni. Tačas-ni letopisci so posvetili precej strani Srbohrvatom, n. pr. Villehardouin (Osvojitev Carigrada), Viljem Tir-ski, Froissart pa omenja carja Lazarja z imenom »compte de Naza-ret«. Glagolitska književnost je s Slovanskim evangelijem prodrla tja do Reimsa, kjer so francoski kralji ob kronanju prisegali na to staro knjigo. Nasprotno pa so okraski Ml-roslavovega Evangelija nastali pod francoskim vplivom. V Bosni so bili prevedli Odvetnika Patelina, dočim se je srbski prevod Tristana izgubil. V 14. veku je francoska princesa postala srbska carica, dočim je v Crni gori ustanovila dinastijo pro-vencalska družina Baux, katero je nedavno opeval Fr. MIstral. Ob tej priliki je Beaumanoirov roman Ma-nekine proniknil neposredno do Jugoslovanov. Zgodovinarji so pogosto pisali o nas: Atenčan Halkondil. potem Agrinpa d* Aubignć, vitez Paul Rl-cault. ki ie dramatsko prikazal kosovsko bitko, zlasti pa učen! Ch. du Carice. Leta 1416. je umrl v Toursu kot tamošnji kanonik Slovenec Jurij Brežiški (Oeorge d* Esclavonie ou rfe Ravn), plodovit cerkven pi-cat^H jn Vnmnonfst, ki je bil zvabil V col; "^aka Ulrika ter nekega Pavja iz ^'-bave. Ob Pevronnelovi Raztvavt o oostanku slavonskega ali Ilirskega jezika (1765) je povdariti, da avtor ni umel srbohrvaščine, kakor je ni poznala Academie des Inscriptions, dasi je imela 20 let preje med svojimi člani Dubrovčana, antikvarja Anselma Bandurija, ki je bil knjižničar Orleanskemu vojvodi (1671 do 1743). V tesnih odnošajih pa so bili s francosko vlado Dubrovčani, katere Jean Palerne Foresien (Peregrina-tions, 1606) naziva »skope ter ošabne«, njih narečje pa »najtežje med vsemi jeziki«. Njih ladje so kupče-vale nekaj časa pod zaščito francoske zastave. Njih slovstvo ni bilo nedostopno francoskim delom. Do-bruško Dobrič ali Boninus de Boni-nis je včasih izdajal knjige v Lvonu. Marko Marulič iz Splita ni veljal le doma za največjega jugoslovenskega pesnika, temveč je štel tudi v tujini kot izboren krščanski mislec v početku reformacije; zato so se prevajali njegovi spisi med drugim tudi na francoščino in se tiskal] v Parizu. Dokaj znano je, da je imel Mo-fičre traino gledališče v Dubrovniku, kjer so prikrojili kakih 20 njegovih iVer; Jurija Dandina pa je bil začel sloveniti Frankopan. Koncem 18. veka je bil v Dubrovniku najljubši poet Marc Rruere Desriveaux iz L von a, rodom Francoz, čigar oče je bil konzul v Dubrovniku. Posnema ioč cuslarje, je Bruerovič rabil najčistejšo narodno govorico ter ožisrosal s pikro zabavijico dubrov-"f*ke književnike zbog njih raznaro-delosti. Že leta 1766. je Le Maire, bivši francnsM konzul v Dubrovniku, omenil !1!r$ko pesništvo v službenem po-ročMu na svolo vlado. Toda prvi nrevod dubrovniškega literarnega dela je zagledal beli dan leta 1779., latinska pesnitev Mrki newtonijanca Borkovića. ki je nekai časa zastr^al svojo deželo pri francoskem kralju. Kmalu nato je velik knjigolju-bec, marki Paulmv d' Argenson kupil v Benetkah nekoliko srbohrvat-skih rokopisov za svojo biblioteko, ki je že vsebovala slovanskih knjig. Med revoluc-jo je narodni Institut prosil ministra vnanjih poslov, naj mu nabavi več spisov v ilirskem jeziku. Ne vemo, kaj je s tem nakupom, toda 40 let pozneje pravi navdušeni Nodier v predgovoru druge izdaje svoje Smarre: »Danes vedo celo v Institutu, da je Dubrovnik zadnji hram grških in latinskih modric.« — Vendar odkrit! niso ličnih du-brovniških psevdoklasikov. marveč narodno ne^ništvo »morlaških« hribovcev. Tfstičas je bi! Macpherson razodel svetu čve^vc Ossianove pesmi Percv pa obelodanil Relioues of pncient en?!i*sh poetry. Po'britanskem zgledu je Fortis pričel nabirati srbske pesmi ter priobčil nekatere v Vlaggio ?n Dalmaz?a (1774). Ooeflie fflj je hlastno čital, napisai več člankov o nilh in govoril o tem z Fckermannom. češ da se srbske ^esmi lahko kosajo z visoko nesmijo. Na *tare dni se fe uči! srbščine, da bi jih bolie užival, in njegov prevod Hasanacrinice je pomnožil vrste občudovalcev in prevajalcev. rJerder ie leta 1778. nonemčfl in natisnil Iz ^ortisove zbirke snev o M*lo*ii Ko-biliču in Vuku Brankoviću (KačTć-Miošić). svetuioč svojim rotakom, naj se hodijo učit na Balkan. Orinrni slavi leta 1824. homersko lepoto srbskih poezij, češ. nemška narodna pesem nai se skrije pred to krasoto. Just'na Wvnne ie leta 1788. ob-f»vfta francosko nisan roman Les Morfacines. Ta Anglo-Ttalijanka, grofica Rosenberg-Orslnl, Je prva stre- mela za tem. kar se bo pozneje imenovalo »krajevna barvitost". Mm laki so kakor Merimćejeva Guzla pona-rejek, a mnogo bolj »ilirski« nego Nodierov Jean Sbogar ali Smarra. O dalmatinskih ljudskih pevcih razpravlja tudi gospa de Stael v Kodni aH o Italiji (1807). Za Napoleonove Ilirije je bil učenjak Marcel de Serres poročevalec za jugoslovanske zadeve. V Potovanju po Avstriji (1814) je posvetil uspelo poglavje našim šegam in jeziku. Pod francoskim vnlivom je izšel Joahima Stullija Vocabolario italiano-nivrico-Iatino (1810), posvečen Marmontu; nadalje slovnice: Anpendiniieva. Starčevićeva OVova ricsoslovica iliricsko-francez-ka), v Ljubljani pa Lhomond-Vodni-kova. Tu ie urejeval francoski del četveroiezičnega uradnega lista Te-fegraphe offiriel nravkar omenjeni Charles Nodier, ki je brezimno Izdal povest iz naših krajev o plemenitem razbojniku Sbogariu. kot prevod pa oodtaknil svojim čitateljem romantične sanie o mori (Smarra. 1821) in prisneval več podlistkov o našem pesništvu v Journal des Dćbnts. »Slovinski« učeniak grof Sorgo je čital leta 1808. v Keltski Akademiji svoj fantastični sestavek o jeziku in šeeah slovanskega naroda. Dnevniki se tmdiio predstaviti svojim rojakom najnoveiše cesarske nrldobitve, odtod toliko potonisov. Navedimo le nekaj avtorjev: Andrć-ossv, Bernardini- Botta, Chaumette-Desfosses, Denpine, Dupre\ Hacouet, Pertusier, Vialla de Sommtere, Pou-ouevnie. Ko le leta 1814. Izšla na Dunatu Kararf^eva Pro«*f>narod«a slave-♦w>-«erb«ka frfesnarfea. fo je ponem-čila Ooetbefeva učenka Talvj (= Tereza Albertina von Jakob). Ju so Nemci prehiteli Francoze, ki pa štejejo prvega predhodnika folkoristU ke Krištofa E3allarda (1703), kakor prvega nabiratelja narodnih pesmi La Place-a (1707—93). Razen tega se lahko ponašajo s tem, da je Clau-de Fauriel osebno nabiral med grškim ljudstvom njegove popevke ter jih dal natisniti s prevodi vred (1823), »Naši sosedje so nas prekosili na polju, kjer smo že dolgo tavali*, piše naslednje leto Goethe gospodični von Jakob o Faunelovi zbirki. Romantiki so se ogrevali za ljudsko literaturo, tudi za srbnansko ali ilirsko, čeprav so jo le *labo poznali iz Dcpo'ngovih in d' Cckstemovih izvlečkov. (Najbolj je slovela Masan-aginica, ki je doživela do petnajst prestav.) Mćrimee je leta 1826. priobčil proslulo rnistifikaciio Ciuzlo, do-rnnevne prevode iz srbščine, s katerimi je zasleoi! tedanje veleume, med njimi tudi Puškina. Rndi Ouzle je gospa Belloc smntrala nenotreb-no, izdajati svojo zbirko. ?cic avtor marseljeze, Rouv in Hrvatov. Bratska čustva, ki so družila »davna že tako ozko oba naša slo-vaiiska naroda niso bila umetna in nič prisiljena. Nele slovanski izvor in slovanska kri, marveč tudi železna po,treba vsled situacije na avstrijskih tleh nas je združevala. To je. dajalo naši vzajemnosti on! globoki smisel, ki je nas spajal zlasti v težkih dobah naše skupne obrambe in moramo reči tudi ofenzive, takore-koč v enotno celoto. Ali to so bili .šele pričetki našega novodobnega političnega življenja pred več nego 70 leti, ko je ona železna nujnost takratne evropske kotu stelacije sploh in avstrijske še posebej sfisnila nas v eno bojno vrsto na ^2odovinskem slovanskem shodu v Pragi v maju in juniju L 1348. t j. na shodu, ki je bil pod praporom Kol-larjeve slovanske ideje slavnostni protest vseh Slovanov proti takratnemu velikonem. frankfurtarskemtr parlamentu in na katerem so Slo-yenci iz Štajerske. Kranjske, Koroške in Primorja položili temelj za ujedi-njevalno jugoslovensko akcijo, ogre-vajoč se takrat za stvoritev Slovenije v smislu patrijotičnega stremljenja takratnega slovenskega voditelja {n buditelja dr. Bleiweisa. Od tega časa dalje se vije kot zlata nit v politični zgodovini našega jugoslovenskega naroda skupni interes, skupni nastop, skupno podpiranje, bratska zvestoba pri vseh naših političnih akcijah. 2e jeseni L 1848. v novembru pri otvoritvi zgodovinske zbornice v moravskem Krotnerižu so oiačili slovanski poslanski klub poJeg Čehov v prvi vrsti Jugosloveni iz Štajerske, Koroške. Kranjske. Tstre in Dalmacije, v L 1861 so stali istotako Jugosloveni zvesto ob boku Čehov v takratni desnici dunajskega parlamenta !n V dajjsem razvoju političnih dogodkov na tleh stare Avstrije so varovali svojo zvestobo do Čehov v vsakem slučaju. Ta tradicijonelna zvestoba 5e prišla do posebno pomembnega Izraza, ko so vstopili v dunaiski parlament L 1907. ljudski zastopniki. Od tega Časa dalje se naše vezi utrjujejo bolj in boli in za Časa svetovne vojne ter do konca vojnega zasedanja dunajskega parlamenta v letih 1917—1918 sta bili češka in iugoslo-venska delegacija nerazdruzljiva celota, ki je sporazumno in uspešrip korakala tudi po opolzkih tleh djj-najskega parlamenta do skupnega cilja: do narodnega osvobojenia m državne samostojnosti. To fe danes vsem še v dobrem spomini1, zato ni potreba ustavljati se pri posameznih fazah našen skupnega ia resnično jako lepega boia, ki smo sra izbojeval! roko v rojri a bratj Jugosloveni za svojo končno osvoboditev, samo ob sebi umevno soglasno s posameznimi političnimi akcijami voditeljev naše inozemske protiavstrijske revolucije. Bratska zvestoba, katero smo si tako slovesno prisegli, se ne konča za nas z zgodovinskim 28. oktobrom 1918! Takrat šele je dobila svoj popolen pomen. Sedaj pa* ko se more ujedinjeni Jugoslovenski narod Srbov, Hrvatov in Slovencev v svoji osvobojeni in samostojni krasni domovini radostno razvijati, sedaj Šele, ko ima za ta svoj razvoj sicer vse pogoje, ali potrebuje, jednako kakor mi. neizogibni mir in zagotovitev miru. Izprememba z našo samostojnostjo Je nastala v resnici v političnih razmerah zlasti od tod, ker je bi- la naša situacija z bojišča dunajske** parlamenta prenesena na evropski forum, ali tu so nam, jednako kakor na Dunaju, najbližji in zato najzve-stejši za vse slučaje naši bratje Jugosloveni To ie nam in nJim prirojena vez. katera spala nas in katera veže nas k staroslavnemu narodu Srbov. Hrvatov in Slovencev, ali to je za nas tudi srečna tradicija, ki je nas skoro eno stoletje nerazdružljivo vodila k našim hrabrim jugoslovanskim bratom, pred katerih zgodovino, slavo in trpljenjem se klanjamo globoko ginjcni. istočasno pa se z navdušenjem veselimo njihove jasne bodočnosti z vero, trdno kakor skalo. v večno bratstvo, katero vodi ono vzajemno in preiskušeno geslo: Zvestoba za zvestoba! Splošna Škoda je za nas, da se ni posrečilo našim zastopnikom na mirovnih konferencah doseči tega. da bi si bili tesni sosedje in bi si toliko lepše uredili svoje gospodarske stike, ki bi mogli biti še močnejši. Dr. Karel Kramar, prvi čsl. ministrski predsednik: K poroki kralja Aleksandra. Ves češki narod spremlja kralja jugoslovenskih bratov z odkritimi in prisrčnimi čestitkami. Kralj Aleksander nam je bil simpatičen od slavnih dni pri Bitolju, v dneh nesreče in zmagoslavlja pa smo videli v mla« dem kraljeviču up in ponos Jugo-slovenov. Danes mu želimo vsi iz svoje duše ne samo popolne sreče v novem rodbinskem življenju, marveč tudi, da bi bil svojemu narodu kralj, v katerem bi vsi Jugosloveni brez razlike jezika in vere videli pred-stavitelja nerazdnižljive, večne Ju-goslovenske jednote. Mila simpatična kraljeva narava bo mogla združevati, kar politika čestokrat nepotrebno razceplja. Naglašam za nenavadno srečno okolnost da imajo Jugosloveni v času prvega vrvenja v svojih neuravnanih zadevah, v času iskanja oblik za javno upravo in v času, ko stari Dunaj fn Budimpešta še vedno provzročata, da se umetno goje spori, tako dobrega* ponavljam, v resnici simpatičnega kralja. Velika Je zmota, da zadošča za reševanje globokih zgodovinskih sporov zakonodajni lineal. In tako bi želel kralju ne samo za njegovo osebo, marveč tudi za veliko zgodovinsko nalogo, katero fena in katero mora vršiti, popolno rodbinsko srečo. To mu da ono notranjo umerje-nost, radostni optimizem in vero v bodočnost, vse, kar je tako potrebno, da bi ljudstvo ž njim skupno verovalo v krasno bodočnost ujedinje-nega jugoslovenstva. Mi čutimo to potrebo jednako, kakor Jugosloveni sami. Geslo »Zvestobo za zvestobo!« zapečateno s skupno pražko priseeo, je češkemu narodu sveta zapuščina iz velikih dob boja za svobodo nas obeh. Bratska zveza, odkritosrčna In cela s kraljestvom SHS, je za nas vse nekaj tako samo posebi umljivega, da bi bila morala biti sklenjena že zdavna. Ne le za našo skupno varnost pred Madžari in Nemci, marveč tudi v višjo svrho. Jugosloveni m ogromna večina našega naroda čutimo slovansko. Verujemo v novo svo- bodno Rusijo, oproščeno od sedanjih tiranov, v slovansko Rusijo. In gotovo vsi, kakor nam je treba, da ljubosumno varujemo samostojnost svojih držav, hočemo tesne spojitve s slovansko Rusijo. V tem je naša sila, naša bodočnost in vsa f možnost za izpolnitev naših narodnih idealov. To naše tesno zbližanje ima biti vzorec in primer za bodoče združevanje držav, katere nele čutijo, marveč bodo tudi gotovo delovale slo vansko. Za to bodočnost je zelo pomembno, da žive v naših državah predstavitelji nove slovanske Rusije, ki morejo in imajo tudi prinesti v osvobojeno domovino ljubezen in vero v Slovanstvo, katerih jih moramo naučiti. S svojim vzajemnim, resnično slovanskim bratstvom in pravim bratskim postopanjem z ubogimi ruskimi izgnanci, ki tako težko trpe za svoje čisto slovansko navdušenje, s katerim so šli v boj za svobodo Srbije in ostalih slovanskih narodov, polagamo najlepše temelje za nove ponosne zgradbe slovanskega ujedinjenja. Srečen sem, ker vem, kako odkritosrčno slovansko čuti mladi vaš kralj. Da bi svojo ljubezen in srčno hvaležnost hranil do vseh, ki se niso bali iti v usodepolno vojno za svobodo njegovega naroda! Ruski narod je več, nego je upravičeno, doživel nehvaležnosti s strani teh, s katerimi in za katere je prelival svojo kri. Da bi vsaj pri nas, pri Jugoslo-venih In čehoslovakih, ne dočaka! nehvaležnosti! Nasprotno, prav med nami čutijo nesrečni njegovi sinovi, da slovansko bratstvo ni zgolj bajka, ki je veljala samo takrat, ko je bila Rusija močna in je sama mogla pomagati nam, ostalim Slovanom. V tem Je bodočnost nas vseh. In mi, češki narod, bi bili srečni, ako bi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev bil in ostal svetil nositelj slovanskega bratstva in slovanskega ujedinjenja. Vaclav Klofač, prvi čsl. vojni minister: Bodoče naloge kralja Aleksandri V drugih okolnostih mi ie docela vseeno, kai delajo monarhi; to le njihova stvar in ne brigam se za nje. Stare evropske države so imele do kraja tip vladarjev, katere naravnost sovražim, ker so pomenjali srednji vek in podložništvo in ker so njih imperialistične težnje izzvale zadnjo strašno vojno, katere uso-depolne posledice bo ljudstvo čutila še dolgo; na drugi strani pa so te dinastije svoj dolg plačale s smrtjo in na njih groben so vstali mali narodi k novemu življenju. No. v Jugoslaviji je to drugače. Jugoslovenski krali je iz krvi osvoboditeljev in velikih junakov. Vzrastel je v duhu demokracije in služi zgol svojemu narodu. To ni monarh, to le predstavitelj države in simbol njene politične enotnosti. Spominjam se na kralja Aleksandra iz leta 1912. izza srbsko - turške vojne. Stopal je na čelu svoiili vojakov kot vzor in vzgled. Prišla ie volna z Avstrijo. Bil Je prvi med prvimi. Preživel je tragedijo svojega naroda kakor vse njegovo liudstvo, a ni klonil duhom in ni misjil na kapitulacijo. Neomajno je veroval v zmago pravične stvari in io tudi dočakal. Osvobodil ie s svojo hrabro vojsko ne samo Srbijo, marveč vse ju-goslovenstvo. Kri njegovega prade-da je bila v njem. hoj za svobodo je bil niega življenski cilj in zgodovinsko poslanje. To me napolnjuje s spoštovanjem do njega in zahteva zaupanje. Jugoslavija potrebuje m!r in dokler ni na znotraj konsolldovana Že z ozirom na zunanje nevarnosti, potrebuje eno trdno točko in oporišče, ki je nad strankami in sporu ki govori na zunaj za vse Srbe, tlrvate in Slovence in za vse ujedinjeno Ju-goslovenstvo. a to je današnja dinastija, kri iz narodne krvi. predstavi- telj Lca celokupnega naroda, ki mu ni bila vsiliti:a, marveč Je bila izbrana od naroda samega. Nalogu mladega kralja je danes težavna, ker slično poslanstvo ni lahko v današnjih razmerah, toda kdor se ie vse svoje življenje bi! za svobodo svojega naroda in postal bistroviden politik ter tekom svetovne vojne mož. s čegar imenom ie nerazdruzno spojeno vstajenje danje Jugoslavije, ta pač gotovo nade tudi pota, da ohrani težko izvi -jevano svobodo in premosti vse sp h re med Srbu Hrvati in Slovenci. Nai zmaga nad Avstrijo in Madžari in nad vsemi sovražniki, na mu posreči pobediti vse tezkoce. ki se pojavljajo v vsaki mladi državi. kot velik vojak nai se izkaze i dober vladar, kot velik administrator i" moderen politik ir naj naj( . tudi nota. ki dovedejo — pri -vanju suverenost vsake posamne države — k federaciji malih di in narodov v Srednj! Evropi in na Balkanu, k združenim srednjeevr sko- balkanskim državam, s mer bi bila zagotovljena trajna rodna in politična eksistenca nas vseh. Zaobljubili smo si to na Puhli; i skem sestanku avgusta meseca leta 1918. in nadejamo se, da ho rodbinska zveza Beograda l Bukarc imela za posledico tudi najtesnejše politično zbližanje. Mi Čehoslovaki pozdravljamo vsak takšen korak h konsolidaciji in v našem lastnem interesu je, da hi bila Jugoslavija silna, urejena srečna. Kralj Aleksander je preživel njene najstrašnejše trenutke, naj bi se mu posrečilo, da bi svol narod zavaroval tako, da bi bih* za vsik-dar izločeni in nemožni takšni težki trenutki...! Andree de Bussiere: ^Jugoslavija in Slomunija. Razmaknil m mečem mejo kraljevine Vladar srčan in ste\*en, dast mlad% In čudi se, ker mir še dosehkrat Razlit povsod ni balzamske miline. Sam srečen — ves bi svet osrečil rad In o nedelji sanja blagi pa brezkončni, Ki se zari v ljubavni loči solnčni. Saj z Bukarešto vzame se Beograd. Vladarja z ljudstvom — enega sred. Nju sreča pa vesoljno srečo da. Jutranji praznik ploden bo in krasen. Na zborih krepki narod vsak je glasen. Latin balkanski, z njim Jugosloven Na vek utrdi pokoj dragocen Poslovenil A'. Debeljak. Leta 1831/32 je Faurlel predaval o srbohrvatskem pesništvu na Sorbonni. Leta 1840. pa se je osnovala na College de France stolica 2a to panogo. Prvi nastavnik je bil poljski pesnik Adam Mickiewicz, ki je imel ugledne slušatelje: Ampere (profesor severnih literatur). Monta-lembert, Michelet, Sainte - Beuve, George Sand, itd. Njegovi nasledniki so: Ciprijan Robert, ki je spisal delo Slovani v Turčiji; zanimivo je, da je ta učenjak rabil že izraz You-go-Šlave v sestavku Grško-slovan-s.ki svet (Revue des Deux Mondes, 1844) in naštel že tedaj 1,200.000 »Tlires ou Sioventsi«: za njim Aleksander Cbodzko, ki je zapustil Trancozom Pravljice slovanskih se-ljakov in pastirjev, in današnji predstavitelj slavistike v Franciji, g. Lo-uis L e g e r. O tem gorečem slavo* iilu, ki je mnogo pisal o vseh slovanskih rodovih m je zastopan v današnji slavnostni številki Slov. Naroda, bo treba o priliki izpregovoriti podrobneje. Z Jugoslovani so s© pečali še osobito Ksaver Mannief (Revue Contemporaine, 1853) in v Pismih o Adriji m Črni gori (1854), potem pa gospa Dora d' Istria, psevdonim ruske princese Koljcov-Masalske (Revue des Deux Mondes, 1858-73). Najtehtneji pionir francosko-Ju-goslovenskega zbliževanja pa je nedvomno Avgust Dozon, bivši konzul, pozneje prpfcaou na Soli tt vzhodne jezike. Prebil je trideset let po naših krajih In poznal do dobra naša narečja ter običaje. »Srbska epopeja« (1859 in 1888) je najtočnejši prevod srbskih narodnih pesmi. Ne toliko natančno, a bolj poetično Je presajal na galska tla balkansko cvetje baron d'Avrii, nekdanji konzul v Romuniji. Ker pa se je dosti ukvarjal s starofrancosko epiko (spev o Rolandu je prelil v moderno francoščino), je radi tega dobila Jugoslovanska pesen tupatam tuj pečat, akoprav je d' Avril delal po Izvirniku. Njegove razprave o nas, npr. o Črni gori, so prav zanimive. Manjši sloves uživa kot originalen poet grof Ogier d'Ivry, ki je nedavno umrl kot podpolkovnik. Omenjam ga, ker je ta sijajni hu-zarski častnik vpletel v svoje zbirke dokai kitic posnetih po srbskih narodnih popevkah. V nekem pismu na prijatelja d'Orferfa pravi: »Pesmi tega čudovitega narodiča mi vzbujajo željo, da b! se posrbil. Tu znajo peti in se boriti. Da nisem Francoz, ne bi več ostavit tega belega mesta, kjer se čutim izborno!* D'Ivry Jo navduiU g. d* Or-farja, pesnika, romanopisca, dramatika in publicista, da se Je JeJ baviti $ srbsko narodno pesnijo. Njegova knjiga »Srbske bojne pesnU z Vesnićevim uvodom Je dobila 1916. nagrado Francoske akademije. O f. d'OrferJu, ki sodeluje prt ljubljanskih dnevnikih. Je orlnesla Nt|-XI 25. dac i9Zh mol Sanak. 2aJ. da ne morem pok rami jati o Častitem starčku Ahilu Millienu (M838), ki je posvetil toliko pažnje troitnene-mu narodu kot prevajalec in kot izviren pesnik. Ako bi hotel le imenoma navesti vse sodobne Francoze, ki so pisali o nas, bi moral prepisati samo za dobo svetovne vojne 160 strani Odavičeve Francoske bibliografije o Srbih, Hrvatih in Slovencih (1918). Omenjam le današnjega sotrud-nika, pesnika, pisatelja in plodovi-tega prevajatelja O. Lebesgu e-a, ki je izdal predlani Srbske ženske pesni Med svetovnim pokoljem je parkrat razpravljal o Slovencih in pod imenom Ljubo Sokolović priobčil L marca t. 1. v Mercure de France preceJSen pregled slovenskega knjižtva od Trubarja pa do najmlajših. Za slavnostno Številko je poslala četvero sonetov gdčna Andreja de Busslere-ova, nositeljica reda svetega Save, soured-nica pariškega dnevnika Le Oaulofs, kjer Je L 1916. natisnila sonete Romunija. Velika Srbija, Meč kraljeviča Aleksandra (francoski dijaki so poklonili pariškemu gostu dragocen meč z njenimi verzi, napisanimi na pergamen): sedal na nam le vnoslala še za kraljevo poroko pričujočo pri-ffodnico. Včeral je poslal svof prispevek uredništvu še g. Avgust Oauvain. plodovi« publicist in ugledni novinar, ki Je ž" neštetokrat zastavil svah pero 7*» f'"r-«ioven-akakorfett Philćas Lebesgue: La Nenville-Vault. Nove sile. Po podpisu raznih mirovnih po* godb. ki so sledile Fochovemu pre* mirlu in ki bi se dale več ali manj revidirati in iih dolže skorajšnje pro* pasti, so se trije važni dogoki dvignili nad zmešnjavo evropskih zadev, precizni z ozirorn na voljo onih. ki so jih izivali in skrivnostni z ozirom pa posledice, ki bi jih mogli imeti. To so: nastanek Male antante, franco* sko*kemalistovska pogodba v Ango= ri in nemško-ruska zveza, ki je bila nedavno podpisana v O eno vi. Obe zadnji inicijativi kažeta po* sredno. kako zelo upravičena ie bila prva. ki ie dobila od njih moralno podporo. Napram nasprotstvom. ki so vsak trenotek grozila, da razbiiejo blok zaveznikov in ki so politiko Or< savskega nabrežia vedno boli jasno nostavljala nasnroti politiki Foreisn= Ofiicea, In napram komaj razoroženi Nemčiji m Rusiji, kl je ljuto delala revolucionarno propagando, je bila politika ustaljenosti, ki sta jo zajedno goiila Praga in Beograd, naravnost ženiJalna poteza, Francija se je ne* koliko motila, ko je hotela postaviti v Varšavi glavno podlago obrambne politike na vzhodu. Da se postavi močna trdniava. le treba več utrdb, Varšava, da! Toda tudi pred vsem Praga, Beograd in Bukarešta, ki so ključi celega sistema. To se ie dobro videlo, ko ie šlo za zopetno usposta* vitev Habsburžanov. Zvezna politika novih držav sred. Evrope ie življenska potreba sveta. Ko Je bila os moči na Dunaju, so se centralni narodi orijentirali nroti Nemčiji. V začetku Je seveda šlo za to. da se postavi Jez proti Turkom. Ko Jo bil mohamedanizem zavrnjen v Aaltot jo bU_f ennanizeqi px|sUjerjL yn> niti se v svojo strugo, toda vedno le Dripravljen prestopiti hrenove. Tako išče izhod proti Moskvi, da obda in prestopi nekega lepecra dne Polivk k Soorazum v Angori je znova Dodž?al turške zahteve in pod tem pritiskom bi revizija severske m!= rovne pogodbe lahko imela za posledico revizijo ncuillvske. Čudno protislovje! KemaliNtl podpirani od Francije, prijatelji Bolgarov, so kakor se kaže. v ozkem sporazumljenju s sovietsko državo, katera se le čisto odkrito zvezala z Nemčijo, kar ita-lija In Anglija ena za drucro izrablja. Ni dvoma, da angorski spora* ztjm. kakor tudi oni v Genovi (Ra= pallu) tvorijo za malo antanto resno spodbudo, da se tem tesneje združi in natanko določi svoje statute in svoje delovanje. Francija, osamljena, po krivici osumljena, bo kmalu videla, da se more v Evropi s koristjo opirati samo na to avtonomno skupino mladih narodov, ki so pred kratkim vstali in ki žele za vsako ceno nedotakljive ohraniti mirovne pogodbe, po katerih so zadobili zajedno enotnost in svobodo, četudi bi iz tega sledile zanje gotove jako resne ovire iz zloglasne točke, ki določa garantiie v prilog narodnim manišinam. V boju s silno težavnimi problemi notranie organizacije imajo te no-yg države nujno zanimanje, da niha nad njih mejami oživljaioči veter miru in mednarodnega zaupanja. Zato le pa treba, da nobeno starin uničenih ali zmanjšanih cesarstev ne more dvigniti dave: treba je pa tudi. da se zapadne velesile zadovoljilo s tem. da garantiralo samovoljno ureditev lastne usode narodom, katerih dvig in osvobojenie so podpirali. Lojalno so ravnali ti narodi, ko niso nikdar drugače razlagali pogodb, s katerimi se ie končala vojna. in kaJcršnekolLdogpdHe so doživeli v _ Štev. 129. „SLOVENSKI NAROD' dne 8. junija 1921. stran 5. notranjosti, niso nikdar prenehali, biti v tej točki enega mnenja, kakor tudi niso nikdar pozabili, obračati pogleda proti Franciji. In kateri princ, kateri vladar, ni bU bolj odkrito živo vtelešenje teženj Svojega naroda, kakor Nj. Vel. iugoslovenski kralj Aleksander? Romunija, latinski irarod, se čuti v najožji zvezi z Francijo in njej dolguje najbolj karakteristične in glavne poteze svoje kulture. Na drugi strani pa irrjata Jugoslavija in Romunija iste bivše in bodoče sovražnike: Madžare in Bolgare, ki Drav radi kažejo svoj napadalni panturanizem, ki ie pripravljen, se zajedno opirati na Nemčijo in na Turčijo. Grčija, ki je ovirana, udej-stviti v Mali Aziji vse težnje hele-nizma, in je že od prej s pogodbo zvezana s Srbijo, se kesa, da je zamudila svoj čas, in čuti. da je njen obstoj zainteresiran na bolj ozki zvezi z Beogradom in Bukarešto. Nemima radi Besarabije, se more Romunija koristno posluževati gotovih slovanskih sorodnosti, kakor bi tudi Jugoslavija, ki stoji v nasprotju z Italijo, mogla najti veliko latinskih simpatrL ki bi jih v njeno dobro vzbudila Romunija. Ali nimamo vrhutega še staro etniško podlago, ki je rodila med Romunijo in Jugoslavijo zares naravno bratstvo? Ali niso Ilirci in Protokelti zajedno v pradobi posedli romunsko kakor tudi jugoslavensko ozemlje? Kakorkoli si že bodi. romunski otoki y Srbiji niso nikdar kazali najmanjšega irtedentizma in zadnji dogovori glede določevanja novih mej po Banatu tudi niso, kakor se zdi dvignili no-bejiega sovraštva, še niti navadnega nezauranja. S popolno prajvico sta se torej .obe balkanski monarhiji, k! sta poleg Poliske obe najvažnejši državi na Balkanu in v srednji Evropi, oprijeli politike kraljevskih zakonov, ki fe nekdaj dovoljevala avstro-ogrskemu cesarstvu, da se je organiziralo v trajen blok. kliub svoji popolni raznolič-nosti. V tem WWW1 ee M obe sosednji državi izborno dopolnjujeta in njeni skupni interesi si ne morejo stati nikjer v nasprotju, ker so solidarni« Kar se tiče Francije, no bo samo našla tu garanti] sa varnost, ampak tudi izborno polje trajnega voliva, ko bo enkrat valutno vprašanje urejeno. Skoro gotovo je pa tudi. da bo celo Italija s svoje strani nastopila pot k definitivnemu pobotanju In bo raje segla v roko — kar bi bilo Jako pametno od nje — Jugoslovenom in Romunom, namesto Nemcem in Moskovčanom, da ne rovorim o Bolgarih in Turkih. Prava nevarnost za zapad je vspostavljenje panmongo-lizma, ki ga je naznanil Solovjev, pod okriljem združenega polumese-ca in kladva. Okoli čeŠko-Jugoslovensko-ro-munskega bloka že gravitirate Poljska in Grška. Kmalu bo prišla Avstrija na vrsto in brezdvomno je, kar se tiče zopetne uredbe Evrope, ženltev Nj. Vel. kralja Aleksandra z romunsko princezinjo. karkoli bi se še moglo dogoditi, zares najvažnejši dogodek. Pri tem dogodku so ostale države včasih sodelovale, ne da bi vedele. Nekatere se tega ne bodo veselile, toda vsak pravi Francoz bi moral pri tej priliki izobesiti zastavo. Če se nahajata dva naroda, ki sta za časa velike vojne trdno odklanjala se zataiiti. sta to srbski narod in romunski narod oba zvesta zaveznika Francije. Ni malih sil in velesil, so samo delavne sile in pasivne sfle. Ne da se pripraviti slednjih do pokorščine, ravnotako Je treba razluščiti jedro nasprotne energije in združiti v trdn_o celoto ugodne volje. Zagotoviti bodočnost civilizacije, to je organizirati lojalno zvezo prijateljskih narodov, ki lih vodi isti ideal pravice in svobode. J. fioleček, bivši predsednik Zveze slov, novinarjev in pisatelj. Praga. Kako presojam sedanje slanje Slovenstva? Tako vprašanje ste mi stavili, cenjeni prijatelj! Na to odgovarjam na kratko, priznavam pa, da ne storim tega brez duševne muke. Čudim se ljudem. Slovanom, ki so doslej govorili o slovanski misli kakor so govorili pred ruskim prevratom, ko Je bila Rusija, v katero smo Slovani vedno upirali svoje poglede, jedna izmed treh najmočnejših držav na svetu in jedi?a med najupapolnejši-mi. ker ie imela zdrav, spomladansko svež in nadarjen narod ter redki? obdelano ali bogaio zemljo. To se je sedaj zelo izpremenilo. Rusija je v sebi razpadla, obubožala in njeno prebivalstvo se samo uničuje z ognjem in mečem, in to ob takih razmerah in na tako krute načine, da ie postavljen v senco tatarski jarem in strašne ter neskončne vojne, katere je ž njo vodila Poljska.da bi zanesla v nio cerkveno unijo in ugrabila malo Rusijo. Rusija se ie oslabila po lastni krivdi, sama je polagala samomorilno roko nase. in ako še ni poginila, ne izvira to iz tega, da bi se bila povscela do boljšega režima* marveč je to zasluga njenega ogromnega organizma, katerega tudi smrtna rana ne more takoj ugonobiti. Ako se razširi boljševizem na zapad, se gotovo ne bo mogla nobena zapadna velesila ustavljati tako dolgo njegovim morilnim ranam. Rusija je obubožala. Geniji boljševizma so proglasili zlato za pogn-bonosno, prepeljali pa je v inozemstvo, ker je bilo na varnem. Tudi emterantje so izvozili zlato, kolikor so ga imeli. Inozemske banke so pokupile carske rublje s Špekulacijo, da bodo nekoč več vredni nego so bili za časa carstva. Sedanji papirni denar, ki ga mečejo v cirkulacijo boli-Ševiki velja toliko, kakor papir, in njegova vrednost stoji globoko pod ceno materijala, iz katerega je Izdelan. V trgovskih stikih s tujino potrebujejo neizogibno denarja, a ker nimajo svojega, izsiljujejo iz tuiine posojila, katerih bi pa ne plačali kakor nočejo plačati starih državnih dolgov. Narod le prišel ob svojo moč z odpadkom 25 milijojiov hujše kakor z lakoto. Produkcija obstoji v tem, da silim holiševiki vsakega inteligen-ta, ki se ie posvetil kakemu svojemu poklicu, da bi »dal delu čast« in delal z rokami. Kmetje so si. kakor se nam zdi, ohranili zdrav instinkt In si uredili svoj dom po svojih starih Idealih; ali ovira jih to, da so za Časa boliše-viškega režima prišli ob ves živi in mrtvi fundus instruetus In nimajo sredstev, da bi si poskrbeli novega. Nimajo jih navzlic temu. da so si zar časa vojne nagromadili take svote denarja, o kakršnih nikdar niti sanjali niso in so se šteli za bogataše. Carske rublje pa jim je boliševiški režim pobral in mužiki nimalo ničesar, s čemer bi si kupiti pluge, živino in nimalo niti za setev potrebnega. Kakor vse kaže. bo glad v Rusiji tra-ial Še dalje in milijoni Rusov bodo Še umirali gladu. Rusija se je raztrgala. Uredivši samostojne okrajne države, si je Rusija zagozdila izhod na morje tako na Baltiško kakor na Crnomorie in na Tihomorskem obrežju so se vsedli Japonci, ki ga sicer doslej ne proglašajo še za svojo last. ali to store, kakor hitro se jim bo nudila za to prilika ali pretveza. Ker Je proglasila Rusija svojim številnim notranjim prarodovom pravico samoodločbe. Je ustavila proces njihovega zlivanja z rusko narodnostjo in vzbudila v njih aspiracije, katerih izpolnitev njim samim ne more biti v korist, pa tudi ne more služiti njihovi gospodarski in duševni povzdigi. ker so se prosio-voljno in brez bolesti spajali z ruskim narodom, sprejemajoč njegov Jezik in njegovo kulturo. Ako vpo-števamo še to. da je ruski narod razpadel na tri dele. ki se vedejo med seboJ sovražno, vidfmo. da se je veliki in močni narod tekom kratkih štirih let povsem razbil. žalostno je opazovati rusko emigracijo. Spominjam se pri tem naše pobelogorske emigracije. Tudi ona Je bila odšla iz domovine v nadi in prepričanju, da se kmalu vrne domov, da prežene sovražnike češkega naroda in si ustvari svoj češki mir in red* Celo tridesetletno vojno Je preživela češka emigracija v tujini* Stalno upajoč, da zmagajo nasprotniki habsburškega rodu in jej otvorilo vrata domovine. Vsakega ribanja proti Habsburgom se je udeleževala z namenom, da bi se Čehi osvobodili. Tačas pa se Je narodilo v tujini novo pokoljenje, ki ni videlo češke zemlje, vsled česar se Je v njem oslabila ljubezen do nJe. Navadilo st je na tuje jezike, na tuja boljše pogoje življenja, nego Je kruh izgnancev« katerega so jedli njegovi očetje. Vnuki so sa počasi odrodo-vali. postali so pripadniki druge državo In sprejemali so tujo državno misel. Prusi so posrefcali krt {eškjflt emigrantov tako, kakor prej kri po-labskih Slovanov. Za časa vojske L 1866. se le ie mnogo Prusov prizna* valo sa Cehe kot potomce oobtlogror-skih emigrantov. Začetkom volne .1914. m se nI vfbm Plrue mP wve- dal svojega slovanskega Izvora in ko je cesar Viljem izdal geslo »Iztrebiti Slovane!«, so šli poslušno iztreb-Uevat jih in iztrebili bi bili tudi Čehe, ako bi jih bil vojni vihar zanesel na Češko zemlio. Usoda ruske emigracije bo enaka, ako se ne vrne v kratkem domov, kar pa se ne kaže. Prvtjuski emigranti so bili popolnoma prepričani, da ostanejo za mejami k večjemu do 1. 19?3. ko se izpolni proroko-vanje Leva Tolstega, da bodo boljše-viki poraženi in se v Rusiji obnovi mir in delo. Danes pa nihče več ne veruje prorokovanju Tolstega, zato pa so si vzeli za tolažbo prorokovanje Dostojevskega, ki napoveduje konec boljševizma v letu 1928. Ako se tudi prorokovanje Dostojevskega ne izpolni, si poiščejo kako drugo, ker v svojem misticizmu brez nrorokova-nja ne morejo živeti. Prav tako se je godilo tudi češkim emigrantom v 17. stoletju. Mi bi jim želeli prav iz srca, da bi se ne prevarali, ali ne moremo si kaj. da ne bi rekli, da se pri njih doslej ne pojavljajo znaki duševnega preobrata, ki je predpogoj poboljšanja. Ako bi sq ruska emigracija sedaj vrnila domov, bi ruske zmešnjave ne prenehale in ruske razmere bi se ne zravnale, ker nikak del ruske emigracije ni izpremenil svojega mišljenja in ni čutil potrebe kesania. Niti v ruski aristokraciji v inozemstvu niti v inteligenci se doslej ni vzbudila zavest, ki bi jim povedala, da sloni na njih krivda ruskega razpada prav tako. kakor na boljševikih: na aristokraciji, ker se je ogibala naroda in ni ničesar storila za njegovo povzdigo, na inteligenci pa, ker je služila tujemu bogastvu, tujim mislim in učija narod, da bi odpadel od ruske misli in služil tujemu bogastvu. Računati moramo rudi s tem, da po petletni strašni vojni in po krvavih še strašnejših zmešnjavah je upadla ruska delavnost in se ni mogla več dvigniti, kakor bi želela visoka nadarjenost ruskega naroda, V Rusiji se mladina dandanes priuČuje samo boljševizmu, ki zastopa tam vso znanost in vse zakone. Delavnost pa je upadla tudi med emigracijo. Emigrantska mladina nima miru. da bi se uspešno učila in politika nadomešča njene misli povsem in docela. Poprei je bila ruska mladina jednot-na vsaj v svojih zmotah, sedaj na se -navzema v vsaki tuji deželi nečesar tujega in tako postaja bujnopestra in bo dolgo časa brez vsake jednotno-sti. V ruski emigraciji v slovanskih deželah opazujemo, da se nikakor ne zavzema za napredek slovanske misli. Slovansko misel so zanesli v Rusijo v poslednjih 30—40 letih nekateri slovanofili. ki nfmajo za seboj narastfca. Slovanska misel je bila ruski inteligenci novega pokoljenja tuja, da celo v posmeh. Nekateri pa so se je oprijeli po rusko-japonski vojni in si predstavljali, da se Rusom posreči s tem. da pokažejo Slovanom prijazno lice. že naslednje dni pribojavati si prestiž, ki so ga zgubili v Mandžuriji. Toda velike stvar! se ne delajo tako ;^raie. Rusi so pozabili, da je imela Rusija za Slovane veliko in nenadomestljivo vrednost zhn% svoje moči in nepremagljivosti. Rusija ni mopla v nrospeh Slovanov ničesar storiti, ali oni so vendar čutili v njej svojo r:!avo. Poražena od Japoncev je izcruMla Rusija svojo nravno veljavo tudi med Slovani. To pa se je mahoma izpremenilo. ko je car Nikolaj 11. vstopil v svetovno vojno in proglasi!, da koraka Rusija osvobodit Slovane. Nemčija je šla v bol da jih iztrebi. Rusija, da lih osvobodi. Vsako slovansko srce se je radovalo. Kaj treba^ govoriti o ruski revoluciji in o boljševiški revoluciji proti tej revoluciji! Da bi se Slovanom ne očitalo po krivem, da so se poniževali pred rusko močjo, rečemo da so se Slovani hoteli klanjatj le-vzomo urejeni in silni Rusiii. ki na-nreduie iz svofe delavnosti. Sedaj pa Slovani nimalo ničesar* Dred čemur bi se klanjali Rusom, marveč morejo jih samo globoko obžalovati in nad njim? krvavo niakntf. Zdi se nam, da koprni nekateri Rusi, ki so se izselili v slovanske dežele, po tem, da bi postali voditelji slovanstva, katere misli so se bili oprijeli po rusko-japonskl vojni. Razbiti in revni, na tujo pomoč navezani, pa nimajo onih lastnosti, ki so potrebne voditeljem. Pa Je neki drugi nedostatek se javlja pri njih. Rusi se nočejo učiti slovanskih Jezikov, spoznavati življenje Slovanov in sa mu prilagoditi. Kakor da bi čakali, da se Slovani naučijo od njih rusko fn da se na ta način ruski vpliv razširi In se končno Slovani porušijo. To bi pa bilo nova njihova zmota. Praktično znanje ruščine se razširja radi občevanja z Rusi tako, kakor se o tem Se pred nekaj leti ni moglo nikomur. niti sanjati, ali iz teh stikov bodo imeli dobiček Slovani in ne Rusi. Pu tudi ni mogoče napovedovati, kako razmerje se razvije med Slovani h rusko emigracijo, ako ne bo njenega bivanja med njimi konca. Še na nekaj se sklicujejo. Ruska emigracija Je ponosna na rusko umetnost. Ne da se tajiti, da je ruska gledališka in plesna umetnost na visoki višini, ali istotako si je tudi češka pobelogorska emigracija, ko so Jej pošla sredstva, služila svoj kruii v tujini z umetnostjo. Tujina pa je hitro pozabila na njen častni rodri izvor in na Francoskem so češke muzikante, plesalke In longlerje kmalu enako vpoštevali kakor cigane in Še sedaj v najboljših krogih francoske družbe ne delajo razlike med Cehom (Bohčme) in ciganom (bohemien). Ruska emigracija bi se morila zavedati te^a, da ruski pre- . stiž ni odvisen od umetnosti in da I literatura vpada prav tako, kakor j druge evropske literature. Pre^iu \ Rusije se more obnoviti edinole ta- j ko, kakor je povedano gori. Najmanj pa bo ruska umetnost branila inva- j zijo tujih narodov v Rusijo, da si jo ! razdele in se polastijo njenega pri- | rodnega bogastva. Rusi bodo služili tujstvu in ne bodo imeli moči, da bi j vrgli s sebe ta jarem, kakor so vrgli j tatarsko suženjstvo. Edini up jim bo j ta, da se tice-roparice radi bogatega plena spro med seboj in tako si same uničijo svojo silo. Ali tudi tu je dvomljivo, če bi to Rusijo rešilo. Nevarnost invazije ne grozi Rusiji samo s strani Evrope, ki ne prenese tega, da bi boljševik! uvajali v Rusijo samo Nemce, marveč s strani vseh zapadnoevropskih velesil, iz Azije pa prihrume Japonci. Rusija je torej po svoji krivdi prenehala biti glava Slovanstva in tudi ne bo zopet do dobe, dokler ne nastopi restavracija njene moči, dokler se v njej ne obnovita red in mir in dokler se v svoji notranjosti ne zjednoti. Slovanom do tega časa ne preostaja nič drugega, nego da si urejajo svoje razmere brez nje. Rusom bodo lahko pomagali, gojili bodo do njih sočustvo in stremili po tem, da bi si oni popravili svoje hibe, ali politično na nje računati ne bodo mogli. Na nesrečo ne moremo računati tudi na Poljsko, drugo veliko slovansko državo. Poljaki so se naužili ruskih zmešnjav tako, kakor so bili tega zmožni samo stari sovražniki Rusov, katerim se je ruska nesreča zdela primerna priložnost, da se vržejo nanjo in jej odtrgajo kose zemlje. Naravnost nerazumljivo pa je, da so istočasno pričeli Poljaki sovražno politiko tudi proti naši češkoslovaški državi, S takimi zahtevami prihajajo do nas, da bi jim morali priznati njihovo hegemonijo nad seboj, ako bi ugodili njihovim predlogom. Tako preostajajo samo Cehoslo-vaki in Jugosloveni kot utočišče slovanske misli. Slovanska misel je sedaj, kakor vedno, pogoj trajanja in prospevanja slovanskih narodov. To prepričanje mora živeti med nami in vami. Mora se stalno utrjevati in pripravljati se nam je na velike in težke naloge v najbližnji bodočnosti. Ko se je vse Slovanstvo razdelilo, zato moramo pa biti mi toliko krepkejše enotni. Karkoli storimo v politiki, moramo storiti s pogledom drugega na j drugega, pred očmi moramo imet* svoje vzajemno ojačevanje in varovati se moramo pred tujim gospodstvom. Češka javnost je bila te dni potolažena s člankom zagrebškega »Obzora«. Iz katerega se vidi, da so tudi med Hrvati rodoljubi, ki so enakega mišljenja z nami. O Srbih in Slovencih nimamo v tem pogledu nobene skrb?. Al. Peterlin-Batog: Salve Regina! Čćmu so vzplamtele naše gore?, Mar žarenje jutranje je zore? Mar domovi naši so se vneli, da kot kresi vsi so zagoreli?. Ni zorenje jutranje to zore, da vzplamtele v njem bi naše gorel a domovi naši so se vnelK do gora kot kresi zagoreli: Ogenj kresov teh ljubav je vroča, ki je dnes palača, slednja koča polna je, v njej danes domovina na$a zopet složna je, edina* Žena v dvor kraljevi naš prihaja. Lepša kakor sotacu, kadar vstaja, ime krog glave se ji glorijota... Narod vzklika; Zdravo, Marilola! — ■ ■ TI ; Ljuba .lo.atiovlć. narodni poslanec: Od Romanova fc oltaru. Nase oavobaienJe in ujedinj« so pripravljali mnogi činitelji: i va. naš narodni razvoj, splošen e\- ropski in človečanski razvoj, i . . • d prejšnji dogodki in mnogi pr< šnll naraščaji ter posamnil L T< -vstvarjenie onega. ki se ie aa ta način pripravljalo, ie pričela juna! ; ' 23. in 24 (10. ta II.) oktobra li na Kumanovu prva srbska aj n ; d«. kateri je poveljeval takratni srbs i restolonaslednik Aleksander. Tako so kiimanoj u bitko ta-ko] razumeli na Dunaju, tako so jo ; takoj razumela tudi srca našega na-. roda. Ta srečni začetek se je t:- i '..'.;-| val z vojevanjem 1912—1913, \ katerem je kraljevič ostal do konca na « svojem poveljniškem mestu. Sadovi takratnega srbske :a vo-i Jevaoja in diplomacije s« * bili osvo* I bojenje i:1 ujedinjenje vse Stare Sr-j bije in znatnega deia Macedonijc od | Uvca do DJevdjeJUe s srbsko kraUc j vino, kakor tadi zatvorite v poti Avstro - Odrski, da ni mogla več pri-pravliati svojega p »boda skozi j Sandžak na Kosovo, Vardar in Solim. To je bil nekak velik In sijajen | uvod k onemu, Id le moralo priti hitro za tem. Dunajski državniki In strategi niso hoteli dopustiti, d i ostane ta položaj ter so Izzvali nove dogodke in nadaljevanje srbsko akcij? pri vstvariTTi popolnega osvobojena in ujedinjenja Srbov. Hrvatov in Slovencev. Ob pneetku svetevne vojne }o vršil kraljev i 1 Aleksander me^to starega in bolnega kralja Petra L popolno vladarsko oblast in ' bil vrhovni poveljnik celokupne stbske vojske. 23. (10.) julija ni4 ie Izro-čil baron Giessl ultimatom Srbiji Ta ultimatum ie zahteval poleg ponižanja kraljevine Srbije in z:) iii^ njene suverenitete tudi osebno ponižanje kraljeviča Aleksajidra, ker |o ultimatum zahteval, da Izide z njegovim lastnoročnim podpisom naredba celokupni srbski voiskL v kateri bi bilo izraženo nepravično ir nezasluženo »zadoščenje* Avstro* Ogrski za nasilno smrt prestolonaslednika Frana Ferdinanda 2& (15J junija v Sarajevu. Sploh so hoteli Avstriici srbskega prestolonaslednika označiti kot soudeleženca pri pripravah za sarajevski atentat ter so gm niih organ« javno obdolževali. Pričeli so vojno specijalno proti nacijonalnj smernici srbske državna politike, pjuti kra-Ifu Petri in dinasjiii.. ki sta hJla naravno na čelu te politike, za katera sta delala Hunai in Pesta odgovornem kralja \n dinastijo. Vedenje mladega izvrševalca kraljevske oblasti v onih 4S urah med prejemom ultimatuma in odgovorom jo bilo neprecenljivega zco*-dovinsketfa značaja. Od njedra ie bilo odvisno, da ne odobri sklepa te-: danjega radikalnega kabinete g, N. Pašića in da poveri vlado onim, k? bi se pokorili Dunaju, kafri bili so tudi tak;. Ta ponudba M bila sama po sebi mamljiva, ker bi nova vlada izvedla že razpisane volitve, kar Je j vedno pomenilo zelo mno^o zu gor-I tove politike. Vendar ni Šel prestolonaslednik na to pot. ampak na nor nacijonalne časti in borbe, ki sta mu jo pokazala ustanovitelj d*nastije Karadjordie in sam oče krali Peter 1. In ko se je odloČil za to vire>ko pot, je osr^i ip njej pet polnili in težkih let do končne zma?e. Prestolonaslednik je pošteno iz-nolnil svojo vlocro strogo ustavnega in parlamentarnega vladarja. Ofmč ji je zvest tudi v težkih peripetijah notranjih kriz, ki so ilh povzročevali nestalni vojni dogodki. Obenem pa je pazil kot vrhovni poveljnik celokupne nase vojske, da stori vse za srečen Izid operaeil na bojnem polju in za dosecro ciljev, ki si ilh le postavila politika njegove vlade. Pri tem ie kazal isto zbranost in hladnokrvnost, ki je odlikovala tudi njegovega očeta v tei vojni in ki je tako neobhodno notre_bna velikim vojskovodjem. Odlikovala pa ga ie tudi naravna osebna hrabrost srbskega kmctskcffra sina ter so ga občudovali zavezniški oficirii. ki so b'V\ blizu nJega na fronti ali v ozadju pod ognjem iz zrakoplovov. Morda ta stran nedavne zgodovine javnosti danes ne zanima, zato hočem odpreti drugo stran. Ko se ie meseca iunjja 19031 vračal novoizvoljeni srbski kralj po 45 letih fz Švice v svojo domovino, se le peljal čez Dunaj in na tamka»-šnjent kolodvoru j?a niso pozdravili samo navdušeni srbski dijaki, ampak tudi druKi. ki so >ra navdušeno pozdravljali £ vzkliki: »Živio iuRo tsjpvenski kralj! Zivk* hrvatski, stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 8. jtmija 1922. Štev. 129. trali!« Od tistega časa sta misel n&» §ega edinstva in delo za ujedinjenje doživela razne spremembe,, toda kralj Peter in njegov dom sta že takrat resno vzela na znanje one pro roške pozdrave. To politiko si Je izvrševalec kraljevske oblasti med svetovno vojno popolnoma osvojil, H služil brez pridržka ter sprejel nase vse težke posledice, ki so iih po-vzročevali nJemu, dinastiji in Srbiji ae samo sovražniki, ampak tudi zavezniški in prijateljski krogi. Kakor znano, je imela ta politika mnogo svojih sovražnikov in vsakovrstnih nasprotnikov, kakor iih ima« k sreči mnogo manj., tudi sedaj. Kakor niso bili za Časa Bismar-«a vsi Nemci in za časa Cavouria lsr Garibaldija vsi Italijani za ujedinjenje, tako niso bili tudi med nami in še manj za ujedinjenje v monarhiji z dinastijo Karadjordjevićev. Med temi nasprotniki so bili eni, ki svojega stališča niso skrivali in ki lo tudi javno delovali na razne najine, drugi so tajili, tretji pa so eno auslili, drugo govorili in tretje delali. Kraljev naslednik in namestnik ja je imel isto politiko, polno narodnega osvoboienja in ujedinjenja, ka-žor jo je njegova vlada formalno proglasila v Nišu koncem leta 1914. in za katere uresničenje je potem Včdno delovala. Prestolonaslednik je DStai nositelj te politike tudi v Kra-jujevcu, Prizrenu, Skadru, na Krtu* v Solunu in v Beogradu, kjer je bilo l. decembra 1918 proglašeno ujedinjenje vseh Srbov. Hrvatov in Slovencev. Temu delu je ostal tudi pozneje zvest ter se ni spuščal v podrobnosti in modalitete, kako In v takšni obliki naj se izvrši ujedinie-oje, temveč je prepustil narodu, da odloči o tem potom svojih svobodno izvoljenih zastopnikov. Ti so se sestali 12. decembra 1930 v Beogradu ter pričeli izdelovati državno ustavo. V tem trenutku je dobilo ujedinjenje svoj naj legitimne jši organ tako za osnutek, kakor za eventuelno reformiranje naša državne zajednice. Vkljub temu pa niso postili kraljevićeve osebe v miru oni. ki niso zadovoljni ali ne znalo biti zadovoljni s stanjem, ki si ga Je ustvaril narod sam* Eden od teh mu je skušal vzeti življenje v trenutku, ko je kralj sankcijoniral državno ureditev, po kateri si bo ves naš narod sam koval svoj o srečo. Kmalu za tem Je dala smrt starega kralja Petra popolno vladarsko dolžnost in vso zgodovinsko odgovornost neumornemu delavcu na narodnem polju: Novemu kralju Aleksandru. S tem pa Je prevzel tudi dolžnost, da osnuje svojo ožio družino, kar Je v zvezi s konsolidacijo naše nacUonalne in državne edin i c e. Ko je leta 1914. prevzel po očetu vladarsko breme in kmalu nato kot vrhovni poveljnik srbske vojske odredil njeno mobilizacijo v svrho obrambe pred Avstro - Ogrsko, je bil star 26 let. Ko je prevzel poveljstvo nad kumanovsko vojsko. I? imel 24 let. Od takrat je z malimi izjemami skoraj vse do z.adnjega časa preživel na bojnem polju, kakor ostali naši mladi borci. V svojem 34. letu stopa kralj s svojo nevesto pred oltar, da postane tudi on deležen zaslužene osebne sreče, do katere ima vsak človek pravico. Obenem na izpolnjuje želie vsih onih. ki vidijo v tem novo zaščito uspešno izpojniene narodne zaobljube. Dr. Otakar Beneš. generalni konzul ČSR v LJubljani: Češkoslovaško čestitanje 1 kraljevski poroCaim svelanosttm. Jugoslovenski narod pričakuje radostne, sijajne dni Pozdravlja itrasno nevesto svojega ljubljenega kralja in s tem pozdravlja svojo bodočo kraljico. Udeleži se poročnih svečanosti, pri katerih bo navzoč vsak Jugosloven. kdor ne osebno pa gotovo vsak s svojo mislijo in s celim svojim srcem. Večna zveza, katera bo spajala jugoslovensko kraljevsko rodbino z romunsko kraljevsko rodbino, ni samo rodbinskega pomena, marveč tudi visokopolitič-nega. Potom odkritosrčne zveze, ki se sklene te dni, se združita ne le dve plemeniti kraljevski srci, nele dve kraljevski rodbini, marveč istočasn.o tudi dva naroda. katera sta si uresničenje svojih narodnih idealov izbojevala s svojo krvjo na skupnih bojiščih proti skupnemu sovražniku. 2e pri proglasitvi zaroke, do katere je došlo v Sinaji dne 8. januarja t. 1., je bilo jasno, da gre tu za dogodek, kj je izmed vseh dogodkov zadnje dobe za Jugoslavijo največjega pomena. Politična važnost te poroke je bila naglašena ne Je v izjavah vlade, marveč tudi parlamenta in tiska. Soglasno se je že od prvega početka povdarjalo veselo prepričanje, da se s to poroko zagotovi jugoslovensko-romunsko prijateljsko razmerje in da Je s tem dana možnost za stvoritev trozveze Jugoslavije z Romunijo in Orško, kateri obe državi sta že združeni s sorodstveno vezjo dinastij. Ugodni znaki izaroke so se pojavili za Jugoslavijo takoj potem, ko je bila objavljena. Dne 21. januarja t 1.. torej še ne 14 dni po službeni objavi, je bila v Beogradu podpisana vojna konvenciia med kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev z RonumHo in neposredno *pred tem podpisom je bilo potom ju-firoslovensto^romunske komisije dokončano razmejevalno delo med obema državama, kajero je prej na-letavalo na razne težkoče. Tudi ni dvoma, da se s to srečno zvezo znatno ojači mala antanta, kakor tudi narodi, pripadajoči jej. V tem tiči velik pomen te kraljevske poroke tudi za češkoslovaški narod, ki je z jugo.slovenskim in romunskim narodom politično ozko spojen. Vse, kar jači enega izmed imenovanih treh narodov. Jači naravno tudi ostale. Zato pozdravlja tudi ves češkoslovaški narod, to poroko kar najradost-neje in želi kraljevskemu ženinu in kraljevski nevesti odkritosrčno dobro srečo. To je izrazil češkoslovaški narod, posebno prezident republike in vlada, ne le s svatbenim darilom, marveč tudi s tem, da ie poslal številno službeno zastopstvo na svatbene slavnosti. Za nikakimi drugimi državnimi zastopniki gotovo ne bodo njim pripadajoči narodi stali tako odkritosrčno in navdušeno, kakor bo stal ves češkoslovaški narod jednodušno za svojimi službenimi zastopniki, kateri imenom Češkoslovaškega naroda in njegove vlade izrečejo ob poroki čestitke mlademu kraljevskemu paru in jugoslovenskemu narodu. Gorke simpatije češkoslovaškega naroda bodo na tudi še nadalje spremljale kraljevsko dvojico in narod, ki ga reprezentira, kajti ves naš narod vidi v tem srečnem dogodku jamstvo za utrditev dobrih sjtikov med obema bratskima državama. To le povedal prezident češkoslovaške republike najlepše z brzojavko Ni. Vel. kralju Aleksandru meseca januarja povodom naznanjene zaroke. Ta brzojavka se glasi: »K poročilu o zaroki Vašesra Veličanstva Vam z radostjo izrekam svoje prisrčno čestitanje. Nadeiam se. da ta srečni dogodek še boli zbliža obe deželi, s katerima smo soojeni s pravim bratstvom in skupnimi interesi.« Dr Gustav Oregorin: Prvi vtis Bledo no našega kralja. »5*!7*t **" ~^ ■ ~>„ VrnivSi se meseca marca leta J920. v domovino po končanem propagandnem delu »Jugoslovenskega odbora« v inozemstvu, sem se nastanil na Bledu, kjer sem bival skoro osem mesecev v pričakovanju, da se mi nakaže stanovanje v Ljubljani. V tej dobi Je posetil takratni naš regent Slovenijo in Bled (28. junija 1920). Kakor član blejskega sprejemnega odbora sem bil t raznimi drugimi deputacijami predstavljen regentu, ki me je takoj spoznal kot bivšega člana JugoslovensV. odbora ter me nagovoril z besedami: »Mi $e več znamo od pre; živite II sada ovde?« — Poznavajoč Jz emigraciji demokratičnost našega vladarja sem sJ dovolil malo šalo z odgovorom: »Jeste, Vaše kraljevsko Visočanstvo, živim ovde u konfina-d)i, dok M dobijem stana u Ljub- ljani«. — »Zavidam vama na takvoj konfinacijl«, je bil kratek odgovor regenta. — V teh kratkih besedah se je zrcalil prvi vtis, ki sta ga napravila Bled in okolica s svojimi naravnimi krasotami na takratnega regenta; da je bil pa ta prvi vtis tudi trajen, je razvidno iz dejstva, da je po dveh letih izbral naš sedanji kralj za-se in za svojo visoko družico Bled za poletno rezidenco. Govorim iz srca sebi in gotovo vsemu slovenskemu narodu, ko danes izražam vdano želio, naj bi Njegovo Veličanstvo, naš kralj s svojo visoko družico užival do skrajne meje človeškega življenja, na poletnem oddihu od težkih vladarskih skrbi, vso družinsko In vladarsko srečo, ki Jo v polni meri zasluži kot Junaški In prvi borec za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v našo skupno državo! L£o d* Orfer, Pariz. Sretno ženitovonje. Državniki in diplomati, ki po* znajo zgodovino in vedo iz izkušnje, da imajo največji dogodki večkrat vzroke, ki so na videz brez vsake važnosti, so bili vsi iznenađeni od srečnega vpliva, ki ga ie imela Ro* munija na izid balkanskih vojen in nihče ni pozabil tako spomina vred* nega nauka. Narodi niso poklicani samo po številu svojih državljanov, da pokažejo svoj vpliv, treba Je tudi Jemati ozir na zemljepisno le&o. katero ima* jo. na krepost naroda, na spretnost ylade in na zveze. Mala Srbija leta 1914. je bila čisto neprostovoljno povzročila vojno leta 1914. V sestanku, ki s£ je vršil skrito med vrtnicami Konopišta, sta Jo Viljem II. in Fran Ferdinand žrt* vovala svojim krutim nakanam. Ne dolgo nato so pa prišli Sarajevo Amerongen in Funchal. in mala Srbija je postala Jugoslavija. Romunija pa tudi ni bila pozah* ljena — skoraj bi bila zginila v stra* hoviti vihri. Ko ie bilo treba za časa pariške konference razdeliti Temešvarski Banat, so preživeli zastopniki obeh narodov uro napetosti. Toda vsi smo takrat prorokovali, da je bil to samo lep turnir in da se bo boj končal lojalno s tem. da sprejmejo pametno in previdno razdelitev. In v tem se nismo motili. Sedaj pa po zmagi bo mladi krali Jugoslovenov združil trdni šumadij* ski hrast z vitko živo cvetko, ki jo bo lepi sinji Dunav prinesel v Beo-grad In zveza vladarskih rodovin je zajedno znak združitve obeh naro* dov, ki bosta od sedaj mogla skupno visoko dvigniti svoj glas in bosta pri* šla do miru. ki bo boli trden kot jeklo, mesto slabo urejenega miru, ki ga imamo mi. Beograd in Bukarešta bosta na slavoloke, postavljene na čast obe* ma ljubimcema, napisala besedo mir in Miner vina olika bo tvorila ozadje vrtnicam Itubezni. Mladi kralj in mlada kraljica bosta nekega pomladnega dne našla oni mirs ki prihaja tako počasi in čegar goljufivo fato morerano nam kažeio vse konference. Usoda je položila ta prelestni dragulj med poročne darove. Savomira Kvedrovat V pozdrav. V belem dvoru bivala devojka, kralja hčerka, lepa Mariola. Na djerdfcfu vezla rdeče rože, v belo svilo vezla zlato srce, da izpiše v jagluk dušo svojo. V belem dvoru bival sokol sivi, vranca pital z rumeno pšenico, vranca pojil s studeno vodico: pa se konju na ramena vrže in odjezdi čez zeleno polje. V dalji vstavi se na belem dvoru in pozdravi kraljevo devojko: >Bodi zdrava, lepa Mariola! Prišel sem po jagluk z zlatom vezen, da popeljem te nn dvore svoje, kjer pripravljam pirovanje častno, da te dičim s krono in s škrlatom, da kraljica boš v kraljestvu mojem.« >>Na djerdjefu vezem rdeče rože, v belo svilo vezem zlato srce, da izpišem v jagluk dušo svojo. Dala jagluk bom saaao junaku, sokoliću sivega sokola, ki prijezdi iz dežele slavne, iz dežele slavne, plodovite, kjer rodijo majke le junake, kjer verigo bratstva in ljubezni sivi sokol j© koval do groba, da osvobodil je brate-sužnje. Sin njegov na poti je njegovi, da prinese svobodo čez meje, kjer pri Gospi Sveti zvon udarja, kliče bratom svojim do Vardarja: ,Mi smo zvesti, pridite, junaki, na mejdan, na na&o zemljo sveto!1 Adrija, Gorica, Kras in Istra pod okovi težkimi še steče, čaka na junake z buzdovanom, da verige krute vse prebija Ta junak dobil bo jagluk šaren, jagluk šaren, srca moje, roko, ki objemala bo narod zvesti in sirote bedne, zapuščene.« >Sokol sem, soko1« Karagjorgja, silnim momeem sem zastavonoša in zastava naša bo vihrala v stolpu Gospe Svete in v Primorju in na Krasu, v Istri zasužnjeni, kadar dvignem roko z buzdovanom.. Prišel sem po jagluk z zlatom vezen, da popeljem te na dvore svoje, srce hoče teb© za družico, da ti dičim čelo s krono -slavno.« V belem dvoru bivola devojka, kralja hčerka, lepa Mariola, Jagluk dala sokolu junaku, belo roko, src© plemenito. V b*l© dvore šla z junakom silnim, Naj Ji sreča mila dneve bi zlatila, i odu zvezda bila bi vodnica, t vek iive naj Karagjorgjeviči! (topodnntvo. Fran Booač: Naia industriia ob kraljevi poroki. Slavnostni dnevi, ki so napočili naši domovini, so prav pomembni tudi za našo vzbujajočo in razvijajočo se industriio. Stara resnica Je. da moreta industrija ter obrt usnevati le tam .kjer so dani zato gotovi predpogoji. In pri nas je izmed glavnih Predpogojev baš kontinuiteta državne forme, kjer načeluje močna avtoriteta, pred katero utihnejo, gotovo pa se ublažijo v s i strankarski boji. Naša država je mlada, nahala se — da rabim izraz iz astronomije — še v ognjenem stanju. In preteklo bo še nekaj let. predno se poležejo vul-kanične sile in se razvije veselo bujno življenje, ki ie opažamo v visoko kulturnih zapadnih državah. Današnji dan doprinese mnogo k utrditvi našega notranjega in zunanjega položaja. Tega se zaveda zlasti naša Industrija, ki zato radostno pozdravlja pomembno poroko našega ljubljenega vladarja v globokem prepričanju, da si z njo ne le lastni hiši. temveč tudi naši mladi državi krepko utrdi trajen in neporušen temeli. Še nedavno je v naših krajih neomejeno gospodarila tuja industrija. Naše ujedinjenje je odnrlo čez noč Široko polje vseobčnemu svežemu razmahu domaČe podjetnosti. In ravno te nam je v prvi vrsti in v obilici potreba! V enem delu naše države prevladuje agrarna nad-produkcija in se pojavlja vedno znatnejše In objutnejše pomanjkanje industrijskih izdelkov. Drugi del pa mora uvažati živila in producira vjndustriji več nego sam porabi. Bogastva imamo nad in pod zemljo v izobilju. Treba je le pridnih rok, da se vporabi. kar nam nudi radodarna in bogata narava. Zato nam je treba pridnosti, energije in dela. Socijalne reforme so neizbežne. Izvedejo pa se naj v mejah, ki odgovarjajo sedanji stopnji našega gospodarskega razvoja. Vsako pretiravanje Škoduje celokupnosti, ker vpliva neugodno na produkcijo, onemogoča izvoz naših industrijskih izdelkov in poostruje draginjo. Našim državnim krmilarlem bodi in ostani glavni cilj: stabilizirati živllenske razmere in nrenrečiti vsako nadalinie dvleanie In natezanje cen. vendar n e s papirnatimi draginjskjmi paragrafi, ki so že ob svojem rojstvu obsojeni na hitro smrt. na siguren neuspeh. Označeni cilj se da doseči le s povečanjem smotrene produkcije. In ta naša produkcija se mora pospeševati z velikopotezno finančno in gospodarsko politiko, z razumnimi odredbami glede izvozain uvoza ter z breznogojno odstranitvijo vseh pretiranih snon. ki onemogočajo obrti in industriji intenzivnejšo vporabo obratnih in tehničnih sredstev. Temeljite reforme je zlasti oa-treben carinski postopek, ki dejanski nikakor ne odgovarja več kolikor toliko že razvitim gospodarskim razmeram. Nasprotno pa ta carinski anahronizem npsr-ešuie v zelo občutni meri do sedai nepremagljivo draginio in slabo in zagrenjeno razpoloženje napram mladi državi. Noben nameren drzavh'an se ne ho branil eteti državi, kar ie njenega in kar ii gre! Toda vsaka nepotrebna potrata časa — in na carinarnicah potekajo ure. dnevi in meseci — pomeni efektivno izgubo in protipo-stavno in neekonomično razsipava-nje narodovega premoženja. Velika in iskrenejša nažnia nai bi se odslej posvetila tudi železniški politiki, ki ie posebno za Slovenija velevažna. Seveda se ne sme onemogočiti s previsokimi tarifi potrebni prevez industrijskih izdelkov Slovenije v vzhodnekraje. Sicer se lahko zgodi, da si bodo nabavljale vkljub carinam na5e vzhodne pokrajine vse blago, svoje industrijske potrebščine ceneie iz inozemstva P o ugodni vodni cesti. TaKi gospodarski dogodki bi vplivali pač katastrofalno na vso našo industrijo in na aktivnost naše bilance. 2e naš prvi ljubljanski velesejejn je dokazal, da imamo nebroi izdelkov, o katerih naši prijetno iznenađeni gostje iz Srbije. Bosne in Dal-macili nit! sanjali in niti znali niso. da se izdelujejo v naši Sloveniji. Z ostalimi naročili, s čimer so počastili zlasti slovensko industrijo, so ookazali. kako Hm je simpatično kupovati ori bratih Slovencih. Tega nrijatelisko - vzaiemneea delovanja železniška politika nikakor ne sme ubiti! Pozabiti tudi ne sme, kako zelo otežnjeio oretiran! tarifi prehrano mest in kralev s pasivnim poljedelstvom. Kolikor morda erar pridobi po eni strank mora po drugem pptu doplačati državnim nameščencem, ne glede na neizbežno potrebo državnih podpor za aprovi-zacijo pasivnih krajev in ne glede na to, da vsaka podražitev živil In življenskih potrebščin neugodno vpliva na stanje naše valute. Pravzaprav bi drŽava morala prednjačiti z dobrim zgledom in uspehom v boju za brezpogojno In neusmiljeno pobijanje draginje. Potrebno je. da s čimprejšnjim ustaljenjem valute zbegano ljudstvo in občinstvo zopet dobi zaupanje do našega, do svoiega denarja in da se zopet vzbudi resnično veselje do varčnosti in racijonalnega Štedenja, ki sta glavna temelja In najmočnejša stebra solidnemu In normalnemu gospodarstvu. 2elia vsakega iskrenega rodoljuba je. da bi si naša država čim preje pomogla in prišla Iz sedanjega še zelo neurejenega položaja v normalen tir. Državne krmliarje Čakajo še težke preizkušnje in težavno delo! Zavedamo se prav dobro, da njihovo stališče nikakor ni lahko, ker ie le preveč temnih in očitnih sil na delu, ki skušajo prikrito ali neprikrito škodovati velevažnim interesom naše države. Nič se ne bojimo poudariti naravnost in na ves glas. da bi bila glavna naloga naših znanih državnikov skoral neizvedljiva, če bi se ne naslanjala notranja moč naše države na avtoriteto kralla, ki uživa v vseh sloiih prebivalstva vesoitne naše države neomelno ljubezen, najtrdnejše zaupanje. S proslavljeno poroko se itak presrečna vez med kraljem in ljudstvom še boli pofftobi* tako da postane naša preluibljena dinastija v pravi In popolni resjiJcl tista nepremična skala, ob kateri se morajo razbiti in razpršiti vsi sovražni valovi! Slovenska industrija se pridružuje z radostnim srcem vročim Željam vseh iskrenih Jugoslovanov, da bi našemu dobremu in junaškemu kralju in njegovi visoki družici svetilo na nadaljnjem življenja potu vedno jasno solnce najlepše In naj-mJlejše sreče. —g TJ. Ljubljanski veliki semenj je izdal pravkar prvo številko vrojegi ^Vestnikac, ki so te dni razpošilja br^z, plačno vsem sejmskemu uradu znanim naslovom. Ako bi kdo slučajno Vestni-k* ne prejel, naj to izvoli potom dopisnice javiti sejmskemu uradu, ki mu bo takoj dragavolje poslal Vestnik, ki vsebuje polog raznih informacij tudi aktualne Članke in jo okrašen ■ topimi slikami. Ker je začelo prostora na staram sejmišču že primanjkovati, opozarjamo vse one, ki so poslali neobvezne prijave in vso one, ki se nameravajo &e prijaviti, naj čim preje vpošljejo prijavnico, ker se bo v doslednem času začelo z razdeljevanjem prostora. Domneva "sejinsk^ uprave, da bo letos lansko sejmišče premajhno, se je potrdila. Zato je uprava pravočasno poskrbela za razširjenje in s*> se na novem dolu sejmišča plajiacij-ska In kanalizacijska de^ la že pričela. Celo sejml&ce bo letos obsegalo preko 50.000 m'. Predpriprave so že v najlepšem teku in bo uprava zastavila vse sile, da bo velesejem sigurno ob določenem roku otvorjen. Pri tem pa naj upravo podpirajo vat zainteresirani krogi na ta način, da se čim prejo prijavijo. Kdor 1» nima prijavnice, naj jo takoj, kakor tudi vse informacije, zahteva od Urada Ljubljanskega velesajma, Ljubljana, Gosposvetska cesta, Telefon int. 140. —Z Požrtvovalen mojster. Pretekli teden sta pred zbrano komisijo čevljarskih mojstrov napravila pomočniško izkušnlo Iz čevljarske obrti med drugimi rudi dva va-jenca-invalida, in sicer Martin Bregan z Dolenlskeea, ki je v bitkah na italijanski fronti prišel ob nogo in njegov rojak I. Ma-ren, ki je bil istotam težko ranjen v nogo. Zbrana komisija ie z zadovoljstvom konstatirala naibolBe strokovno znanje obeh iz-prašancev, kar je v Čast mojstru Ivanu Rr-manu, ki Je v kratki učni dobi dveh let spravil zopet dva kmetska sinova do potrebnega zaslužka. Do sedaj se Je izučilo pod njegovim vodstvom čevljarstva ie Sesf vajencev-invalldov, kar Je vredno vsega priznanja. Požrtvovalnega mojstra priporočamo! —g Državna borza dela. Dela i Sce jo: strojni in «tavbni ključavničarji, mehaniki, elektromonterii, kovn-či, peki. mlinarji, natakarji, natakarice, strojniki, čevljarji, krojači, šivilje, trgovski pomočniki, prodajalka, dninarji dninarieo, vajenci, vajenke itd. V d el o se sprejmejo: rudarji, crozdni delavci, stavbni in strojni ključavničarji, kleparji, mizarji, vrtnarji, žagarii. čevljarji, slikarji, pleskirjl, kleparji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. —g Dobava raznega materijala. Od»-lenje za mornarico v Zemunu želi nabaviti potom direktne pogodbe ra7nl ma*e-rllal, kakor: železni minlj v prahu, laneno olje. barve, kavffuk, terpentfnovo olje. si-katlv, čopiče, ključavnice (žabice), vrvi Žarnice Itd. Ponudbe Je poslati Imenova* nerrm edelenju najkasneje do ?n. Junija t. L Predmetni osla* t natančnejši noditv, le v pisarni trgovske In obrtni\k? rbornf-ce v LJubljani interesentom na vpogled. i 29. štev. SLOVENSKI NAROD« dne 8. junija 1922. Stran 7. Poročne svečanosti v Beogradu. (Drugi dan J SIJAJEN IN TRIUMFALEN SPREJEM ROMUNSKIH SVATOV. — POZDRAV BEOGRADSKE OBČINE. — NAROD POZDRAVLJA NEVESTO. Romunski s vatle na potu. — Beograd. 6. junija. (Izvirno.) Brezžična postaja na Avali Driobču-je danes dopoldne: Javljajo, da ic jahta romunskih suverenov »Štefan deli Mare« krenila iz Moldave danes ob 5. zjutraj. Danes okoli 11 .dopoldne so opazili kraljevo jahto naši monitorji, vsidrani pri Dobravici. Pr$d jahto pluje remorker kot izvidnica. Pri Dobravici vsidrana monitorja nase vojne mornarice »Drava« in »Vardar« sta takoj v pozdrav kraljevski dvojici in visoki nevesti oddala 21. strelov. Nad jahto so začeli krožiti v raznih višinah naši volni aeroplani in hidroplani. Cim so se približali v primerno višino nad Jahto, so zrakoplovci začeli metati cvetje v pozdrav. Ko se Je kraljeva jahta približala našemu brodovm. le moštvo romuskega kralja Ferdinanda, kraljico Marijo in nevesto kraUično Marijo pozdravilo z gromkim »Hura!« Povsod na obrežju pa se ie zbralo mnogobrojno naroda, ki je iskreno pozdravljal prihod romunskih suverenov. Romunski jahti se ie nato pridružilo naše brodovje. ki Je spremljalo nevesto do Beograda. Romunskemu kralju se Je poklonilo na jahti posebno odposlanstvo, med njimi tudi admiral Priča. Sijajen sprejem in manifestacije t Beogradu. — Prihod v pristanišče. — Beograd, 6. junija. (Izvirno). Današnji dan je bil v Beogradu posebno Živahen in prazničen. Vse v zelenju, v okraskih in zastavah. Danes vrve neštevilne množice po Beogradu in čuditi se Je lepemu redu, ki vlada med množicami, kakor tudi iskrenemu navdušenju vsega naroda iz vseh krajev severa in Juga. iz kršne Dalmacije, od jadranske obali in Stare Srbije. Razne narodne noše nudijo tujcu nenavadno pestrost in živahnost. Ob popoldanskih prvih urah Je nastalo do glavnih beogradskih ulicah nenavadno vrvenje. Iz vojašnic so v najlepšem redu začele prihajati edinice raznovrstnega orožja, pehota, artileriia. konjenica in tehnične čete. V vojni opremi in v najlepšem redu so zasedle vse glavne ulice, po katerih je bil po programu določen veliki in sijajni sprevod. Tvorile so te edinice velik špalir od pristanišča po Karagjorgjevi ujjcl čez Wilsonov trg čez ulico Nemanje. ulico Miloša Velikega, kralfa Milana do novega dvora. Za špaliriem vojske Da so se zbrale nepregledne vrste naroda, ki je z nestrpnostjo pričakoval prihoda romunske kralieve dvoiice in visoke neveste. Med vrstami oa Je vladalo splošno veselje in razpoloženje. Marsikateri Je iskreno izražal veselje nad trenotkom. ko začne Beograd pozdravljati bodočo kraljico. Ko so začuli prvi strel s kalimegdanske trdnjave, tedaj ie množica postala povsod napeto pozorna. Povsod so valovali vzkliki: »Sedaj prihaja!« Velikanska množica naroda pa je kralju Aleksandru priredila navdušene in iskrenosti polne ovacije, ko se je vozil proti pristanišču k sprejemu romunska kraljeve dvoiice in svoje neveste. Ob 16.20 je iz novega dvora pridirjala častna garda, spremljajoč avtomobile, v katerih so bili kralj Aleksander, knez Arzen, knegi-nja Jelena in princ Pavle. Za temi so sledili kmalu zastopniki tujih suverenov in misije tujih držav. Veliki oder na savskem bregu, ki Je bil pripravljen za pristan kraljeve Jahte, je kmalu nudil sijajno in slikovito slikp. Na čelu vojaškega kordona Je stala vsa generaliteta in admiraliteta. Lepo sliko Je kazal tudi prostor beogradskega sindikata. Tam so bile razvrščene deputacije ženskih društev iz vseh krajev države. Na prostoru carinarnice pa Jo bilo razvrščenih v strumnem redu 600 Sokolov in Sokolić, ki so navdušeno prvi začeli pozdravljati bližajočo se kraljevo Jabto. Ob 16.40 Je prvi topovski strel naznanil mestu, da se kraljeva jahta približuje od Višnjačkega rja savskemu pristanu. Prizor na Jahto in spremljajočo flotibo je bil naravnost veličasten. Hkratu pa je 24 čolnov broječa fregata veslačev raznih športnih veslaških klubov iz Beograda. Zagreba. Ljubljane. Osjeka In dalmatinskih .mest začela na Donavi pozdravljati kraljevo jahto. Obenem oa so nad Donavo se vedno krožili vojni aeroplani in hidroplani. neprestano metaioč na Jahto krasno sveže cveiie. Jahta se Je nalahno bližala z zelenjem in zastavami obeh dcžps okrašenemu odru. Topovi na Kali-megdanu so grmeli dalie. oddali so 101 strel v pozdrav visokim kraljevskim gostom in lepi nevesti. Na Donavi se Je med tem usidralo naše brodovje. štirje donavski monitorji: »Drava«. »Sava«. »Vardar« in »Morava« so obenem iz brzostrelnih topov grmeli došlecem v pozdrav. Ob 17. Je ladja pristala k savskemu bregu. Prvi so stopili na oder Nj. Vel. krali Ferdinand. Ni. Vls. kraljica Marija z NJ. Vis. nevesto kraljič-no Marijo, za temi je sledilo ostalo spremstvo, med drugimi ministrski predsednik Bratianu in zunanji minister Duca. Iz tisoč in tisočerih grl je v tem trenotku zadonel v pozdrav visokim gostom iskren In gromki »Živeli!« Na pristanu in v bližini so bile zbrane tako neštevilne množice, da je bil pregled skoro nemogoč. In prve ovacije visokim gostom so bile nepopisne in velikega vtisa! čim Je romunski kralj s kraljico in nevesto Marijo stopil na oder. Je prvi pohitel k njima kralj Aleksander. Vsi so se nadvse iskreno in prisrčno pozdravili. Romunska kraljevska dvojica Je bila nad prisrčnim pozdravom vzradoščena. Patrijarh Dimitrije je po starem srbskem običaju prvi blagoslovil došlo nevesto, nudeč jI obenem hleba in soli na krožniku. NJ. Vel. kralj Aleksander Je na to došlim gostom predstavil člane vlade, diplomatski zbor In ostale dostojanstvenike. Romunskega kralja Ferdinanda fn rodbino Je na to pozdravil v imenu beogradske občine mestni načelnik g. Dobra M i t r o v i 6 s kratkim nagovorom, obenem prožeč kralju na srebrnem krožniku hleb in sol. Predsednik beogradske občine Je kralja pozdravil: »Vafie Veličanstvi! V trenotku, ko prihajajo »rečni roditelji, da pri-aostvu-jdjo poroki svoje plemenite hčerke z našim ljubljenim kraljem, sem srečen, da morem v imenu beogradske p res t o-lic© pozdraviti Vale Veličanstvo, že-leč mu prijetno bivanje t Beogradu. Plemenito nevesto svojega vzvišenega kralja Je beogradsko prebivalstvo pričakovalo z isto toploto In ljubeznijo, Ici jo goji napram svojemu kralju. Beograd vidi v Vas poleg zaslužene sreče svojega kralja tudi znamenje boljših Id lepših dni za naš narod. V imenu mesta Beograda klicem: > živel kralj Ferdinand! 2lvdla kraljica Marija, živela kraljevska nevesta Marija !c Kralj Ferdinand je izrazil predsedniku občine svoje zadovoljstvo za prisrčnost sprejema. Po končanem pozdravu ar. Dobre Mitroviča Je poklonil načelnik občinske uprave g. Bora P a j o v i ć kraljici Mariji in kraljični MariJi krasne šopke svežega cvetja. Po končanem raportu je vojaštvo visokega suverena pozdravilo z gromkim »Hura, hura!« SIJAJNI SPREVOD IN VELIČASTNE OVACIJE. Po končanih ostalih formalnih točkah programa se Je razvrstil sprevod, ki je bil nadvse sijajen in veličasten. S kraljevo konjeniško gardo na čelu in fanfanstl kot glasniki prihoda romunskega suverena se je spre/vod v najlepšem redu razvrstil in pomikal po gori omenjenih ulicah do novega dvora oziroma skozi dvorišče do starega dvora. Sprevod Je bil sledeči: 1.) Nj. Vel. kralj Ferdinand in NJ. Vel. kralj Aleksander, 2.) Ni Vls. kraljica Marija in NJ. Vis. kraljična nevesta Marija, 3.) Nj. Vis, romunska prestolonaslednika in NJ. Vis. infantinja Bea-trica, 4.) NJ. Vis. vojvoda Yorški in NJ. Vis. princ de Udine. 5.) Nj. Vis. knjeginja Jelena in Nj. Vis. princezinja grška Irena, 6.) Nj. Vis. romunski prestolonaslednik in Nj. Vis. španski infant Alfonz. 7.) NI. VI$. kraljična Ileana romunska in Nj. Vis. princesa Kira, 8.) Nj. Vis. princ Nikola Romunski, knez Arzen m princ Pavle. Za to vrsto Je sledila dolga vrsta avtomobilov in krasnih kočij, v katerih so sedeli razni visoki civilni in vojaški dostojanstveniki. Po vseh ulicah je prirejal narod viharne ovacije. Z vseh oken so na kralja in nevesto leteli neštevilni ŠookU cvetje in zelenje. Pa tudi množica, stoječa po ulicah, je metala cvetje v avtomobile tako. da so bili vsi s cvetiem pokriti. Po vseh ulicah ali bolje po vsem mestu Je savladalo Živahno življenje hi vrvenje. Qfc 18. ie xeUCa*tni sprevod prispel skozi dvorišča novega dvora na stari dvor. kjer ie odkazano romunski kraljevski dvojici in nevesti v posebnih, krasno opremljenih sobanah stanovanje. KONCERTI IN PODOKNICA. V začasnem Narodnem gledališču so bili zvečer prirejeni koncerti. Pod vodstvom dirigentov Hristića, Đasarovića in Ivana Brezovška so pevski zbori izvajali razne koncertne točke, med drugim tudi ročke slovenskih skladateljev Adamiča in La-jovica. Ob 10. ponoči so vsa pevska društva iz Beograda. Zemuna in Pančeva pod vodstvom dirigenta Hristića priredila nevesti pozdravno podoknico, kompozicijo skladatelja Biničkesra pod naslovom »Pozdravna pesem kraljevi nevesti!« — Beograd, 7. junija. Snoči je bila po prihodu kraljevin gostov v kraljevskem dvoru intimna večerja. V Narodnem gledališču ie beogradska Filharmonija priredila končen, na katerem so se izvajale kompozi- cije jugoslovanskih skladateljev Sta-nišiča, širole. Adamiča, Lajovlca, Milojevića in Hristića. Na ulicah se je zbrala velikanska množica ljudstva. Ob 21.45 je odšel po ulicah Kralja Petra, Kralja Mihajla in Kralja Milana ogromen sprevod beogradskih, zemunsklh in pančevskih pevskih društev. V sprevodu sta bili tudi dve voiaški godbi. Tudi nemška in židovska ter druga pevska društva so bila zastopana. Na oheh straneh sprevoda so koraKali Sokoli, ki so nosili lampijone v romi'nsk!h in jugoslovanskih barvah. Sprevod se ie ustavil pred dvorom, kjer je pevski zbor po vodstvom najstarejšega kanelnika ravnatelja beogradske opere Biniekeea odpel eno njegovih skladb, Krali, njecrova nevesta in kraljevi gosti so Stopili na balkon in sprejeli veličasten pozdrav navdušene množice z Iskrenim zadovoljstvom. Ko *e krali zapustil balkon, se ie narod polagoma razšel, toda ulice mesta so bile pozno v noč polne ob-I činstva. Narodna skupščina pozdravila kralja in kraljico. — Beograd, 6. junija. (Izvirno.) Predsednik dr. Ivan Ribar je danes ob 11. dopoldne otvoril slavnostno sejo narodne skupščine, ki je med viharnimi in iskrenimi ovaciiaml vzela na znanje poroko Nj. Vel. kralja Aleksandra z Nj. Vis. kraljično Marijo Romunsko. Predsednik Je najprej prečital uradno poročilo vlade o kraljevi poroki. Po prečkanju je predsednik imel kratek, temperamenten svečanostni govor, izvajajoč: »Slavna skupščina! Narodna skupščina kot zastopnica našega naroda smatra poroko Nj. Vel. kralja za svečan trenotek države in naroda. Ne smatra ie samo za osebno zadevo in radost kralja, ampak tudi obenem za srečo in radost naroda in kot garancijo za miren in varen razvoj in napredek države. Vsaka kmetska koča danes ve. da s! naš krali Aleksander ustanovi družino, da s! le za bodočo kralllco Izbral ženo. ki bo ▼ resnici Ifublla naš narod in bo skupno s kraljem um H a Izpolnjevati vse dolžnosti do naroda in države. Z vso pravico in z vso gotovostjo pričakuje naš narod izpolnjevanje teh dolžnosti in ve, da pri tem prihajajo v poštev splošni in narodni interesi. Ni. Vls. kralttčna Marfla fe s svo» Um narodom pretrpela vse grozote volne, a doživela le tudi veličino države in uiedmienie svoiesra naroda. Iz teh razlogov bo ona kot žena našega kralja, ki le skupno s svoifm bfasroookofnfm očetom, kraHem Petrom I. Osvoboditeljem, (Viharni klici v zbornici: Slava! Slava!) z brez-primerno požrtvcvalnostio svoieea naroda m vofcfce vodil nesebične, he-rn-fske fn mučenišfre bole za osvoboditev domovine ?n nfe svobodo, (klici: Slava jim! Slava jim!) kf fe Junaško prenesel vse grozovftostl volne, radi teza bo znala nedvomno kot kraljica na5«*^ naroda pravilno ceniti vse velike žrtve, ki ffli le prestal naš narod za svobodo države. Vedela se bo s spoštovaniem sx*ominfatF onih Junakov, ki so žrtvovali življenje za svobodno domovino in na katerih junaških kosteh [e zgrajena vsa naša narodna država. (Zbornica navdušeno vzklika: »Slava junakom!«) Predsednik po končanih ovaci-jah nadaljuje: »Slava naši kralflci! Slava našemu kraliu in našemu narodu, ki bo tabo srečen, da more pozdraviti nfo kot svojo prvo kralllco!« (Viharno in navdušeno ploskanje. Klici t »Živela kraljica Marija!«) Zakon našegra kralja je akt. o katerem govori tudi naša ustava in na katerem je intere-sirana narodna skupščina, ki jemlje na znanje ta akt. V členu 56. o moških potomcih ustava določa, da kralfa nasledufe moški potomec Iz zakonitega zakona oo orvorolenstvu. Zakon našega vladarja s kraljično Marijo omogočuje izpolnitev člena 56. ustave. Ni dvoma, da se na ta način olajša normalni razvol In napredek našega državnega živlienia. Narodna skupščina je srečna, da more skupno s svoiim kraLiem deliti veselie in radost ob njegovi svatbi. Predsednik dr. Ribar je svoj svečanostni eovor za.kliučil: »Živel Njega Veličanstvo krali Aleksander L! Živela NI. Vis. kra-Ulčna Marfla naša bodoča kraljica!« Vsi poslanci, ki so bili polnošte-vllno zbrani.so se dvignili s sedežev, začeli gromko ploskati in burno vzklikati: »Živel krali, živela kraljična Marija! Živeli, živeli!« Po končanem eovoru je predsednik dr. Ribar zaključil svečanost-no sejo in določil prihodnjo sejo za petek dne 9. t. m. ob 10. dop. z dnevnim redom; Glasovanje o zakonu glede odgovornost ministrov. Ivan Podržal: Dinastija Miortjevite? nositeljica Meje narodnega ujedinjenja. Dinastija Karadjordjevičev Je bila od vsega početka simbol boljše bodočnosti med razne države razdeljenih jugoslovenskih plemen. Z junaškim nastopom črnega Jurija se pričenja v jugoslov. zgodovini borba za osvobojenje in ujedinienje. Ime Karadjordjevič je bilo v dobi našega suženjstva istovetno z jugosloven-skim narodnim prepričanjem, kajti kdor je trpel radi tega imena, je trpel radi svojega prepričanja. Mnogi med nami so blagoslavljali to ime v ječah in internatih, na bojnem polju, pa tudi v tihem delu za uresničenje naših velikih narodnih idealov. Osvobodilnemu bolu črnega Jurija je sledilo ilirsko gibanje, ki je v naših krajih rodilo idealen žarek prve luči ujedinjenja vseh Jugoslove-nov. Imena KpDitar, Karadžič. Gaj, Vraz. Lisinski pomenijo idejno borbo za naše ujedinjenje. Različna sredstva, toda isti cilj. Kar so storili Srbi za svoje osvobojenje. so storili tudi za osvobojenje Hrvatov in Slpven-cev. Slovenci sicer nismo imeli nobenega svojega Zmaja Jovanoviča, Strossmaveria in Račkega. toda kdor prebira n. pr. stare letnike »Slov. Naroda.« bo našel v njih vse polno odmevov več ali manj Jasnega higo-slov. pokreta, kar pomeni, da so naši stari narodni delavci pripravljali v najtežjih razmerah slovensko ljudstvo na dan osvoboienla in ujedinjenja, ki Je pa bil takrat še silno meglen. Tako Je bilo vse devetnajsto stoletje nekaka instinktivna, navidezno neenotna, toda v bistvu naravno logična posredna pripravljalna doba za veliki dan 2. junija 1903. ko je beogradska narodna skupščina izbrala enoglasno orinca Petra za kralja Srbije, kajti s povratkom Karadjordjevičev na srbski prestol, je srbska narodna volja svečano In mogočno manifestirala končni cilj: osvobojenje in ujedinjenie vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je bil tudi cilj kralja Petra I. Osvoboditelja. Beseda kralja Petra, ko Je po petinštiridesetih letih stopil 11. junija 1903 na iugoslovenska tla: »Kar le začel ded, to bo dokončal vnuk!« vsebujejo proroštvo, ki se ie deloma že izpolnilo v balkanskih voinah, deloma z zmagoslavnim pohodom kraljeviča Aleksandra proti združenim sovražnikom v septembru 1918. Da se to proroštvo ni izpolnilo v polnem obsegu vkljub s slavo ovenčanemu srbskemu orožju In vkljub volji hrvatskega in predvsem slovenskega plemena, so zakrivile »višje sile«, ki se v zavesti svoie premoči napram izmozganemu in izkrvavelemu Jugo-slovenskemu narodu niso ozirale na naše naravne meje na zapadu in na severu. Toda izpolnile se bodo! Za to nam Jamči Junaški sin kralfa Osvoboditelja, današnji ženin, ki Je kot prestolonaslednik v Imenu svojega očeta proglasil ujedinjenje Srbile z zemljo Slovencev. Hrvatov In Srt>oy v edinstveno kraljestvo jugosloven-sko. Srčna zveza našega kralja Aleksandra s princezinjo Mariolo nam Je poroštvo, da naši bratje onkraj mele upravičeno golilo upanje na Izpolnitev končnega cilja: -Mhihntt •▼©• bodnlh Jugosiovenov v veliki .l"~o-slavili od Drave in Soče do Črnega moria. Dal bog in sreča iunaška, da bi mogla zeodovina imenovati našega kraljevskega ženina Aleksandra Velikega, ki je s svojim mečem prerekal jadranski vozel in mašCeval go-gposvetsko Kosovo I Naj bi se skoraj zasvetila na glavi naše prve juzoslovenske kraljice krona, o kateri pole resem nri morskih Jugosloverov: »PoDiihnil jo tihi vetar, tihi vcar od Levanta in prinesal Mari krunu«, to je one naše kraje, kier še ni zasijalo solnce narodne svobode. Zato nai crmiio topovi In nci naznanjajo urbi et orbi da nraznuiemo osvobojeni Srbi. Hrvati in Slovenci skupno z našo kralievsk > dvojico nov datum v zgodovini končne zmage jugoslovenskih ciljev. Italijansko rovarenje proti naii državi. Italija za neodvisnost trn* gore. — Rim, 5. junija, vIzv.) Poehnec Thi^sa je v svojem in v imenu devetih drugih po?lanrev interpeliral vlad*-, glede >črao£orpki'ga vpra>anj:i< ter 7.ihto-val, da stori italijanska vlada vsa potrebno, da pride na dnevni red prihodnje mednarodne konference razpr.iv.i n obupnem položaju Crnegoro, ker UM Italija dolžnost skrbeti za ta >n^reč ni narode, ki Ml pod železnim srbfkim jarmom. Nadalje je izjavil, da no veruje v trditev jugoslovanskega min. pp^i-seanika Pažića, ki je baje izjavil, da jo Italija priznala dejanski položaj *i o/.irom na Crnojroro, pai pa da veruje Fonomijevi izjavi, da italijanska \ ladr nikdar ni priznala dejan^k^gi polo/a ja. Konfno jo kritiziral skrivanje vse bine rapallske pogodbe ter je oCital Schanzerju pritisk 8 strani min, pred~ sednika. Navzoči zunanji minister je takoj zanikal to trditev. Chieea Je nato popolnoma resno izjavil, da bo t'rna^rrv ra za >Srbijo< to, kar je Irska za An glijo, ako bo Italija dopustila, da se nadaljuje sedanji sistem čmogorHkege. robstva. Italija ne stremi po hegemoniji na Adriji, ne more pa dopustiti, da, bi Adrija postala monopol kake dj-.i^e država. Ako Italija pomaga ČnniroH, skrbi na ta način predvsem za svoje lastne interese. (In ravne v tem frrmn tiči italijanski zajec! O takih stvareh razpravlja rimski parlament v č^sn, ko prinaša zastopnik italijanske vl-ule našemu kralju poročni dar >italijansk* i&krenosti<. Ur.) Usoda koroških Slovencev. V avstrijski republiki živi okoli 700.000 Slovanov in sicer Čehnslova-kov, Hrvatov. Slovencev, Poljakov In Ukrajincev. Najmanj narodnih pravic imajo koroški Slovenci In sie^r po zaslugi velenemškega Heimatsdieneta. ki z nasiljem onemogocuje se tako dobro volte dunajske centralistične vla^ de t ozirom na izpolnjevanje dolo&n salntgermainske mirovno popodbe glede zatočite narodnih minižin. Ker i^ Avstrija zvezna republika, ki jo tvorijo posamezne pokrajinske države z močno avtonomijo, je kriva preganjanja koroških Slovenr^v v prvi vrsti koroška deželna vlada* Zato jo prent^io vodstvo koroških Slovencev srodi.-Oe svojega političnega delovanja na Dunaj, kjer vodi skupno s Čehoslovaki in burškimi Hrvati enotno politiko. Na Ihinaju izhaja tudi >Koroski Slovenec«: in sicer v češkoslovaški tiskarni. Na Dunaju se je ustanovilo tudi udruženje Srbov, Hrvatov in Slovencev, državljanov avstrijske republike. V tem društvu naj bi se osredotočilo politično, kulturno in gospodarsko življenje Jugosiovenov v Avstriji vsaj v kolikor se tiče centralne vlade, centralnih državnih oblasti in skupn^a delovanja % vodstvom češkoslovaške manjšine, ki ima v avstrijskem parlamentu dva poslanca. Vodstvo koroških Slovencev no zamudi nobene prilike, dn ne bi na mero-dajnih mestih reklamiralo v mirovni pogodbi zajamčenih narodnih pravic Tako je poslalo na genovsko konferenco in na mednarodni kongres narodnih manjšin v Monakovem cbširaa poročila o žalostnem položaju koroških Slovencev. Tudi na mednarodni kongres v Pragi je poklalo spomenico z zahtevami, do katerih imajo koroški Slovenci pravico v smislu mirovne pogodbe. >Koroski Slovenecc pile, da je uspeh tozadevnega dela odvisen od vsestranske pomoči celokupnega naloga naroda. Avstrijska republika ima. tfvoje diplomatske zastopnike v vseh nasiedstvenlh državah in te imajo svoja poslanstva in konzulate na Dunaju. Ako se avstrijski Nemci zanimajo za narodne manjšine v sosednih državah, potem J© popolnoma naravno, da ro tudi mi zanimamo za položaj svojih so-narodnjakov v Avstriji. Dolžnost vsakega Jugoslovena mora biti, da po svojih močeh na primeren način podpira pravične zahteve 6e neodresenih bratov. Naša vlada pa naj diplomatičnim potom skrbi za to, da bodo avstrijske državne oblasti spoštovale določbe mirovno pogodbe. Ako ostane Avstrija renitentna, pa imamo tudi druga sredstva na razpolago. Stran 8. »SLOVENSKI NAROD*, a junija 1922. Stcv. Ii9. Dneone oesIL V Ljubljani. — Sokolski pozdrav kralfn in kraljici, jugoslovenski Sokoli so li-ročiii Nj. Vel. kralju to-le spomenico: »Jugoslovenski Sokolski Savez, spajajoč v nerazrušno celoto, sinove in hčere matere domovine v neugasni ljubezni do nje, se radostno uvršča v kolo njih, ki se jim viigajo duše r iskreni vdanosti in ki se zbirajo ob kraljevem prestolu z odkritosrčnimi čestitkami! Naš kralj in naš ljubljeni sokolski brat Aleksander in nevesta, mila naša kraljica Marija, Vama le dom in prestol vsa velika in lepa naša žemlja, koder dviga ponos svo pošti. Ta zakasnitev je nastala radi obširnosfl te slavn°9tne Številke in se je cena morata na novo določiti na Din. 25.— za izvod. Oskrbeti smo dovoljno naklado, da lahko ustrciemo vsem številnim zahtevam. Oni. ki so U plačali to številko, naj blagovolijo postati še 5 Dim. — Slovenke na svatbenih (rogato. Mih. Slovenske ženska organizacija: >Na rodni ženski Sav*ezr< slovenski del, >Sp!ošno žensko drustvoc v Ljubila«!, >KoIo jueoslovenkih se«ter< v Ljub-l.fsnl. Celju. Kranju in Ra/Iovljici i. dr. ~> Društvo slo ven. učiteljic« in >Klub Primork«: so odposlal© v iroecnu tudi še ostalih ženskih organizacij iestitat N5-Vel. kralju in kraljici kot skupno deputacijo sledeče Slovenke: go. VirJe Ha-ltičevo, go. Elo Berbudevo. go. Hln-ko Gašperlinovo. go. Janja MiklavSiče-vo. go. Ant. Ravnlharjevo, go, Marico Sernečevo, go. Jelo Holghacksr-jovo. go. Maro Splcarjevo. jgo. M. &*»?-Jjevo, go. Tilko Zbažnikovo in iz Maribora go. Ivankp Lipoldovo. — Darovi Slovenk kraljici. B»nm umetniškega albuma, ki so vpisani vanj vsi darovalci prispevkov za »Dečji in materinski dom.< so nesle napredne Slovenke svoji prvi kraljici tudi še antične, okoli 1'\ metra široke in 4 metre dolge, iz samnihi čistih srebrnih* niti klekljane čipki. Domneva se. da so bile re čipke dar cesarice Marije Terezije nekemu samostanu Namenjene so bile kot okrasek za duhovniški koreteli a niso bile nikoli rabi jope in ao ie dane* popolnoma nove. Dar Je prekrasen, r*e-snicno kraljevski. — Album, Id ga je nesla deputacija Slovenk kraljevi dvojici kot poročni dar in ki so vanj vpisani vsi dosedanji darovalci prispevkov za *DečH in materinski dom«, ima na naslovni strani sliko akad. slikam g. Kopača. Večja skupina Slovenk, vse ▼ narodnih nošah, poklanja kralja tu kraljici »Dečji dom«. V skupini so matere k otroki; v ozadju ie Ljubljana z gradom Ob straneh v obliki pestrega okvirja otroške in ženske glavice irr cele postave v narodnih nošah. vse prepleteno z narodnimi motivi. Album je prirejen tako, da ie možno vanj vtaknili posamezne pele. Zbirke za »Decfl in materinski dom« se nadaljujejo: ko bo zopet nekaj pol polnih, iih nase zenstvo iznova pokloni kraljevi dvojici. — Prihod kralja in kralflce na Bled. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija se pripeljeta na Bled. kakor čujemo, v petek. 9. t. m. popoldne. V Zagreb prispeta že m petek v jutranjih urah. — Rezervnim oficirjem. Prema nare-iMeuja komandanta Dravske divizijske cofa sti Dj. br. 6141 od 5. 1 m. imala f. g. rezervni oficiri m propisnoj službeno! ode-či prisustvovati proslav! vencanfa NJ. Vel. Kralja & t .m. zauzimaj uči mesto koje ira prema činu pripada. U 9 časova Wce služba božja u Pravoslavnoj kapcK a Kasarni Vojvode Mišića. U 10. časova biće služba božia u ovdašnoj stolnoj crkvi 1 evangel-skoj crkvi. G. g. rez. oficiri prikupljaju se u štabu divizije Ispred komandantove kancelarije racfi Čestitanja. Ovim sveCarosti-ma prisustvovatće rez. %. r. oficiri prema svojim veroitrnovedovanjima. — Zatvorfene trgovine, ▼ proslavo poroke NJ. Vel. kralja Aleksandra odrejam, da naj bodo v četrtek, dne 8. t. m. vse trgovine v LJubljani zaprle. Člani trgovskega gremija naj za ta dan svoje Izložbe okrase, oni trgovci pa, ki so zajedno hišni posestniki, naj razobesilo zastave. Načelnik. — Učenke feeflnfcobste osnovat iole %2k »Dečll dom«. V nedeljo, iT. Junija ob 11. dopoldne prfrečfl šentjakobska tola v veliki dvorani hotela »Union« matinejo a petjem in telovadbo. Vstopnina: Sedeti po 5 in 3 Din., stolilea 2 Din., dUaltia stojišča I Din. Slovend, Slovenke, poseliš* Is prireditev! __ Poroka. W p«ie«leljiet 5. t sa se je poročil §*>*P- "Anfcnji Nov nk* Is Gradace % gosoodlftno Hedo Sara nsne* kinio gosp* Hsdrike Saro, trgovke v Ljubljani. mm _ ___ Vojaški koneert n+ TJniooskem *. junija 1922. _ stsrfser s« ttreijev? peres* Mstfbor, s, Ivnils, Stotlsoee glav is razmišljalo s kskSnlss paroenim eark lom bi najbolj rasinsellio in evskovs-»lo poroko svojega kršile. KrslJ ie So razmialjevarije najideolne^e rajeresil aeted, de mu bo najdražji dar oni, ki ha oarovaa sirotDekons> Slehernemu Stre* ran bitjn posebno eloveku Js najDujneJe potreben lastni doss ▼ oijsm in sirjem pomenu tses izraza. Ss betj ko hrane potrebuje človek štrene nad seboj, varnega se vetje okoli sebe. Človekov dom 2« njegovo avetisse. Imamo mnogo raznolikih vbogih. Ali najvboineisi so oni, ki četudi so s drugim preskrbljeni, nimajo ns svoisga kraja ne svo]egs meeta» kamor bi pok>Sili svojo trudno glavo. Takih nejubotnej&ih ubogih imamo tirom domovine premnogo. Koder se ozremo po domovini, opazimo, da ee sanje vec ali manj se skrbi, saj ss pripravlja od resen j s s zgradbo novih In popravo starih bivališč. L* naša naj. rainejss obmejne postojanka naša se* verna vrata ob vhodu v nsSo domovine naš Maribor je ostal glede novih zgradb kakor mrtev. Tisoče ljudi ječi to pod te&ko moro stanovanjske bede, na stotine jih je takorekoe bres najprimitlv-nejse človeku podobne strehe, potikajo* m se odaj po iival. vagonih ali sgna* čenih v smrtonosnih stanovanjskih brlogih, kjer iih na tisoče poginja polagoma, ne stotine v brzem teku umira ne tuberkulozi, kl raspleta rureAo svojih gneediše iS nezdravih tudi v »trava stanovanja, Par idealnih moft je v Mariboru razmišljalo, kakšen najprimernejši dar naj pokkmljo se poroko svojega kreJja. OdloČili so ee izpolniti kraljevo seljO: pomagati najuboinejim med ubogimi, potom privatne inicijative ustvariti pogoje sa gradnjo malih stanovanj kot priče tek novega jugoslo. venskega Maribora. Ni danee tu na ma. stu raspravljati o podrobnosti uresničenja načrt* fes gradnjo novega jugo-slovenekegsj Maribora. Začasno pod firmo »Lastni douN se ustanavljajoča privatna akcija pod vodstvom r^es idealnega podjetnega in vplivnega mola hoče to veliko zgodovinsko delo pod?zeti v najožjih sodelujočih stikih z mestne občino, vlado, prizadetimi interesenti In tudi s takimi, ki imajo sicer interes na zgradbi onega novega dsls Maribora, o katerem bomo lahko s ponoeom rekh: eto nas .iegosflevenski sfsjriber! Prvi kamen __ sklad poref nega daru — na temelj novega jjugoeloven-skega Maribora je posvečen največjim trpinom — beskućnikom-. TJporabijo se ti skladni kamni za sgraebo prvega doma najbolj trpeciza med trpečimi. Na bo 9e na kraljevi poročni dan nikogar nadlegovalo z nabiranjem darov. Kdor sam v svojem srcu čuti Seljo pomagat! najbolj trpečim, naj na dan kraljeve poroke sam položi kamen, prvi sklad v roks kateremukoli javnemu funkcijonarju. ali upravi lesne druSbe >Drava< (Maribor. Aleksandrova a) Ti »skladni kamu i za jugoslovenski Maribotv «e izkazujejo po zneskih in kdor zeli tudi imenoma v listu. Vsak tak sograditelj naj bo overjen, da ake bi ne ta velikopotezna gradbena akcija proti vsemu pričakovanju ne mogla uresničiti, se ta prostovoljni sklad na vsak način vporabi v olajšanje stanovanjske bede tistim ubogim, ki jih priporoča >PrOtituberkulozna liga«. Ce je kdaj in kje kat dar bil na mestu, da rodi res blagoslov trpečemu človeštvu, je to gotovo ta- popolnoma prostovoljni dar v svečanih dneh kraljeve poroke. — Naši natakarji na poročnih sve-cancMih. Dne 27. pr. m. so se odpeljali z brzovlakom ob 15.56 Iz Ljubljane na kraljevi dvor v Beogradu ti-le slov. na~ takarji, k! jih je doletela visoka čast, da aervirajb pri kralj, poročnih svečanostih: Breznik Konrad iz Maribora, Cretnik Martin iz Maribora, Creftnjar Adam is Ljubljane, Dargano Ernest is Ljubljane. Demšar Anton iz Ljubljane, Drneo Bernhard is Ljubljane, Ganter Filip iz Maribora, Hendler Josip Zi-danmost, IvančiČ Alojzij Maribor. Križ-nar Janko is Ljubljane, Moti Josip Zi-danmost, Muzsolini Makao in Ljubljana, Sede j Jakob is Maribora. Skale Srečko iz Celja, Sedev Stanko Is Ljubi j sne in Sulek Ivan is Maribora. Skupaj 16 go- I spodov. Za kraljevo vilo na Bledu so določeni gg.: Nachtigal Martin, RoSkar Ludovik, Kampos Zvonko in Drole Pran jo, vsi iz Ljubljane. Gost Zveza želi vsesa, ki poneeo dokaze našega go-etllničarskega znanja na jug v nafto prestolleo. naj bolj Sih uspehov in izraža ^voje veselje na tem, da so poklicani bas predstavniki slovenskega gostil-ničarstva etrečl na dvoru pri poroki prvega jugoslovenskega kralja. —• Relief kraljevske dvojice. T spomin na poroko Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije je isdata tvornice »Ikarus« umetniško izdelan relijef kraljeve dvojice. — Relijef je imitsoijs kovin v rasnih nijansah. Relijef je baje delo kipsrja L. Dolinarja. Razprodaja v četrtek na ulicah. — V spomin na kraljevo poreko h Izdelala tukajšnja tvrdka >Mejax lepo silhueto našega kralja in njngovo neveste. Vsfted nujnosti se niso mogle is-gotovitl kakor prvotno nsmeravano na transparentnsni papirju, v katerem shs-čaju M bilo le sa okraske na oknih, nato so pa slike sedaj na neprosornem papirju vporabljive povsod. Kakor čujemo, ima tvrđka >Meja< rasne nove Ideje la projekta, s katerimi bo priftla kmalu na 4aa In bodo to izdelki, katerih fabrlkaclja js v Jugoslaviji is po-solnossa nsvs. V koHkor smo inibrmi-rart, ssht«»T> tvrika sdralUn a . rluMjaoako Svnrnlss nnvsrt 9rsn Mulec 1 drug v Ljubljani, fleleuburgova uli-ss S, na katero ss naj ohrns vsakdo, kdor seli glada tvrdu* »Mejst in njenih izdelkov kakšne podrolmejSo Informa, sjfnj mm Brivrnlss sem> v iititsk na naa poroke NL Velič. kralja Aleksandra odprte ed 7. are sjutsaj da 10. ure do. mu Hs srisvsf glsmujl s Kranja s« soso vsisovaK sčesd ss L razred v aede-9o dne Js. lošija 192% od ia do IX are; zsissiu ss moralo s stsršl alt odgovornimi namestniki pri gimnazijskem ravnateljstvu ia prinesti seboj krstni (rojstni) list ia oblikovalno Izpričevalo za sprejem v srednje lote. v katerem morajo biti redi Iz verouka, slovenščine Is računstva Vnanji učenci se lahko priglsse pismeno, če pošljejo omenjene Hitine po pošti do dne 2S. Junija. Sprejemni irpttt, ki se v Istem šolskem letu ne smelo ponavljati, se bodo vriiB v torek dne 27. Junija od devetih dalje. — Smrtna kosa. V Ljnbliani Je umrla ga Angela Petem si j roj. Kern. soproga r s viden ta dri. ini Blag ji spomin! — Zs Stene! V sposns kraljeve psro-Ee NJ. Vel. kra!ia Aleksandra, Je založil g. Antos Janežič, knjigoveznica in papirna tndustflja v LJubljani, Florijaaska ulica 14. gotske zvezke v korist podpornemu dru-Itvu slepih. Podpisano podporno druftrvo slepih, prosi tn priporoča imenovane »vf;-ke vsem s. s. Šolskim vodstvom in trgovcem, da na ta način podpiralo te naibed-selle »zmed nalbednejAls. Za ta kvaltvre-dtn čin se g A. ianefičn saj tople Je sahvs-nuls ea odbor G. P. Jurisek, l i. predsednik Podjetniki vseh strok posnemajte ta hvalevredni čin. ker s tem podpirate redne Člane, to le slepe podpornega droitva slepili za Slovenijo. — Svarilo avtour1,MHstenr 3 sklepom Mej skega občinskega rdbora le po eesrah sa Bledu dovoljeno« da vozijo avtomobil! !e z brzino 6 bo. Vendar Is epa«alf, da se avtomobilisti te prepoved ne drže *■ vozile • hitrieo 10, 30 in Se veC kilometrov. Kar ss le z ezirom ss prihod Ki. Vel. kralja avtomoblbii promet na Bledu pomnožil In se Je zlasti na premetih cestah, a pr. na zelo vlJugatC cesti cd Toplic do Petrami bali aesree\ opozarjamo avtomoeiliste, da se v fasfetem Interesu, kakor tudi s ezirom ss snsnssn dmgln, dVfe emenle-nega sklepa, ker se bodo prestopki kaznovali. Dslle oeocsrfsmo avfomobiHste na šesto proB Bohinju, ti fe zlaslt med Mo-menjem m Bi tn Jami eelo viiugasm. Avto-mobilal k hib preskrbi v Srafkem svarimo deske na vseh' ovinkih". — PoMar na Kamniškem ftedlu. V nerleljo ponocf Je db tal zgorela pastirska koda na Kamniškem Sedlu. Pogorela $9 baje tik pred nodno nevihto. Kako fe nastal pofar, ni snano: eni trdijo, rja ^s udarila vanjo strela in jo z^t-fgffala, druri pa trrle. da je nastal požar. kW so neprex-idni ljudle porabili koč o sm saveH&£e rs so is orenbri *rtb*ti ali rlobnoeti pustili openj ns ognjišču. Košu je bila na novo postavljena šele lansko jesen. Bila je reenra in krita s pločevino. TVeba bo uvesti preiskavo, ds se ojožene. kako je ogeni nastal. Afc> se ugotovi krivda kogarkoli, naj krivca sli krivce zadene naSntroij* ka-wen. TJvatevati je namreč treba, da. so ostali pastirji, ki pase živino na Kamniškem Sedlu, bres strehe, ker v do-glednera ftasu ni mogoče radi nedosta-janja lesa in drugega materijala zgra-difi nove koce. __ Ne^rreca na l>ravinji. Mlinar Kerol Korner v Jarovcih se je p«elial s čolnom z dvema vajencema Franevnm gtimejalrrrm in FraiSrmi Cehom po Dra-vinjl. Radi deroče vode se je fo\n nra-vrnil in vsi tri so padli v vodo. Prva dva ^ta se redila, Ceh pa je utonil v ve, lovih. _ Velik vlom. Prf Sv. Lovrencu ua Pohorju je bilo vlomljeno v podružnico Konzumnega društva Tatovi so odnesli t* 80.000 K mnnufakturnefija blaga. Nekaj blaga bo oroiniki našli pri rasnih kmetih. — Nevaren vlomile« prijet. Avstrijske oblasti ee prijele in poslale v Maribor znanega dolgo iskanega vlomilca Antona Selnerja zasledovan je Ml rodi poskušeinegs umora od celj-pkega sodišča Tudi je pobegnil iz zaporov v Laškem. Med tem *Asom se Je klatil na Hrvatskem, kver je izvršil 9 vlomov in napravil za 150.000 K škode. Bil je tudi član mariborskih vlomilcev. Ko so mu postala tla prevroča, je pobegnil v Nemško Avstrijo, kjer ga pa js dočakala roka pravice. Preskrbeli so mu sisruren zapor. _________ Pule Ia OTofnta ihi«n- ■ftCnals* PasTlllIsl. 12. aprila 1929 je minulo 1.0 let o«« ker je umrl znameniti slovenski pisatelj, advokat dr. Janez Mencinger, ki si je pridobil zaslug sa probude m na-prsdek slovenske književnosti. Ped kratkim se je osnoval odbor v Bohinju, ki Si js dal nalogo, da Vzida v rojstno hišo dra. Janeza Mencingerja npominsko ploščo, ds pobira «nj"2*l« n tem zdrufenih stroškov pe» vsej "*> venijl prostovoljne pridevke in da merebltni prebitek uporabi za >Dr. Je-nesn Menrlngerja dijalko ustsno_oet Sdnoeno sa kak drug slovsnski knltur-nl namen, ako bi sa sa prvo ne dosegel sndostni prebitek. Podpisani >Odbor sm proslava spo-siiua ara Janeza Mencingerja v Bobi-niu«. Slovenska Matica« v LJublJsnl in >Društvo slov. leposloveev« v Ljnbliani poživljajo In prosijo yss *5ffw?f Slovenka in Slovence, ki «*jy**n. kaj nam veleva naša narodna nulnWitt sa v agoraj mavedeni namen po svOfin ****** frtvujsja In sansU tsnavs« vnak v svojsas krogrj snanesv fn prijateljev | zastavijo svoje sile, da ta naša kulturna j akcija uspe kar najsijajneje. Odkritje spominske plošče bi ss vršilo v nedeljo, dne 2. julija 1922. leta. Za >Odbor sa proslavo spomina ura. Janeza Mencingerja v Bohinju«: Ivan Rozman, 1. r. t. 6. predsednik, Alf ona Meaeiager, L r. t. 6. tajnik. Vrane Mavric, 1. r. t. 6. blagajnik. Za »Slovsnsko Matico v Ljubljani«. Dr> Dragotin Lenear, t e. predsednik. Za »Društvo alovenskih lepoelovcev« v Ljubljani: fran Finsjrar t d. podpredsednik. Glasbeni vestnih. — HI. dan poročnih siavnoatl s« vrSi v Ljubljani svečani ainioničnl k dn5e senc. Nočne ptice lete preko gora Iz vseh fcotanf ia Jam pridejo zli duhovi, Škratje, Čarovnice, se priplaaiio kače in krastače. Tjrre m nlesi poSasti teme. Sredi peklenskega ra-jania se dv!gne iz Triglava v podobi Črnega kozla Crnobog s svoum spremstvom. Tn priklice du5o Jaromira ter e^iotovske kraljice Kleooatre. — FV. Neprodima fe-ma. Prizorišče se izpremeni v egiptovsko kraljevo dvorano. Na razko?nem leŽlSču iz bagra počiva Kleopatra. Strastno skuša trraljica privabiti k sebi Jaromira. Njegova duša se začenja oživljati. Mladina senca si zakriva obraz v dlani in joka. Tedaj zapoje prvi petelin. Hipoma Izgine vse. Oblaki polagoma odhajajo. — V. Prvi Jutranji svit. Na pobočja Triglava spi pod drevjem Jaromir. Narava ae zbuja, žvrgolenje ptic. Solnčni Žarek pade na Jaromira. Sve-tel dan. — Slavnostni koncert. Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, priredi o priliki poroke svojega visokega pokroviteHa Ni. Vel. kralja Aleksandra l. slavnostni koncert dne 8. junija t 1. ob 8. zvečer v opernem gledalilču. Spored: Oa. Thierrv-Kavčnikova: Hatze: Pastourelle. A. Lajovlc: Razdvojenost; gs. Lovšetova: Dr. G. Krek: Ali veS?, A. Laiovic: Pesem o tkalcu; ga Lewandowskar St. Lipski: Jesienija, S. Moniuszko: Spiew Hrabinv; gdč. Zikova: Novak: Pod tvm našim oke* nečkom, Dievča, dievča; gdč. Sterkova: Kačerovskv: Svu noč ml soko; OJ cviječe moje; g. Drvota: A. Dalatka: Besede sladke, L. M. Skerjanc: Beli bezeg; g. So-vilski: Wagner: Opowiodanle Lohengrina, M. Swierzvnski: O dsievrcze piekne i boze; g. Kovač: Hatze: Da sem bogat C Adamič: Nocol le pa svetla noč; g. Ro-manovskl: O. Dev: Vzdih. St Moniuszko? O. matko moia, M. Lvsenko: Oi Dnipre, mil Dniore; f. Zathev: Mussorgskv: Balada Meflsfa o bolhaču, Schubert: Deklica in smrt: g. Zupan: Michel: Pevcu. Napis na velikem zvonu sv. Tošta. Na klavirju gg. A. Balatka m A. Neffaf Iz prijaznosti sodeluje na harfi gdč. Doubrav-ska. — Opozarjamo slavno občinstvo, vsa kulrcms, prosvetna in pevska društva na velezan«mivo. visoko umetniSko prireditev. Zlast! opoffariarrto na pevske točke s spremlievaniem harfe. Ker se Isti večer poslavlja od nas priljubljeni operni basisl * Hugo Zirhev, unamo. da se slavno občinstvo oolno^tevflno odzove s svolo na-vzočnostla člsfl dobiček koncerta Je ea-stenles fondu onemoglih članov. Be«edtto prolevaianfh fočk v gledalskem listu. Naročila vstopnic v pisarni Udruženja gledali Sirili Igralcev vsaf dan od 3. do 5. v dramskem gledališču, pritličje. — »Primorje«. V ponedeljek, "dne Yž. Junija se vrH v dvorani niliarmonlčne dru-fbe Voncerf vokalnega kvarteta »Primof-le«. člani lega udmženla so: Svefozsr Ba-nevec, T. ?enor, Sflvln Pečenko, TI. tenor, l^ajke T?aJer, T. bas tn Drago Zupan. TT. bes. Koneert Ima sledeči spored: 1. Hrabroslav Volarič: IrguMeni svet: Hajdrih: Cerkvi-sa f. Mlrk: Katrlea. Tulro. 3. Sve tek: Ma-t^Tka; P^oharkar Moravska narodna, a, Mlchl: AtUa In ribic. Po odmora: 5. Ada- atič: Krega b se baba In devojka. Pesem o beli hiSici. 6. Foerster: Spak. 7. Premrl: Korak v življenje, Na dan. Začetek tesa koncerta je točno ob P^ I 9. zvečer. Sedeli po običajnih cenah so v predprocaji v pisarni Glasbene Matice. Po d^sedarj'h nastopih In uspehih kvarteta »Primoric; ebe-ta biti ta koncert prvovrsten, vrii se p* na korist Jugoslovenske Matice. Kultura. REPERTOAR NARODNTCU GLEDALIŠČA V LJLBLJA.NL DRAMA. Četrtek. 8. jun.: Zaprto. Petek. 9. jun.: Svatba Krečinskega Red C B-D. Sobota, 10. jun.: Svatba Krečinskega Re 1 C Nedelja, 11. lam.; Liliom. Gostovanje Oosp. Trebuhoviča Irven. Ponedeljek, 12 jun.: Svatba Krečln^e ^> Red A-B. Torek, 13. jun.: Zaprto. OPfTRA. Četrtek, 8. jun.: Svtčana mltdlnska p.eu-ta-va v proslavo poroke Ni. Vsi. kralja Aleksandra I. Treije dejanje »Luize«. Pct3 »lika »Boris Gudonova«. Prvo dejan.e »Prodane neveste«. Začetek ob treh rb S. priredi Udruženje gledaliških Igral-cev v Sfostnve poroke Ni. Vel. kralja Aleksandra L svečani knnjert Izven. Petek, 9 Jun.: Zaprto. 5obota. 10. jun.: Triprvchon. R^c1 A-E. Nedelja, 11. jun.: Triptvchon. laven. — Naia opera Zadnje tri operne večere moramo zabeležiti kot postbni zanimive. V soboto Je dosesel Puccin.iev »Triptih« tudi na našem odru po;uin upeh ter gre g. ravnatelja Rukavini kot dirigentu in režiserju kakor tudi vsem sodelujočim vse priznanje. Več poročamo po reprizi. V nedeljo ie nastopil naS marljivi tenorist g. Kovać prvić v veliki i gi Manrika v Verdijevem »Trubaduri'..-Odrezal se le nepričakovano dobro asi zapel »strerto« tako igravo. da je Že! \i haren apiavc ter jo ie moral ponoviti Ia ponovil io je kvečjemu se boljše, da je publika zahtevala ponovitev Še drugič. Na pevčevo srečo so clasbeniki med tem fc odšli na oddih. Isti 2. Kovač pa je v ponedeljek zvečer pel še naslovno vlogo v »1* a u s t u«, in primati mu morarrv. da je tudi to partijo izvedel v igralskem oziru prav zadovoljivo, v pevskem r*a naravnost presenetljivo dobro. 2el je zato mnogo zasluženega priznanja. G. Kovač ic vzorno amblcijojcna. zelo uporabna in izredno vztrajna pevska sila, ■ katero lahko v vsakem primeru resno računamo, rfkratu je gostoval g. S e r g e j N I k ol a je vi Č, basist novosadskega gledališča, kot Mefisto. Ako je gostoval na angažma. menimo da je bil poskus odvtč, kar imamo v cosp Zathevat v vsakem pogledu boljšega ia stmpatičneišega pevca. Na slabič in nizdol pa menda ae pojdemo. G. gost ie Rus, ki bna s*e neuglajen msteriial ter včasih zelo tremolira; njegovo izgovorjavo kvari dejstvo, da meta nrski m srbski tek^t v nerazločno zmes. V igri le ŠaMonski. Če-slo neprožen ter daleko zaostaja za domaČim Mefistom. ki je za g. Zecem neoporečno naš najeleganWl!U In duhovitei-?H Mefisto. Kuhanj^ki koraki, ki so se snočt polno^fevilno obrali, so svojemu rojaku prirejali izdatne ovacije; ostala publika se ie izrekala po večini proti gostu tidovsldli manir. Odlična Je bila gdč Zlkove Marjetica. J. Š. — Italijani o pokoTnem »lil:*»Hn Bnkovrn. Milanski >Seroloe gsriob^uje dnli&i članek r> našem prerani umrlem slikarju VI. Bukovcu ter pravi, da je zavzemal Hrt^vomno prvo mo^to v iu-jroslovensk^m slikarstvrL Dru ni podat* ik so vzeti iz Bukovčove avtobiosrrflfi j© >Mo| život«, ki ie izšla v Zaprrcbu. t. L. Mozlrski: Slovenske vile mil kraljici. Planin slovenskih srečonosne Vile z nevestnim venčajo Te vencem zdaj. Nabrale so sa Tvoje Rojenice bile, čuvalke Ti ob zibelki nekdaj. Srebrne zvezdice planinske trate, v granatnih boiah se žareči sleč, in višnjev encijan, avrikle zlate zimzelen veže v venec Ti cveteč. Da pestrih teh planinskih rož simboli bi bili sreče Tvoje, sanj in nad prorok, da trnjev ne bi čutila nikoli pod jasnim nebom, solnca Ti otrok! Kot ženin Tvoj, naš krali Te ljubi verno, bo ljubil tudi narod Te njegov, in dedov prestol bo ovil stoterno zvestobe venec, — trši od okov! Najlepši kras so Ti družice zbrale, z agrafo biserno Ti je pripet, — a lepši kakor hčerke Vesne zale za dom in rod Ti veveti v srcu cvet! Planin slovenskih Vile srečonosne krallieo svojo venčajo s Tabo, in v kolu svojem kltčejo ponosne: *Blagrut Tš Bog in čuvaj Te nebo!* »Nt bodi draga nam samo kraljica, ki si ob uri nam slovesni tej, TI bodi prva tudi nam vodnica, pod srečnim krovom prva žen odslej!* — štev. 129. ►SLOVENSKI NAROD« dne 8. junija 1922. stran 9. gliKsirzijs iusoslovensklh tehnikov po Nemčiji. (Dopis J Društvo jugcsio venskih teunikov v Pragi , cm aajagiineji|h strokovnih uaiu-senj ptaskih akademikov, si ic znuiu s svojimi števMafStti naučnimi izien po češkoslovaški republiki pridobiti Častno »nie med inozemskimi jugoilovenskinu kiuoL Tik po Veliki noči pa ie dosego društvo poa vodstvom svojega neumornega pred-sodnika gosp. cana. ms. Borisa Hribarja svojo veliko štirinajstdnevno naučno potovanj- P^ Nemčiji. \a Velikonočni i^ontJciick bino *e od-pcijali ob VItavi m Labi skozi slikovito saško Švico prod Drcsdcnu. Za tamkajšnje toliko obiskane galerije in razstave umetnosti je nudila naša izrecno tehnična ekskurzija le malo časa. Prvi daljši poset je veljal Ciiemniizu, temu južnonemskemu ManchestrtL V moderno urejeni tovarni ^Rcinecker VVerkzeufmaschinenfabrik« smo prvič stopili v stik z današnjim nemškim delom in proizvajanjem. Pod prijaznim vodstvom petih inženjerjev smo si ogledali ogromni ustroj te svetovnoznane tovarne, kf si je znala osvojiti evropska in prekooceanska tržišča. Leipzig. Izstopili smo na največjem kolodvoru kontinenta, kjer sem občutil lepoto mogočne pesmi modernega prometa in organizacije. V mestu si podajata roko široko potezni agilni trgovec in moderni arhitekt Jaka nacijonalna zavest pa ie postavila veliki zgodovini velik munument .VolkerschlachtdenkmaU, kojega tolerantna ideja je sveta tudi tujcu. Proga Leipzig-Berlin. Pogled se zapleta v gosto električno omrežje. Predane so tu prometu prve izvedbe velikega na-fcrta nemške elektrizacije železnic. Dalje se vozimo čez del na pol preplavljenega in skromno obdelanega ozemlja lužiških Srbov. Ne vem, poznam li premalo razmere, aH zdi se mi, da dviga ta vsa pokrajina ostro obtožbo proti predvojni nemški upravi. Je to kulturno-tehnično zapuščen otok sredi gospodarsko intenzivno tzrab-ljene Nemčije. Berlin. Na kolodvoru nas ie vkljub zgodni tiri pričakovala tamkajšnja Jugoslovanska kolonija, na čelu ji poslanik gosp. Vlntrovlć In predsednik društva »Jedinstvo« gosp. Mažuranić. Ta ista kolonija nam le priredila domače-prijetni pozdravni večer, na katerem smo se pobliže upoznali z berlinskimi kolonisti in kjer smo ob veselem igranju »kola« vztrajali do rana. Da govorim o Berlinu samem. Pojdi skozi pori nsno >Siegesal1ee«, kjer te spremljajo na desni in levi vsi oni veliki cesarji in knezi nemške zgodovine, kolifl številno vrsto do-poTniafeta velika Bismarck in Moltke. da ta ->?iegesa!Iee«. fratero naj bi po zmagoslavni volni zaključila mogočna soha VI-liema in občutil boš ono legendarno pru-sko če?čenle cesarstva in militarizma, gle-dii boš viziio onega ekspanz*vnega impe-rna. kolega ponosni začetni kamen naj bi tvorila blesteča »Siege«statua« In kojega končni meinfk naj bi se naslanjal v dalji oh vrata Bagdada. Pa bil Je to le vel'k p< neresni sen preteklost!. Te težHo zablodo v^m?irc oređvoine orijentacije odplačuje dane«; nemško delo, lo Je pravljično točno, v nafmauisc podrobnosti precizno proizvajanje. V ogromnih tovarnah smo ponovno rmeB orpflčo ooazovaf? teh 100.000, delavn'h rok ^ano S»emens-?chHckert c&aposluje ^0 tfcnč delavčevi. ld plačujejo zgubljeno voi-r.~L in nrinrav'jaio novi razmah gospoda^ke Nemčije. Ogledal? posečanja tovarn, posebne zahval- g. dr. Bullvu. šefu naše privilig. trgovske agenture v Berlinu. V okolici Berlina smo obiskali 'naiveč-to svetovno radiotelegrafično štacijo Nauen. S svetimi 2oY> m visokimi antenami in 400 KW stroji objema ta š^acija danes najdaU-nejše točke sveta. Hamburg — moderna pomorska par e.vrelkijce. Mesto s svojimi številnimi skladišči je v štiridesetih letih preteklega stoletja skoro popolnoma pogorelo. Kosmopo-litična trgovska podjetnost in moderna teh-! nika pa sta postavili in dogradili v kratkih letih e^romne rnagacine, sijajne trgovske palače in ono pestro železno ogrodje tako impozantnih naprav v luki. Ni čuda, da je našla tu mesta ena najsmelejših stavb nenr kc gradb^ru tehnike, t j. 500 m dolgi 20 m pod Labo ležeči rune! za osebni in vozovni promet. S prijaznim posredovanjem g. dr. Ubla, šefa jugoslov. privilig. trgovske agenture v Hamburgu smo si ogledali v vseh podrobnostih prosto luko in prekooceanski parnik VViirtemberg. Hamburg je bil končni cilj nagega potovanja. Štiriindvajset ur po odhodu iz Hamburga so nas zopet pozdravljali povsod enako uslužni carinarii na češkoslo-vaško-nemški meji. V splošnem naj omenim, da so nam šli vsi češki in ntški konzularni kakor prometni uradi v vsakem oz^ru na roko. Vozili smo te v udobno rezerviranih vozovih za polovično ceno. r>ne L mala sem zooet p07dravlial v pombdanso cvetje odeto, nenadkriljivo *e-po slovansko Pra-o in počutil sem se doma med svojimi. Namenil sem te vrstice onim. ki so z darežljivo r.-Vo gmotno orr»0«*o*iii to tako dobro BSpera afakaislfc v nadi. da re ho-do ipruštva lugostovenskih t-hnikov v Prag!« trd fv bodoče spomin i ali. S. P. Bo!«i!ini£ri«» sadeve* (Iz zdravniških krogov.) Nevarnost, da se bolnice zatvorilo, ie sicer za moment odstranjena, vendar visi kakor Damoklejev meč nad njimi. Naša nesrečna finančna uprava je temu kriva. Da se moraio bolnice vzdržati, ker to zahteva narodov blagor, ie vsakemu iasno in se je tudi v javnosti že dosti obravnavalo. In kljub terrm vedna nevarnost zatvoritve? Kako to? Iz naj-avtoritativnej?onra vjra znamo, da nekateri krojni v Beogradu smatrajo naše bolnice za predrage, skoro bi rokli, za luksuriozne, ter se sklicujejo na mnosD sfromajšneje v Srbiii.To iepovsem napačno stališče. Ako so bolnice v Srbiji res na slabšem od naših, potem bi bilo jedino pravo, zahtevati, da Se te ;z^^po!ni-fo. izboljšajo, dvitmeio — ne pa da se poskusi varčevati, kar se da doseči brez škode za bolnike v nrvi vrsti s tem, da se d z pravočasno v roke upravi toliko deriaiia, da more ž njim razpolagali ob pravem in ugodnem trenotkn. — Za orohrn^o treba nakrr*fti moko. festeflffrieH mast. jajca, sladkor itd. takrat k?.dar so po najnfžfi c^ni na prndai. Ako pa ^^* gospodari z dvaitajstfnkami. ako se ne more soroti p]ačevat? in poravnati ^t' štorih dolgov — kako n^1" se skrbi ra pravočasno raJ^o. S tem pa. d? se mora kupovati po malen in ^ cr:^^ n3jvečj'h cen. re V5?drŽ2vanfe vc'r-merno r>^>dra^f. 5^"." prj ogrotrn^h prehranitrib rrmoŽicah za na'e bolnice ta diferenca dosega stofisoče kron. — Isto ic* za &tt%Q "a1*Prve r^*^ hivenlarjo. Ugodne ^oniid^e se morajo odii^nit!. no majem p* ?z mnogo v'^je cene nakupovafž. Raci« onelno fro^oodarstvo fe torei eden jrlavnih pogojev za fe?»?3h*fiie <^r^~ škov v naših bolnicah. To na ie tudi skoro ^dma zm^f^^ff! r? irda^T"""'*'* prihranke — vse druro ^Tr»rČevan'e kolikor je tudi priporočati povsod — ne dosega veliko. Glede oskrbi in prehrane bolnikov pa moramo odklanjati vsako poslabšanje na račun štedenia. Opozoriti na moram še na en atentat na naše bolnice ki je za njib prospeh ter za blagor bolnikov uso-depoln. Za zdravniške primarne nastavljeni so po vseh oddelkih strokovno nafboli izvežbani. vednostno najbolj usposobljeni in praktično najbolj izkušeni možje — ki nimajo le nalocre. da zdravijo bolnike, temveč trdi. da v svoji stroki izobrazilo se-knndarje in jih tako nsposobliajo za prakso. Umevno ie. da ima občinstvo največ zaupanja do niih. da ie torei tudi niih privatna praksa ob'la. kar velja zbsti za kirurge, porodničarje in interniste. Ravno privatna praksa je bila in ie še sedaj izgovor, da so primarni od države naravnost škandalozno plačani da so v 8., 7. in le malokaterj po slnžbl naistarejŠi v 6. rarred,ti doč^m so njihovi kolegi juristi skoro brez izjeme po 2 in 3 plačilne razrede vi*je uvrščeni in nri istotrnjnero dr? sfožbovanln. Umevno da ie v sedanjih čncih te-melirna r!n"a newtatr»a, ć.r^^p.d- ^^ visoke. 7dai pa določa nrvi ntkon o dokladah v Člena ^c r1^ nftns pravice do rodbinskih doklad. kdor ima raztin plače še kaj imovine ali dohodkov, od kateHh ol^Ča na ,oto pyafcyi ,aP0 O nef>owecfneffa dn'*-ka. Ako |e torei kak primani tako srečen, da mu njegova praksa dona-ša toliko, da ie obdačen tako visoko — ali ie misliti, da ho ootem hotel za hiofatelno plačo — it?k z^postav-Ben in zdaj vnovič n?Todovan — irtvovntl se botnišitfčni službi? Tn ako ^e odpove, kdo n je pajpripravnelSe sred-tvo za utrjevanj pr'■*" vrcmeirskitii ^znremenib^m, dočim ^r?-'^n upjraniaM vodo ^ previdnostjo, ker Je prt r'*: n 5nck haiJB. A tudi pri zračnih knpclih treh ar.»Ve meje. kajti že narava sa-rr»?! natn Va?.-, d^ i* pri na* obleka potrebna. Dobro p!» jf. da ie ob ča'ut zračnih kopeli obTcka prav lablra; kadar telovadimo, m^ra *^;*' Korale i^ci gaift. — Kem?č"i žarki vi"-*mi in uTtravfJolgtiti imajo r.aive?Jo moC Ako por*^rimo p^ed te farke bacile fifnsa. takoi rotr:nejo. ^al. samo na povr-?mt. T^ (etra rl(fdl da treba delati šolnine i:r>~nK r,r,\ pfj jrtrm 7ra''n rj^cinejo MmT-k'J'orn- bxcPi *■• 1 do 2 dnfh. na solncu v rnr url. Ako pomočimo rjuho v tcko?ino z hacfM ;n \~ cb*^:mo potem na solnce. so v*i ti bacili v M urah popolnoma uničeni. Tf lem bfilro ^klerama kako koristna so graCna in nofacaa «tannvan?a. Va mračnih, rTftMI knfik p^ bacil? ?/ve in se ^irtjo. j Zračne kopeli koristijo pravzaprav vsakomur. Jako obnesle so se pri uevra^teniji, pri bolezni v krvi, revmdatizmu, pri pliuč-nih bolezmh, pri zacttnern stadiju tuberkuloze, pri rekonvalescentih po raznih bo'cz-nih. Vrse $e iaiiko na verandah, balkon.ii. vrtovih, na zračnih krajih zad< iča celo, da postavimo postelj k oknu. ki naj bo ves dan in vso noč odprto. Zavarovati se treba samo pred vetrom, prahom in mrazwrn. Poslužuje pa naj se zračnih kopeli tudi vsak zdrav človek, da se obvaruje bolezni. Jako priporočljivo je ;,jutrai umivati se do pasu in puteni gol telovaditi na zraku 10 minut do pol ure. Kdor se navadi, more to vršiti to tudi poz mi in dvakrat na dan. Nasprotno pa ?oIn_me kopel niso za vsakega zdravega, še mani ::a vsakega bolnika. Skrofu-Iczni. d.lje oni, ki imajo tuberkulozo riea, rahitis, kostno in sklepno ali kakn druso tuberkulozo brez povišane temperature in bre cacčacga potenja, tuberkulozo v prvem ?tadiiu. kožne bolezni, revmati^cm, stara že pre^tana vnetja prsne ali trebušne mrene, katar pljučnih vršičkov, vsi ti naj hodijo na solnce. zanje je solnčenje največjega pomena. Začeti pa morajo polagoma; najprej po pol ure na dan, eventueln^ po dvakrat v dnevu. Potem se to lahko stopnjuie. Več nego 2 do 3 ure na dan se bolnik ne sme solnčiti. Zdrav človek pa vzdrži na soIpclj polajrcam in ko ce navadi, celo po I do 6 ar dnevno. Zlasti ie solnčenje pri-poročlihro oroti 0'.ieb^!elosti. človek lahko sktflfa pri tem po I d^ 2 kz na teden, ne da bi z^?.n;?al ko9č1ao hrane. V začetku naj ima bobvk lahko batistuo košuljo, po- zneje naj bo na solncu aag kef tarki lk . obleko ne učinkujejo. Ležati ne muc na travi aH zemlji, nego na leseal podlagi, ki uaj bo pokrita >e i plahto. Cttava nai bo i _ soincem vedao ca varovana; obč itljivel jo treba celo zakriti z noiui n ••■ I m, O kcaca aigiaiai k sooCeajc i iutrai od 9. do 11., n«. nepoaredao pr-u kosilom in ne po kosila, i i je Icl . j; |•.. pa se pri solnčei .u obračat: lei ne le i vedno na eni strani. Po bon&UM s 4n£ -niu naj se vsakd* obriše naipr.i . noki . poteši Se i suho cunjo. N kak solnčne kope. z., c.te, ki imajo srčno h težke živčne bolezni artcriosklero! •. k. mo boicicn, niaičclmosl rca sp4< oslabelost ah kakršnokoli b ' zcn. ki I; zvezana s povišano temperaturo ali s kr-vavljenjem. Za te je loasccnjc Strup, Tuberkuloznim v prvem stadiju solnce lake korisn; v dfUgeia stadiju pa Ee vv. 9todn|e, tuberkulozni v tretjem Stadiju c ne vrnejo solne;-'. Napačno je Baziranje, da se bolnih so.nca =*ne prime«, ori: da ie zdrav vsakdo, ki ca solnce hitro i b« žse. Solnčenje ie jako koristno, ali treba pri tem stroj;oc:a opazovania samega sebe N"\akor sončeaie ni anivessalna sred Čergar konstlmciji ne dv dobro, ta n.i; n< hodi na .solnce. ker mu more Ic škodi »vati — O. predavatelj je .^el toplo priznanje 7» <;voje poljudno ter instruktivno predavanje. Dvorana v HestgSSfl doma je b:la p rbč'nstva. Predavanje j-;- priredilo Podpor. dru^t^-o jugoslov. akademikov (bolniška sekeiia), ki je c d". Votaviks izreklo 7n-hvalo po svojem zastopniku. ^(HIMNfllPtlVOi, PO.JAVT NOVElSlOA G»BAN.IA V AGRARNI REFORMI. iv. * Je maralo to duševno razpoloženje tudi vpiivati nanje, da se v zboru konference oziroma komisijah niso upali z besedo na dan; vsaj čitati ni bilo nikjer o kakih izjavah. To ie bilo tudi edino modro in potrebno bi bilo, da bi si dotične »levite« dobro zapomnili in poročali o njih doma, Kake posledice že vsled dosedanjih ukrepov bo imela naša kraljevina na £o-spcdaiskem polju v bližnji bodočnosti, si vsakde, kdor je količkaj pogledal v praktično življenje, prav lahko predstavlja. Kam je prišla bogata Rusija, ki je zalagala Evropo s svojimi kmetijskimi pr*» delki, vidimo vsi, oziroma čitamo lahko po vseh časopisih obupne klice po pomoči. Ali nismo v Jugoslaviji na isti pori? Seseda! Od soseda se ne smemo nič naučiti, tleba nam je poskusiti na lastni koži udarci nestrokovni aške gospodarske politike. Ce veleposestvo v Srjemu, koje ie prej lahko vrglo na trg čez 100 vagonov koruze ra prehrano ljudstva, oziroma za krmljen-ske svrhe, danes ne motre prodati niti zrna; ker na odvzetem aemljišču zakupo-najemnik pridela kvečjem za prehrano sebe in svoje družine; če je eno samo veleposestvo moglo dajati potrebno prehrano dvema mestoma v Slavoniji, pa danes ae mere dati ničesar, zakupniki pa rudi ne, si lahko vsakdo predstavlja, kako bo s prehrano naših me*st in industrijskih krajev. Že danes naša Jugoslavija nima eksporf!-rati nikakih pridelkov, če si ne vpelje nadomestila iz sosedne Romunije. Prej je slovela dežela kot eksportna dežela za žitne pridelke: danes, po kratki dobi dveh let, odkar vlada agrarna reforma, produciramo Plenice ravno še za domače potrebe; vse dru^e ž;tne pridelke in celo koruzo pa že moramo uvažati. Doslej se je še moglo Črrari iz starih zalog, tako iz skladišč, kakor iz dobro zagnojene in kulturno visoko steječe zemlje. Kaj pa naj pričakujemo v bodočnosti? Tu ne pomaga nič skrivati za ofcijelna poročila o eksportni zmožnosti raznm pridelkov, kajti papir Je potrpežljiv in tendenca tacih poročil Je jasna. Kadar se hoče predmete takih poročil prijeti in vporafciti. pa izginejo kakor kafra. Naj si le enkrat ogledajo razni propagatori agrarne reforme v prej dobro urejenih žitnih pokrajinah, kjer je stala agrarna kultura na svojem višku, ondotna razdeljena nolja kako so ona obdelana, če so sploh obdelana, v kakem stanju so jezovi * okolo rodovitnih »pustar«, ki naj zabranju-jejo poplave imundaciji izpostavljene po-ksajksst v kakem stanju so crpalne naprave in odvodni jarki ter naj primerjajo sedanje žitne dohodke po hektarju z onimi pred razdelitvijo in nasilni aakapodaji! Dejstvo je, da je z nepremišljenim ravnanjem narejena veleposestnikom ogromna škoda, istotako skupni Pfodnkciji, ki se k zmanjšala za miHjarde vrednosti, pomaga ne pa ni nikomur, vsaj ne traino. tudi ne onim, kojim ie bila zemlja razdeljena, kei je ne morejo izkoristiti in jo v sled tega BJ mnogih krajih odklanjajo.. Mali deka* ?• navedenr trditev je že to. da se v oft Murske Sobote ni posrečilo oddati vse 11 leposestniSke odvzete »emlje v zakup, pi ne radi pomanjkanja polioprivrednega nr -bivalstva. ne, ker le delavska posredoval« niča v Murski Soboti odposlala ca. ljudi v Nemčijo, katerim je boUe kazalo iti na dnino po zaslužku, nego da bi prevzeli razdeljeno zemljo, katera se ie morala dati veleposestniku nazaj, če rcaf ne ostane neobdelana. Uprava nekega tamoCnJega veleposest-va, kojem se je odvzelo zemljišče, postavile je na prodajo Čez 500 konj, ker nI Imel« zanje vporabe in prehrane. Ker pa Uuchtvo prideljene mu oemlje M maralo prevzeti, prisiljena le bila uprava nazai prevzeti v svojo režijo odvzeto zemljo m stornirati nameravano prodajo toonj. Take gorostastnosti se gode povsod, kjer se hoče narodno gospodarstvo sablo-nrzirati iz nestvarnih razlogov. Tnrlstlha in Sport. — Razvoj tujskega prometa v Sloveniji In Inozemstvu. Slovenija s svojo naravno krasoto ie bila že svoje čase, ko Jo Avstrija gotovo ni favorizirala, privlačna točka za tujce. Ko ie zasijala zedlnjeni Jugoslaviji luč svobode, se Je zanimanje za naše prirodne krasote silno pomnožila Razen naših južnih bratov, ki prav radi pose čajo zlasti gorenjska letovišča, so se ieli v obilnem Številu zanimati zlasti za \Vcd Francozi. Odveč bi bilo govoriti, knkeca gospodarskega pomena bi bilo posečanle Francozov pri nas. Da se omo^oo čim udobneje bivanje tako našim južnim bratom. kakor tudi inozemskim gostom, pripravita Jugoslovenska zveza za tujski promet vodnike po (Torcnjskem v srbohrvaščini (cirilici) in franc°ščini. Sledil Jim bo angleiki vodnik. (V srbohrvaščini izide vodnik H vso Slovenijo, vodnik, ki je izčrpen tudi glede Gorenjske, čemu dvoien vodnik? Uredništvo.) Novodobna narodna pesem o propadu Avstrije. Bila je Avstrija, a je krepala, Ju--o=l?iviia tako je dejala: >Prej si gospodarila ti, zdaj pa jaz bom, ko tebe ni!« SIabo je Avstrija gospodarila, ker toliko ljudstva je pomorila; spravljala jih je le pod zemljć, ž njo se zgodilo je ravno tako. Avstrija je bila suha in stara, ni bjlo n* kruha, ni bilo denara-, imela ni nobene druge reči, nego dosti hudobnih ljudi Zdai je Avstrija vendar že ranca, imela cesarja je Jožefa Franc*, ki je le ljudi moril, ce pa ne, se žalosti!. 0?sar je stal ravno za durm*, ko so imeli v neki u hud šturm; ravno so sa vofskovaB, kam bi Avstrijo poslali. Zdaj je Avstrija pogubljena kot hudobna stara žena; ko jo vrag je pri-\-rlial. po cesarja je poslal. tr0 7prrTo^a io. se razjoka; pravi: ."• to tudi božja roka pripeljala Jp v ta kraj, kjer ne moreva več nazaj?< Mu je Avstrija odgovorila: »Ne bova vei ljudi morila: ravno ti si bil vojne kriv, vzrok si ti bil, dokler si živ*. Gor in pa dol pa p^kla ga. ris'', s kladivom bijo p^kl^n^ki kovač, ^fnlkol mu bode to siro glavo, kot so mu Lahi Sv. Goro. Svet se p^^o jrj obr^a, Tdn* co tud* cesarjem plara, kar m svetel ^o zaslužili, ker so le ljudi morili. Moj Porr. koliko Tn^etnli ^mn. ker Fe zmerom vojskovali smo-, eiftj na trpljenja nam ni žnl, ker morilce smo vse pregnal*. Zdaj je Avstrija nokonana. Juto slavija pa oven'*r»na: rtio vse liud?tvo naj slavi, ker ne bo ve^ tekla kri. Tam v kra«rm Selški dolini živi ljudski pesnik. Priprost kmet. ki ne zna ne pisati n^ eitafi. Veseljejc jo, ki Hnbi petje in pitje, perrnvcr. ki zlr»«rn ob vsa* ki priliki svoje pesmi Včasih selo osoljene. Tn zapisovoti mu iih mora žena. V prepisih se razširjajo tA r>esoit\-e od his> do biš>. rla jih pozna vsakdo po Selski in Poljanski dolini. S pesnitvijo, se mož zahvaljuje, a pesmijo maščuje*, ž njimi razveseljuje, draži, zabava, poučuje in zasmehuje. Vsaka njegova pesnitev je aktnvnlnn. Včasih je >furnl« in videl je dosti ljudi, videl mnogo krajev ter zvedel vse zanimivosti pO Gorenjskem. »Povsod ga poznajo, da vinski je brat, ga birti sii-majo, Ver nije pa rad!« V nj^rn živi fe narodna pesem in njegov pesafSkf vre-100 ie močan in bujen. A ta kmet je za. j vrden Jucosloven! Tn odločen Pacifist. Zato prinr?£ime odlomek njeeov« pesnitve o Avstrfii ;.n JucroidaviiT. Zaradi r>"T>7*cstanib rVtfeii sovrnzi kmoti^ki n^«a-nflr Avstrf'o rn ne more jj erlpncfiti. da ir noslala *• r^vrt toliko ljudi. Kriv na jfe bil Celi krvavih r^orij 1p ces?»r; 7,ito pa zori muriio v rtc^rln et tem. da mu nelrJestski kova? s ktađrvton rssbila sivo irievo, a ne razbiie mu jo nikoli! Ori^fnalne ^-ao?>c ^nko si is izmislil rr.x ]-;,-*t -,, najr^f^ea p-resnikfi, muko. vredne Daut<***veini >Pek1au< >T?*? pesnik r i Istdl ni s^ pikdr»r sH-sal oj fi—aHm govof u0bs, ki j* klical: Toda sw*Pfill i** vendarle T>*^««m. ki ie nrsw takp OSTocceiM nad moralno pro-nn^o^tio đaiita7Kr»i'«*e^ svetn. Or»^7mjf» jo le na krnetfl). Prlns>s»nio tr>r*\ se orTJtou. meV f» e***n?^-^. lri fr->9W*fa ^onisiiie Wiis1aaj1 fjm. Eno pesem hočem zaneti očitno vsem na gl*s. vam vrr<>m hoc^m rarod^*-ti. kak?--n i** ss aineti* kakor -ver. Ijfubczni pa pi]:it. Vse ropa in yas krade, vse ropa, col ju f a, pozabljajo se rad© zapovedi Bor*. fte eno trsi noznasse ^rerreho med ljudmi, ki v vsakem 3tanu žrtve na svo- jo stran lovi: vsi ji pijanost pravimo, a se je le ne varjemo. In vendar popisati ni, koliko zla stori. Posebno gospodarje pijanost rada ima. in kdor se je ne varjo, mu hitm vse proda: polje, živino in pa les. Verjemite, vse to je res! Pijanec krici in poje. razgraja kakor zna, pozablja na vse ?Voj<*, ki joka* jo doma; otroke in ubogo mat' doma pri-tf<=ka hudi £rlad, a strehe rebra kažejo, pijane* tožijo. Pa pride od davkarije za davke eckacijon: ne naide v hlevu živine, ne v hramu svetlih kron. v\ davki le morajo bit\< tak pravi sekacijon srdit; >Če ne bo v nedeljo boben pel! Ka5 bos, pijanec, ti začel'-* Si dostikrat čez mero pil. a zrla j se boš po svet* solzil! Po tujih hišah stanoval, na goli zemlji spal!« Saj tudi za mladino pijanost prida* ni, se hujše kot živino mladeniče naredi, da se okol potepajo, krvavo se pretepajo, ponoči delajo nemir še hujši kot hudir. Nekteri če le ima v žepu groSev pet, si hitro vina kupi, le denarja ne trpetT; Si zber^ ono ali dve. do ž rjima v osta-rijo gre ter se privleče Aele drugi dan domov zelo pijan. S© nosi kakor šribar. pa js le kmetski fant, naj Šuštar bo al* žnid*a\ ima gosposki gvant. Klobuk ime. e*. gl*vi tak, zasukan iz samih zajčjih cM^k ter h'čo, da bi Čestili ga kot sina kraljevega. Cigare si kupuje in zlate kotonev*. da lož je zapel ju jo nedolžno '^akslee, fttimano bodi sem in tji ter mi^li. dr> Is Bog ve kaj, n! đUsifltrat jr* le bahar. ki nima svojih hlač. Dekleta 5=0 nrav taka PS tudi nW pridnejsi, =0 veliko ojrlodnlo snme prov-zetno«ti; stimano s^ bfclačijo, 5*e s faatl okol vlačijo ter hodijo v o^tnrijo jest in pit in ni jih sram grenit'. Marši k tem bode reki«, drt SBte ni nič res. IjO variti ce ti. Mieka. d;i pri v t: no boš vmes! T^e malo «0 ozri okol'. > o> lahko slišala dovolj' >Glei, to je fant!' A oni še bolj! In denareev ima zmir dovoli! On meni ver_ krat piti da: ne bom pustila ga.c >Ti ga ne bos dobil t: >\ je §B BSSSSB izbral: sva že se dogovorila. y)n mi t-»kn je djnl: .Glej. koliko premožen i 1 imam! Za ženo vzeti te tudi znam. T.o zvesta bodi mi vselej, za drugimi nikar v.<* glej!* Ko masa je minila, kot prva iz cerkve gre, da bi ga ne zamudila, se še na pokfomi. Ka svojega, zngl^da. te^fln s© ItBPSll in ervn iS be-^da. lei BSB |S ^^ vori: >Preljubi moj. i o sva so kaj, lak brž sa liter vinca daj!< Pa kjer se tak defclorfa štimano nosilo tam sj pozneje v=elej povoji trosijo! Stran 10. iSLOVENSKI NAR O Di dne 8. jonija 1922. štcv. 129. Jadranska banka a. d. u Beogradu Aktiva Čista bilanca 31. decembra 1921. Pasiva Blagajna: a) gotovina. . . - b) žiro račun pri Narodni banki c) kuponi . . . Valute....... Menice...... Devize...... Lastni vrednostni papirji Konzorcijalni posli . . Dolžniki...... a) denarni zavodi b) ostali dolžniki . Dolžniki za garancije . Nepremičnine .... Inventar ...... Dinarji 22,792.07362 6,100.69558 9.13377 74,304.15603 245,649.89671 I 28,901.90297 1,838.47807 85,401.26702 1,201.91226 61,243.79086 1,591.93958 319,954.05274 19.203.88985 6,158.290— ________1 — 525,495.524|35 Delniška glavnica . . Redni rezervni fond . Vloge: a) na kr.Jžice . . b) na tek. računih Upniki: a) reeskompt pri i Narodni banki b) ostali upniki , Garancije..... Prehodne postavke. . Čisti dobiček L 1921 . Dinarji 63,430.99841 192,286.007!60 2,ooo.oooL ;194,805.937|01 ) Dinarji nS6JBSBJXXSp 15,000.000|— '|255,717.006'01 196,805.93701 19,203.88985 4,245.70534 4,522.98614 < it 525,495.524|35 Predsednik upravnega sveta: Franjo Duboković L r. Ravnatelj: Ć. Kamenarović L r. (lan upravnega sveta. Primerjali 8 knjigami ter naili v reda. Nadzorstveni svet: Janko Jovan L r. Gustav Pire L r, Dr. Otokar Ryb*f L r. V Beograd«, dne Si. decembra 1921. Za knjigovodstvo i Proknrlst J. Skojić L r, PoobiaUenec A. Pečar L r. Objava. Jadranska banka a. d. v Beogradu naznanja, da izplačuje vsled sklepa občnega zbora z dne 27. maja 1922 za leto 1921 12% no dividendo v znesku Din. 12* za delniški kupon št 16. Kupone unovčuje pričenši z dnem 10. junija 1922. Jadranska banka v Beogradu in njene podružnice v Cavtatu, Celju, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu; Jadranska banka v Trstu in njene podružnice na Dunaju, v Opatiji in Zadru; Banka i Štadiona za Primorje na Sušaku in njene podružnice na Reki in v Bakru. ! VUabUan^dnel.lunU.1922. Ravnateljstvo. Podružnice: Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovt, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. ■ Naslov za brzojave: Jadranska. —— Afiliirani zavod: - Frank Sakser State Bank 82 CortJandt Streti Ncw-York City. štev. 129. »SLOVENSKI NAROD« dne 8. junija 1922. stran 11. Damski modni salon TEODOR KUNC Uubliana Beethovnova ulica št. 9 se priporoča za izvrševanje angleških kostumov, plaščev, bluz in francoskih toalet, ter vseh v to stroko spadajočih del. Pekama se Išče v najem ali se kupi. Ponudbe pod „Pekama" na oglasni zavod Ive Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 1&. 4204 Trgovski polk dober in zanesljiv prodajalec, se sprejme za takojšnji nastop v trgovino mešanega blaca v Marenbergn. Vprašanja na Janko Klun, Slovenj gradeč Pisarniška dela vseh vrst sprejme na dom trgovsko naobražena gospa z večletno prakso. Naslov v upravi Slov. Naroda. 4081 Iinrjraa prodajalka slaščic •• lica za letovišče za sezono. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4218 Opekarskega mojstra veščega v zidanju peči in izdelovanju opeke iSče za svojo opekarno pod ugodnimi pogoil Rok Pellfc, posestn k, Stalcerjl 36 pri Kočevju. 4207 3 stavb, parcele v Ljubljani ob cestni Železnici ugodno na prodaj. Naslov in pojasnita pri anončni in reklamni družbi ALOMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg 3. 4:90 I smrekovega tresla j U, leteSnjega, suhega, zdrobljenega, potrebujemo za točno dobavo 4 do 6 va* ffonov Najcenejše ponudbe na Braća ■arton, Vinkovci, trgovina i vlastiti proizvod koža. 4163 Lončena oe2 dobro ohranjena, ae p rada. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4199 Klavirje iglcsuje in popravila solidno in točna ter gre tudi na deželo. Feliks Pcvse ,;:&","« i Manjšo hift najraje v kapucinskem predmestju ali vsaj blizo tam, so takoj kupi. Ponudbe pod „Manjša hiša — 4113" na upravo Slav. Naroda. 4113 Mesefnomeblirenoso&o pri boljši rodbini laea gospa. Na ceno se ne ozira. Ponudbe pod .Bolfsa rodbina 4099* na upravo Slov. Nar. 4099 Ravnatelj parne zase. Potrebujem za svojo parno fago v Jasenku pri Ogulinn energičnega poslovodjo z \eč etno prakso v produkciji in cisarnl. Obširne ponudbe s popisom do- [sedan ega delovanja na naslov I Pra-mrou, Su*ak. 4192 nekaj smM m od 400 mf naprej, če mogoče v franči-ikaoski lupnijt ali vsaj blizo ne, se takoj knpL Cenj. podrobne ponudbe pod „Stavbena parccla/4114H na upravništvo Slov. Nar. 4114 fBSam' cevi za vodovod ao kupijo. Premer 120, 150, 175 mm. Punudrc z navedbo dolžine vsakega premera na upravo Slovenskega Naroda. 4172 Mstanovnils 2 do 3 Sob s pritiklirrml, moe. *c v kaki novi stavbi, si l&ča h takoj ali vsal kmalo. — Visokost najemnine postranska stvar. — Visoka nagrad.i aH oskiba s premogom in drvmi dokler, najemnina traja. — Cenj. ponudbe pod „Manjše it?novaa,e 4112" na upravo Slov. Ngroda. 4112 Zastopstvo in zalego svojih prvovrstnih izdelkov iz ang!eikih in amerikanskh s;rov;n ddaj 1 rafinarija mineralnih olj pod ugodnimi pogo i za Maribor, Celje in Ljuoljano. Ponudbe pod „Rafinerija 4175" na upravo SI. Naroda. 4175 Hotel prš „SLONU" Uubliana. Dunajska cesta Sobe za tujce Kopeli mrzle in gorke Restavracija z vrtom Kavarna z lepimi prostori se priporoča Hediet & KoHtnik. Grand hotel „Union" Ljubljana, Miklošičeva cesta Prvovrstni hotel v Jugoslaviji z vso moderno uredbo in opremo. Prvoredna restavracija z lepim senčnim vrtom. Vsak četrtek velik vojaški koncert. Izborna dunajska, srbska in primorska kuhinja. Prvovrstno belo marčno in angleško porter črno pivo. Pristna Štajerska in domača vina. Udobna zračna kavarna z vsem komfortom. Na razpolago vsi domači in inozemski časopisi. Krasna velika dvorana za koncertne in društvene prireditve. Za male zasebne družbe, ženitnine i. t d. Intimna srebrna dvorana vedno na razpolago. Fran Rom* ravnatelj in restavrater Grand hotel« »Union* ,111111111 Emu' Ljubljana, na oglu Dunajske in Gosposvetske ceste s krasno verando postreza solidno in točno. Kolodoorska restauracija - Zidantnosf - Križišče železnic. Izborna kuhinja in pijače. Se priporoča S spoštovanjem Anton Tonejc. Stran 12 »SLOVENSKI NAROD« dne 8- janija 1922, štev. 129 Uuoz In prodala ranromritnega Inozemskega manafaktninega blaga. ULHH> Ljubljana, Mestni trg. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo In perilo. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica šL 9. Zaloga oblek za gospode, dame in Fran Nalis diplomiran krojač Tržaška cesta 29. Najmodernejši kroji. Solidno delo. Točna postrežba. 3 Lavrenčič & Co. e industrijska in trgovska družba z o. z- Centrala LJUBLJANA ■ ■■= Dunajska cesta #t. 47 , lesna trgovina skladišče lesa. Podružnica: Slovenjgradec Tovarna meril in lastna žaga 4201 Kovinaste krste Uftoi izdelki, barve po želji, velikost 080 do 2 m, od priproste do najfinejše vrste. iMaks Ussar, Jflai*iboF tovarna kovinastih krst Trialka cesta. Restavracija „FERLiHC Krekov trg štev* 1 UUBUAHA pri Mestnem domu Priznano dobra kuhinja. Izbam* ofna. Uedno ■osle tiioo. Lep senčnat vrt ti kegljišče. Se priporočata Peter in Josipina KoSak 3UUO MEINL == O. D. =^== r kava ^ ČOKOLADA MARMELADA KAKAO k ČAJ A Podružnice: Zagreb, LJubljana. Maribor, Novi Sad, Osijek. ATELKJE::1 := VIKTOR Beethovnova ulica St 6 ~ *** 30 Zmea Kraajalri laftaoMc« Of m U Izvršuje umetniško moderna portrete, kakor tudi vsakovrstne povečane fotografije v vseh I barvah. Priporoča se tudi sa vsa v to široko M k spadajoča dela. J \imuw bililih tel in asfaltovania pr«vc«ma In iMia vaalaa v aalogli kartoallnaj, katran, lasni oa>anawt» atraftn« lapmko, rab ar o I ef («nduro>, straanl lak, asfalt, «atpro«ft aaraalt I. t, aU Ljubljanska komercijalna družba, Utlbljana, Bleiwei»ova cesta štev. 18. Pristou & Bricelj -A- lUUBUANAl Jk. SE j „Hotel pri MalKu'. | 2^. Pni in najstarejši specijalni artistični atelje ta Crkosllkarstvo x * * * na stekle, kovine, les, zid. platno Ltd. * * * * tzvrtttev točna, okusna In precizna v najmodernejšem žargonu. Specijalista v Izvrševani« steklenih napisnih firm. * Slikanje ******** grbov po predpisih. ******** tasta trgovina Prizma fioama Delikatesa 406 MOLDFEMt* AKC^POUMNO-MOaftlCI ii a • M ' * -* i^aJ Telefon: LJubljana $t. 210 TržIC štev. 10 Brzojavi: Kozina Uubllana naloga in centralna pisarna: LJUBLJANA MLUALKA: BEOGRAD, BALKANSKA ULICA ŠT.13 PETER 11 SI. LJUBLJANA ::: SLOVENIJA ::: SHS Izdeluje vsakovrstne čevlje: moške, ženske, dečje, dekliške in otroške iz usnja, laka in platna, črne in barvane ter sandale in vojaške čevlje (bakanče) Najmodernejše podjetje naše države Najmodernejše oblike. Prvovrstne kvalitete. Ceniki na zahtevo zastonj 4X* L nbllana *Zft ^ So. Petra cesta 9 ^^ Sobe za tujce Lep senčnat vrt Prvovrstna restavracija Se priporoča 4062 štev. 129. »SLOVENSKI NAROD« dne 8. junija 1922. tfr*n 13. Hnjnovejin porodio. PETA JUGOSLOVENSKA UMETNOSTNA RAZSTAVA. — Beograd, 6". junija. (Iet.) Dane* •poldne se je vršila svečana otvoritev pete jugoslovanske umetnostne razstave v navzočnosti miniatrov, diplomatskih zastopnikov itd. Razstavo je otvo-ril prosvetni minister Svetozar P r i -b i č e v i 6. Kazsta vi jenih j© okoli 800 umotvorov. Slovenski umetniki so na razstavi častno zastopani. Za razstavo, ki je največja od vseh dosedanjih jugo* slovenskih umetnostnih razstav, vlada veliko zanimanje. KONGRES UDRU2CNJ ZVEZE NARODOV. Zastopniki male antante In Poljske zapustili kongres. — Praga. 6. junija. (Izv.) Na drugi plenarni seji kongresa udruženi Zveze narodov so je razpravljalo o poročilu Dickis-sona. predsednika manjšinske komisije, ki je predlagal resolucijo, v kateri med drugim konstatira, da je položaj narodnostnih manjim v posameznih državah neugoden In da naj se jim zato prizna v okviru državnih zakonov čim širša avtonomija. Narodnostne manjšine naj bi imele pravico, da st neposredno obračajo na Zvezo narodov. Predlog za sprejem te resolucije sta stavila nemški in belgijski delegat. Resolucija je bila sprejeta s 55 proti 40 glasovom, ker se angleški. Italijanski in ruski delegati niso udeležili glasovanja Po glasovanju ie podel lu-goslo venski delegat J°vanov1ć nastopne izjavo: Izjavljam ▼ Imena Jugoslovanske, češkoslovaške, romanske In poljske dele* gaclje, da ne priznavano Dlcklnsonove resolucije, ker Jo smatramo kot vmešavanje v suverealtetne pravice posamnlb držav. Zato zapuščamo kongres. Nato so zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške, Romunije hi Poljske zapustili korporativno dvorano, — Na kongres so poslali tudi koroikl Slovenci natančna poročila o preganjanja s strani korolkik državnih in avtonomnih oblasti. Kakor znano, predseduj t kongresu italijanski delegat senator Ruffini. Odhod delegatov male antante Je napravil na kongres mogočen utis. Praga, 7. Junija. (Izv.) CešTroslovsIH tiskovni urad objavlja daljše poročilo e zadnji seji Udruženja narodnostnih manjšin. K predlogu DIckensona Je češkoslovaški delegat Brabec prijavil pridržke In izjavil, da češkoslovaška želi le zavarovanje drža* ve in zagotovitev državne bodočnosti, fste stališče sta zavzela poljski delegat Demlckt m Jugoslovenski delegat dr. Jovanovlć, ki !e med drugim omenil, da ne more k predlogom zavzeti definirivnga stališča, ker ni bila dana Jugoslovenski delegaciji prilika, da Izdela svojs lastne predloge za varstvo jugoslovanskih manjšin v Italiji, na Madžarskem In v Avstriji. Traneoz Lafon-taine Je stavil v svrho kompromisa tri predloge: prvi fa drugi prdlog sta bila s 55 glasovi sprejeta od 95. Z ozlrom na (a položaj je Jovanovič v imenu Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske In Romunske izjavil, da te delegacije zapuščajo selo Hi se nadalje razprav a« udelefujejo, ker Jt bfla tekom glasovanja podana tudi formalna pogreška. Seja Je bila zaključena. Za LafontaJnove predloge, k! temelje na Dleken«onov1 resoluciji, so glasovali tudi Nemot Avstrijci, Bolgari In Madžari UFNTNOVA BOLEZEN. m Berlin, 7. junija (Izv.) Prof. dr. Kemperer, ki Je že svoječasno operiral "Ljenina, je zopet pozvan v Moskvt>. — Moskva, 6. junij*. (Brezžično.) fi Ljeninovi bolezni je danee izdan tale uradni bulletind: Ljenin je 5. t m, obolel na akutnem želodčnočrevesnem katarju. (Gaatroentheritis) s povišanjem temperature na 38.5#. To je v zv*-«i a prejšnjo boleznijo povzročilo po- slabšanje živčnega stanja, ki se je pojavilo v delnem oviranju krvne cirkulacije, a se je pozneje izboljšalo. Sedaj je temperatura normalna. Splošno stanje dobro. Bolnik, kateremu je priporočen splošen mir, bo t prihodnjih dneh ie na potu popolnega okrevanja. Politične oesii. s Protestna sraejavka delna, akademikov in III. zone. Dalmatinski akademiki so poslali to-re brzojavko: >Visokom ministarskom savjetu Beograd. Jugoslovenski dalmatinski akademičari iz III. zone u Ljubljani najodlučnije prosvjeduju proti svakoj reviziji ra-palskog ugovora Kao najbolji tumači narodnih želja i potreba, poznavajući najbolje marš talijanskog imperijalizma i jaki upliv tuđinskog kapitala u sjevernoj Dalmaciji, kao i po cijelom Jadranu, zahtijevaju od Visoke Kraljevske Vlade slijedeće: 1. da se ni sa pedalj zemlje ne ostupi od rapalskog ugovora, ter je bilo i previše žrtava; 2. da se Zadru ne dade nikakog gospodarskog zaledja, jer se tim ugrožava nacijonal. i gospodarska eksistenca na. šeg naroda; ft. da se bezodolačno ispo-sluju kulturne garancije našem narodu u zasjedenim krajevima po principu recipročnasti. rx Kdo vlada v Italiji? Vrhovni komandant fašistov Mussoliui je poslal fašistom v Bologni nastopno pismo. Dragi prijatelji, treba je, da za kratko dobo ustvarite svojo veličastno akcijo. Država je pokazala napram nam prvi. krat svojo eksistenčno in uporno moč. Vzemimo na znanje in počakajmo, da vidimo, kakšno bo njeno stališče napram protinarbdnim elementom. Ne smemo trositi svojih ponosnih moči. Prepričan sem, da boste ubogali moje povelje z isto disciplino, kakor ste izvedli mobilizacijo. To bo ostalo za vedno napisano v italijanski zgodovini. Sprejel sem Obveznost, da pridem v slučaju, ako bo treba ebnoviti akcijo, med vaa, da jo rodim rrsebno. Toda ta akcija bb dalekosežnejša in bo imeia večje posledice. Zanašam se na vas ter vas pozdravljam. Mussolini. ac Poljska in mala antanta. Poljsko Časopisje razpravlja ob priliki Pil. sudskega potovanja v Bukarešto o pomenu poljsko-romunske zv?ze. Tudi opozicijonalni listi poudarjajo miroljub" ni značaj bukareskega sestanka. Edino ozka zveza med interesiranimi državami more zasigurati mir v vzhodni Evropi na podlagi versailleske mirovne pogodbe. Tudi v Pragi so prepričani o izrednem pomenu tega sestanka. Poljski listi pišejo, da Je poljsko-češkoslo-vaska zveza le se vprašanje časa. Obe državi bosta v kratkem uredili neznatne teritorijalne diference. Kakor hitro se to uredi, ni nobene zapreke za sklep prijateljske srage med obema državama. s Nemčija in Zveza narodov. Z ozi-rom na časopisne vesti, da namerava Nemčija prositi za sprejem v Zvpzo narodov, izjavljajo berlinski vladni krogi, da Nemčija nima interesov biti članica Zveze narodov, dokler nista članici Amerika In Rusija. Ako pa bo Nemčija povabljena v Zvezo narodov, se bo povabilu odzvala e pogojem, da bo sprejeta kot velesila in da pride takoj v svet Zveze narodov. s Nemci in ruska rdeča vojska. Iz Moskve poročajo, da nameravajo nem-!ki industrije! ustanoviti v iužni Rusiji vojno industrijo, ki bo skrbela za vojne potrebščine rdeče in nemške vojske. Ako se uresničijo tozadevne nemške obljube, bo mogla Rusija vzdrževati še naprej svojo ogromno vojsko. ss Grška priznava baltske države. Grška vlada je priznala Estonsko, Let-sko in Litvo kot samostojne države. Julijska krajina. — »Šoisfco uiustvo«. Ustanovilo se je ss Julijsko krajino »šolsko dm&tvo«, ki prevzame vse naloge Cinl-Meiodove drui-be. Gre v prvi vrsti ss ohranitev slovenska sole v Trstu« katero obiskuje 15o0 slovenskih otrok. Ohraniti si morama vse taks potrebne otroška vrtca Odpreti si moramo tudi vse one zasebne šole, ki so bile nezakonito zaprta Pozivajo se vse obstoječe C. M. podružnice, da skličejo svoje ob^ne zbore ter izpremene svoja pravila, da postanejo podružnice »Šolskega dru-.ua« v Trstu, ki ima svoj urad v ulici b. Frances.e 20. Ustanovni občni zbor »Šolskega dru^t.a« se bo vršil dne 2. Julija v Sežani. Dolinust vseh Jugoslovanov, njihov h denarnih zavodov in raznih društev je ta, da »Sohko društvo« kar najizdatnejše podpirajo, da bo moglo vršiti uspešno svojo veliko kultu.no seJoajei — Pri naborih. M se vrše v Julijski Krajini, se kaže p setas vladna politika, ki hoče vpreči v vojaški jarem kar največ mogoče Jguoslovcnske mladine. Potrjujeje celo fante z enim očesom in take, ki so očividno bolni. Namen je ta. da p t;tde vojaški oblasti ves mlaJSi moSki rod Is v slu čaju kakega konflikta bi nemudoma odšli vsi moški kam v srednieitalijanike vojašnice. Ogorčenje vzbuja italijanska saborna politika. Pa le rudi sflaa neumna is Škodljiva. Primorska potrebuje ea obnovo mladih, svežih moči. Sedaj pa naj tičijo fuge-slovenski fantje po vojašnicah, domove bodo obnavljali pa starci is otroci. Mole srednja let le tako vzela volna. Z nemškimi Tirolci postopa Italija enako. AH na ta način si Italija svoje severne In vzhodne mefe ae bo utrjevala. V dr-gth italijanskih provincah ana!a naborni odstotek 40—50, v novih po *0—95. Nečuveno, ali pristno italijansko! Notranja In zunanja politika Je zmešana in misleč, da bo koristila domovini, jej provzroča škodo na škodo. Naborna politika pomeni za Italijo ogromno škodo. In ker kafe nezaupanje napram novim državljanom, bo rodila nezaupanje med njimi. Ta politia se bo kruto maščevala! — Italijansko postopanje z jugoslovanskim učite!istvom. V Pazinu je Imelo hrvatsko učiteljsko društvo 1. t m. svojo glavno skupščino. Pričela se je ob 10. dop. Ob 11. ptt so prlhrulili v dvorano med zbo-rovalce štirje fašisti. Id so surovo vprašali, kaj pomeni ta sestanek. Ko se jim je povedalo, so začeli vpiti in razbijati, da nI treba sestanka, da imamo šolsko oblast m da smo v Italiji. Eden je pograbil spise na mizi in zahteval, da mora učiteljstvo oditi. NI bilo drugače nego tako, da so se učitelji morali raziti. Poslali so deputacijo na komfsarijat s protestom, seveda brez uspeha. Straža Je stala na strani fašistov, med katerimi je bil tudi neki državni uradnik. Taki so pojavi italijanske proti Jugoslovenski Koli naperjene politike! P°tetn pa ssnls-!o rteiParski državniki o dobrih odnoSsflh wee! Jugosfovent In ftafllani! Nikdar ne bo dobrfh odnošajev. ako se bo nadaljevalo barbarsko postonanje Italijanov z Jugoslo-venl v Julijski Krajini! Drnitofiim ues**. — Jugoslovensko akademsko društvo »Triglav«. Kmalu bo poteklo 50 let, odkar so ustanovili slovenski akademiki v Gradcu akademsko društvo »Triglav«. Skromni so bili početki in z velikimi tež-kočami so se morali boriti naii akademiki v Gradcu, ki ie kakor znano eno najbolj šovinističnih mest Z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo so dosegli, da Je postal »Triglav« ono središče, kjer se je zbirala naša omladina v Gradcu. Tako je bilo do prevrata. S tem trenotkom se je »Triglav« v Gradcu preživel in njegovi člani so odhajali v osvobojeno domovino. S pomočjo požrtvovalnih starešin se je kljub velikim tehničnim oviram »Triglavu« posrečilo, spraviti vsa društveni inventar v Zagreb. Poprej popolnoma slovensko društvo se je izpremenilo v Jugoslovensko. S to preselitvijo v Zagreb se ie pričela sova, mnogo obetajoča doba v zgodovini »Triglava«. V Zagrebu so vsa akademska društva ra-sen »Janušičs« strankarsko orijentirana »Triglav« pa stoli slej ko prsi odločno na stališču, »da akademsko društvo ne sme kiti privesek kaklne politične stranke, ne sme slediti slepo ajenim voditeljem in izgubljati svoje energije ia moči t dnevnimi političnimi vprašanji«. Po tem principu se ravnajo ia se bodo ravnali vedno »Triglav« v Zagrebu in obe njegovi podružnici na Dunaju in v Ljubljani, ki tta bili ustanovljeni mala t 1. Kako potrebno je bilo na Dunaju druStvo s takim programom* kaže okolnost, da štele trn sedal okoli lfS članov. Tudi ljubljanska podružnica je že v kratkem času svojeia obstoja s svojimi nastopi dokazala, da se zaveda svojih, nalog. Naprednost, svobodomiselnost In itijo-slovenski nacionalizem so devize »Triga-va«, po katerih se Triglavani vedno ravnajo. — Gasilska slavaost v Kamaikn. V nedeljo dne 4. Junija 1922. ie praznovalo kamniško gasilno in reševalno društvo svojo 401etnico. Praznovanje je bila krasna in impozantna narodna manifestacija vzorne organizacije slovenskega gasiKtva. Daljni gostje so prihajali že na predvečer v Kamnik, gros gostov pa Je ob pol desetih ▼ ■•-delio pripeljal kamniški vlak. Na kolrdvoru Je gasilstvo in nebi ujno občinstvo pričakovalo goste. Načelnik kamniške gasilske župe, g. Cerar, je pozdravil goste, nato pa se je razvil sprevod v spremstvu kamniške in mengeške godbe v mesto* Topovi, zastave, slavnostno zvonenje in nebro.no občinstvo je pozdravilalo goste. Na klancu pri vhodu iz Sutne v mesto je bila sb.ana Šois.-.a mladina obeh spolovi, ki le z zastavicami in cvetlicami pozdravljala sto is stobrojne vrste gasilstva. Ginljiv prizor! Na trgu je pozdravil gasilstvo z balkona kamniški župan g. dr. K a r b a v imenu občine in občinskega zastopa, v imenu politične oblasti pa je geste in jubilante pozdravil okrajni glavar g. vladni svetnik Logar. Za pozdrave in za Ijubeznjivi sprejem se je v Imenu gasilstva govornikoma in občinstvu zahvalil z balkona starosta Jugoslovensko gasilske zveze. Po mali na trgu so se gasilske vrste, razvrščene v čete tn zbore pomikale nadalje po mestu In napravile mimohod pred dostojanstveniki is zastavami. Po končanem sprevodu ss je vrfllo v čitalnlfikih prostorih slavnostno zborovanje kamniškega gasilnega in reševalnega društva, kateremu sta prisostvovala tudi g. župan in g. okrajni glavar. O 40!etnem delovanju je poljudno poročal tajnik g. Pajdiga; slasti saniml-vo je bilo poročilo o požarih v smodniSni-el. Z velikanskim navdušenjem so bili apre-jetl predlogi o imenovanju najzaslužnejših gasilcem častnim članom in predlog o uda-nostni Izjavi NJ. VeL kralju Aleksandru. Ob 14. mi se je vriila na trgu velika gasilska vaja .po vaji pa ljudska veselica v kopeM-Skih nasadih. Po paviljonih so nudile kastni Ske gospe in gospodične iz vse*, vrst kamniškega prebivalstva pristno kapljo Ia različno dobroto za želodce. IConca nismo dočakali, ne dvomimo pa, da je bil zadovoljiv v vsakem oztru, Barle. S oboistu 5. — Sporneniea st&re&iiurva Jagosfa* venskega Sokolskega. Savezu v Ljubljani. Deputacija Savezne«;* etare*iiietv% (br. poti s taro*/.* Eng. Gangl in Haa starešinstva Iv. H a j ž e i j se je o4U peljala v -soboto v Beograd, da isrool K j. Veličanstva kraano opremlje> no spomenico v umetniško Uvrsjotli usnjenih platnica*. __ Sestanek ajoepod&rskega odseka Sokola, t Ljubljani »e vrai t četrtek aV t. m. v društveni sobi v Sar. uV-eju, Bratje, polnoitevilnol __ Ljubljanski Sokel vabi svoj j članstvo, da se v dira ve£je%n itevllm t* j krojih udoleži mavitja, prapora jezdne« K* odseka t nedeljo, dn*> 11. junija Utt ZbirMUce ob 9. uri pred Vrtee- i kovo vojašnico. Zdravo! — HAsvitie prni>ora jezdnega oeL •i'ka Sokola ▼ Li a bi ja ni mm vrai v nedeljo dne 11. junija 1U2*J s slodoclm stoO>-rrrlom 1. Zbirališče članstva pred Krt* ankovo vojašnico. Odhod ob 9. ttrt 4o~ poide**, 2. Ob 10. uri dopoldne slavnov •trio razvitje prapora pred NarodeuUi d'»mom. 3. Od 10.SO __ 12. ure dopoldne) koncert na vrtu Narodnega doma. Vstd) progi 4. Od 6. ur« popoldne naprej koifs crrt Orkestre Sokola L na vrtu Karo& n^ga 'loma. Vstopnina 8 Din. T sluAev Jej slabega fr«u«ua so vrti slavnosft r« ifitirn SPoredosal ▼ prostorih Narodnega* doma. Zbirališče pred NuaUskaveuj voj iie» nlco odpad« in ie nadomesti s arune Narodnega doma. — Ljubljanski Sokol saznanje svofsrgu •lanstvu. da ie društveni shiga roaCaJ pe> biran'a članarine za prvo polletje 1 22 Cbe> se, katerim plačilni bstki zaradi fprememlm bivsHSča. oziroma stanovanja niso bik de* stavljeni, prosimo, da eeeboo poravnaj« članarino najpomtie do dne 13. hmija l&fS. v društveni soH (Narodni dom) med t ■ 7. uro gveter. Kdor prizadetih st V sare« denem roku ne iavl niti pismeno, ga bomo smatrali IrstorlvStm ter ga irtall re hneat* Ua članov. V tem slučaj« s© sabteva. §4 doriCnOr v smisla pravil in podpisane bfrve vrne znak in l«z!timacHo, Hčer g* fsvlnse Savezu v nadaPno postopanje. Tem polom ponovno prosimo, da bratjo Javijo vsaka spremembo stanovanja, bfvntllča, stsnu. wt&-Hsticuemu odseku: Narodni doni (odbozo^us) soba). — Zdravo! ««^—■ — . . , — —■ ■ ~^*m*mymmmm*mW$*mm1đmmm\\ Pofvusd!be- — V poti^rtHJek, dne 5. tnnfj> fp ir^rubila birm/inka zlato ZAp>eeferilođ 0^1 Dunajske eesse eea Dalmatinovo tulefe Kbmenskega nlioo, JnM'«Jni mom ^reli&ko nlieo po Dolenjski eseH B ftteofljie«. Ker jo orn* epondn se JU& •i najditelj, da Jo od&n v ^usc^rii. m$ vini, Dunajska cesta 10. kjer ee rad W rr>& tadi naprada. ^- lajrubiU se im stasa ttutTjssfa ue> od >Bsllevue< eau esievski brfrl An vt»v domete ▼ tlv. parka. Podten na]dliaf| se naproaa, ker je ura dva« entiteto. £ ji odda na polietji " -------------------—--------------------< ^s»ai Otavnl arađrtfk.' RASTO PUSTO*'SJUBf, Odgovorni urednik; IVAN PODRZAl Anton M trgovec in posestnik leda Roiak rej. iart porofeia 5. junija 1933 Grafac LjsiljaDa Prvovrstnega polirja za želesobetoaske stavba in psrfealoo samestojso korespondentinjo •prijma 8LOGRAD d. d. LjublMSv tovarna KerSIČ. Nastop takoj. «d5f „SINTA" Splošna industrijsk:a. in trgovska, družba z o. z Tel. št. 343. ana, Mik:lošiaeva cesta 15 Import. Brzoj. n«»loir: SINTA. 1. Naprave za sortiranje žlindre. 2. Briketarne. 3. Naprave za drobljenje kamna za ceste. 4. Jamske železnice. 5. Materijal in potrebščine za jamske železnice In za obratovanje jamskih železnic. 6. Jamske, poljske in normalnotirae tračnice. 7. Jamski vozički. 8. Elektromotori in dinami. 9. Elektrotehnični materijal. 10. Izdelki topilnic: Izdelki valjam, fasonsko železo, železo za betoniranje, nosilci (Trager), vrtila za transmisije (Transmissionsweflen), ploče- vine, raznovrstne žice, vijaki, zakovnice (Nieten) itd. itd. 11. Jamske izvozne priprave, stroji in orodja. 12. Črpalke in kompresorji. 13. Dvigala. 14. Orodja: a) orodja za trda dela, bi fina dela (Prazisionswerkzeug) c) merilna orodja, d) stroji za obdelovanje kovin in lesa. 15. Orožje in municija. 16. Armature: a} armature za plin, b) „ „ vodo, c) „ ,, paro, d) „ „ kurivo, e) M N jamske potrebščine, f) „ ,, lokomotive in železnice, g) priprave za mazanje, h) armature za kompresorje. 17. Okovne potrebščine pri stavbah, 18. Železno blago in orodja: a) kurilniki (Heizkorper), b) peči, c) lopate in cepini. 19. Barve In lak. 20. Tehniško usnjato blago. E x p o r t. Deželni izdelki: žito, moka, stiočje, koruza, mast. mesne konzerve, rude, kemikalije, zidarski materijal Stran 14. SLOVENSKI NAROD« dne 8- jumja 19-2. stev rsx. Zlatorog milo trn nalbollla. Prva mariborska tovarna mila, prele C. Bros, Maribor. Glavno zastopstvo za Slovenijo in zalosa R. Bune in drug Celje • Liubliana • Maribor. 9£li» Južni kolodvor' LJUBLJANA ::: Kolodvorska ulica nasproti glaonega kolodoora. 4105 Staroznana restavracija z lepim ge priporoča vrtom. — Tujske sobe. — Izborna kuhinja. — Prvovrstna vina in pivo. Fra t] C HilkllS, restavrater. Odpri srce I Odprl roke! V spomin poroke Nj. Vel, kralja Aleksandra smo založili vse vrste šolskih zvezkov najboljše kakovosti v korist podpornemu društvu slepih. - Papirna industrija in knjigoveznica - A. Danežič, Ljubljana, Florianska ulica štev. 14, Slavno občinstvo, šolska vodstva in p. n. trgovci, podpirajmo najbednejše izmed najbednejših! Automobili Austro - Daimler - Puchwerke. Generalna reprezentanca: RUDOLF H!LLE, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 2. Daimler 6 - cfllndrsld 60 UP. — Puch tipa XII 6-20 HP In Puch Upa VIH 14-38 HP. Jugoslovansko napredno akademsko društvo ^Jadran" naznanja žalstno vest, da je njegov dolgoletni član in bivši zaslužni predsednik, tovariš Svoboden Čok ; pravnik dne 5. t m. v Lokvi pri Divači po dolgi, mučni bolezni umrl. Dohrega in požrtvovalnega tovariša bomo ohra-oili v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 6. junija 1922. Odbor j. i a. t Jtfnf. Globokopotrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predobra in ljubljena soproga, sestra in hči, gospa Ha Meli roj. Ki soproga revld. dri« tel. dne 6. junija t 1. po kratki bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil dne 8. junija ob 16. pop. iz mrtvašnice bolnice II na pokopališče pri Sv. Križu. V LJubljani, dne 7. junija 1922. Žalujoči ostalL Mesto rsakegi pttebneft namilila. friovftl pomočnik popolnoma vešč železnlnske m Špece-riiske stroke, ie takoj sprejme. Ani. Križaj, Ajdovščina (Jui. Benečija). Učenec za trgovino z mednim blagom — se spreime. Ivan Slavina«, Šmartno pri Litij«. 4268 Strokovnjak lesne Industrije z večletno prakso, naobiažen trgovec, zmožen knjigovodstva in kosespondence, se sprejme k večjemu podjetju v Sa-vinski dolin!. Ponudbe z navedbo referenc, mesečne plače, starosti, družinskih razmer, naj se pošljejo v Celja, poštni predal a V26Q H vseh vrst % Nuraeratorji vseh sistemov, datumi iz gume in kovine, vezalni stroji, suhi žigi (Trockenpressen) in vse tovrstne potrebščine Le prvovrstno blago CIRIL SITAR, Ljubljana 4108 Sv. Petra cesta it. 13 Vizitke, kuverte in pisemski papir s firmo kakor usako-:: urstne drage tiskisuine :: IzorSaJe ločno „Narodna tiskarna". i ElaroClIa sprejema tndi „narodna knjigama". Stavbeni materijal Imata v zalogi tar prodajala po sl^dailh najnlijlh tonah; i Grešna lepenka . od K 205.— do K 290. • izolir plošče ... ■ 70.—- J vatproof...... 1250 Ikarbol neum. . . . 16.50 drvocement ... • 15.50 etc. e:c PH večjem naroČilu popust cene. KOV A NOVAKOVI C In DRUO, valatrgovlna s stavb, materijalom, UUBUANA, Miklollleva c. 13. Samo m velika Samo na veliko. „TRIGLAV" Jugoslovanska izdelovalnica perila ————— m priporoča ————— Vojska & Šelovin UUBUANA, Kolodvorska ulica 8. Solidne cene. Solidne cene. „Balkan" d. d. za mednarodne transporte Žiro račun Jadranska Brzojavni naslov: banka vse podružnice. „Spedbalkan" Centrala LJubljana. Podružnice: MARIBOR, Aleksandrova cesta št 35. BEOGRAD, Karadjordjeva ulica št 30. Ekspozitura: CARIBROD. ZAGREB. Preradovičeva ul. 2/1. RAKEK, poleg kolodvora. Ekspozitura: JESENICE. Mednarodne špedicije vseh vrst. Lastno carinsko posredništvo. Prevoz pohištva. Vskladiščenje blaga v lastnem javnem in carinskem skladišču. AfUiirana podjetja: „Balkan" G. m. b. H. Wlen III. Strohgaaso 24. „Balkan" S. A. Trat, Rlva Grumula 14. Oficijelni špediterji ljubljanskega velikega sejma. Največje čisto domaČe spedicijsko podjetje. TVORNICA JOS. CIHLflR LJUBLJHUfg® DUNRJSHR CESTH SivrSeoanle oseh betonskih del In cementnih Udelkoo. - llellha 43oo zaloga ceol, stopnic In drugo. Lovske puške vseh vrst do najfinejših tipov za krogle in zrno, tro-cevke, avtomatične pištole, flobert puške, municijo in pribor dobavlja najceneje, prevzema popravila orožja vseh vrst SLOVENSKA TVORNICA OROŽJA preje E. VVernig Borovlje. družba z omejeno zavezo == Radovljica (Slovenija). ■—= Pozor! Pozor! Slavna gasilna društva, občine in interesenti! Na Zagrebačkom zboru od 17. VI. do 4. VII. bodem imel na zboru v poslovnici in pri ,Expeditu* izložene: Benclnmotorne brizgalnice (Mirna in Ponikve) vozne 4 kolesne, dvokolesne in roine briigal-nlce. cevi, pasove, sekirice, lestve in druge ga silske predmete. Pri tal priliki boda lavna poskusni* moderne automobllne benclnmotorne brizgalnice tvrdke Konrad Rosenbauer za mesto Zagreb. Dan poskušnje brzojavno oznanim v tem časopisu. Ne pozabite ob priliki me posetiti! FRAN SAMSA, Zagreb Gunduliteva ulica 23. Tvrdka Ant. Krisper ------ Ljubljana, Mestni trs 26. = Ustanovljena leta 1835. Ustanovljena leta 1835. Zaloga galanterijskega in drobnega blaga, otroški vozički itd. Velika izbira raznih vrst čevljev od navadnih do najfinejših za otroke, ženske in moške, po skrajno ugodnih cenah. 4202 Prodaja samo na veliko. Tvomica perila Tvornica perila MAKS DURJAVA in drug Tdefon gg. 206. MdHbOr Gregorčičeva ulica 24. Prodala samo na veliko. stran lb. »SLOVENSKI NAROD* dne 8. junija I922. štev. I-* Ugodna prilika za Mol ilol! Zagrebški in ljubljanski velesejm I Ceno in uspešno reklamo nudi p. n. tvrdkam po original oglasnih cenah za vse tu in inozemske časopise na novo otvorjeno J. ZORMANovo oglasno in reklamno podjetje Ljubllana, Gledališka ulica št. 2. 4197 Na drobno I Na debelo Prva kranjska vrvema io trgovina \ konopoino Ivan N. Adamič DUBU ANA, Sv. Petra cesta štev. 31. Telefon Štev. 441. priporoča vrvarske izdelke Iz prave konoplje, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. Lastni Izdelki. Točna postrežba. Proda se restavracija In mesarija« zraven lep senčnat vrt. Pripravno tudi za kakšno manjšo tovarno. Naslov pove restavracija Amerika, Glince pri Ljubljani. 423o Strofnl tehnik absolvent višje obrtne Sole za stroje-delstvo, b let prakse v večjih tovarnah, vešč vseh pisarniških in tehnišnih poslov, zmožen slov., nemščine in ital. v govoru in pisavi, išče službe. Reflektira samo na Ljubljano in okolico. Ponudbe pod „Strojni tehnik 4237" na upravo Slov. Naroda. 4237 Čehinja profesorica išče brezplačno mesto v slovenski rodbini, da se nauči slovenščine, kjer bi podučevala družinske Člane. Zna glasbo in goseopin^iti. Event. zamenja za bivališče in kopališče na Češkem. Ponudbe pod „Čehinja 4253" na upravo Sloven. Naroda. 4253 1 ali 2 nizka konjiča kupim. Ponudbe z navedbo starosti in cene konj na L. Bole v Doleniem Logatcu._______ ________ 4254 Pse foxterriere9 osemtedenske, prodam po zmerni ceni. Naslov pove uprava Slov, Naroda. 4255 Motorno kolo znamka „Premier", 41/, HP, 3 prestave, prosti tek, spojilo, skoraj novo, se proda. Šclenburgova ulica 6* Florjančič. OGUE vsa^o množino z navedbo cene se kupi. Ponudbe pod „Oglje 4257" na upravo Slov« Naroda. 4257 Slike z naše rivijere. Spisal Ivan Podriaj. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knjigarni" in drugod Klobučar Ivan Kvas Maribor Meljska cesta štev. 74 ima trajno v zalogi: velour, Burstel, dla- kasti fllc in dolgodla- kaste zajčjeke. Sprejema tudi stare v popravila. Izvr§uje selidno in ceno. Telefon 411. DELAVNICE REPABMURE AUTOVOŽNJE BENCIN AUTO-OLSE EHN. POTREBŠČINE B^ BL JL J m • a^^ ^ba ^^^■■f^^ ^Kv^^Rm v^Sfai C?^\ >. «s. a ^ H*Ba UiM BeSI ■■ ^^#^ aae ^BBr A BvS Ha vK-mEZT^ t \ Vu«) m9u» J. ■* i' K-- **m K^^^B? UJ ■■ BjjjctB ^m BUUJ ^Ur n anT*^ % •'1 ^*» ' *~^ * t s^M^^s^^^^^^^^sB^fc^^aeMnsB^^MMM^»-JBwyB^^i^Bi^BBnsMSMejB^ss^^iJ^^^ Službe išče poiir ia stavbo ct&t, felezobetonskih del, ro> zervarjev, opornih zidov, mostov, regulacije rek, i dolrim spričevalom. Po* nudbe pod „Gradbeni pobr 4240" na upravo Slov. Naroda. 424G Kavarna Leon na Starem trgu. Izvrstne pijače, izborna vin«. Točna poatratba* Za mnogobrojni oblak ae najvljudneje priporočata Leon In Fanl Pogačnik. Natjeiaj Savez* špeditera kraljevine Srba, Hrvata i Slo« venaca sa sjedištem u Zagreba treba vrsni, agilni TAJNIK Nastup po mogućnosti 1. jala 1922. Ponade oz naznaka kvalifikacije, curriculum vitae i zahtjeve plate najkasnije do 20. juna 1922. na naslov: Predsjedalfttvo Upravnog odbora Saveza špeditera I.B.S. lagreb, Jeladlćev trg broj 23. 4211 Prodam: Dve krasni veliki STARINSKI URI repetirki, z stebrički iz alabastra in medenine. — Velik šestoglati SOBNI AKVARU, z vodometom na železni mizi. — Velik HERARIJ ali sobni rastlinjak. — Nad en meter visoka šestoglata KLETKA ZA PTIČE z vodometom, na mizi stojeća. — Prvovrstni ročni FOTOGRAFIČNI APARAT, 13 X 18. Mentor II, Noigtlaenderkolinear, 4 dvojne kasete, usnjata torba. Naslov pri upravi Slov. Naroda pod št. 4221 4221 Špecerijsko in delikatesno blago kakor: kavo, čaj, testenine, riž, olje, milo, čokolado, kakao, gnjati, sir, konzervirane ribe in sadje ter bogato zalogo različnih likerjev, konjaka, ruma, lam* panca in vina v steklenicah priporoča Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8» nasproti hotela .Union'. Zajtrkovalnica z vedno svežimi ledli hi Izborno pijačo. BafT* Postrežba točna In solidna. ~9| Preselitev. Cenjenim denam vljudno naznanjam, da se preselim 12, t« m* v stanovanjsko poslopje Zadružne gospodarske banke aa Miklošičevi cest! (nasproti Uniona) ter se priporočam njihovi nadaljni naklonjenosti. — Sprejmem tudi nekaj prvovrstnih ilvilf za takojšnji nastop. 4230 Zdenka Rodič, S£gž Suileni kleiiiikf čepice in slamniki nafnove]ftlb oblik v veliki Izberi po znano nizki ceni. M sata Ur - lis tldovska ulica it. 3. Spreisnajt se mkavrstu popravili — Žalni kljuki pM t zalogi Najfinejše čajne mešanice v paketih „Tea Import" so priznano najboljše, dobijo se povsod. ZASTOPSTVO K. ČAMERHIK * Ko. LJUBLJANA DllatAJSKA CESTA «»12 t- 1 * Vi i 20 HP. FORD TOURIMS ELEKTR. SVETLO. STARTE«, RAZSTAVIM* PLATlM*. 23 HP, FOROeON - TRACTOR STROJ ZA P060H VSEM POLJEDELSKIH STROJEV stran 18 >S L O V E N S K I NAROD« dne 8- junija 1922. Štev. 129 Prva Specijalna trgovini z rokavicami in parfumi nudi: za birmo bele rokavice ter svilene flor nogavice. Pristal EAU de COLOGNE „471V4 ii Marija Farina ffli. X ustno vodo O D O L. O. Bračko, Ljubljana. j^unajska cesta štev. 12 Liploi. lovn „Ima" LJubljana, Karlovska ceata 4, Zvonarska ul. 1 priporoča oti*oske vozičke in dwo- kolesa raznih modelov. Sprejemajo se tudi popravila. nat Prodajalna: Stari trg 88. aai Proda »e srednje velik, moderno opremljeni HOTEL na Bledu. To letovišče, ki slovi že po svoji naravni .lepoti, bo imelo po nastanitvi kraljevega dvora ogromen obisk najfinejše družbe. Cena zmerna. Resne ponudbe na: J. Pogačnik, Ljubljana* Barvarska steza 6. 4176 J. GOREČ NI ini nuTomoBiLE !2Hs! kolesh ~~H POEUmHTIKO Acma LJUBLJANA materija! za automobile lil KIIIKSS,^ »ae Razno perilo za dama, gospode in de g priporoča tvrdka UL5ln»l»BPnUlg3Sifl Steznike (moderec) po Živ» tnl Beri priporoča ANAHUTTER.Huna skac 6 II poles; lekarne Plc 21 W i Mine rnrežs Hancemattcn) mreže u otroške 'postelje nudi v \elikl i-b.r. Ivan j N. Adamič, Ljubljana, Sv Petra I cesta It 31. — Telefon 44!. Ila drobno! MUCENEJE -m* wm- NAJBOLJE LHSTI1E GBRHtE IH OHJHIHICE Pp dft&^.a Stavbene parcele v bližini električne železnice, tudi pripravne za tranzitno skladišče so naprodaj. — Pri parcelrh je položen mestni vodovod. Naslov pove An. za v. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. IrMsgonipa iediSnico elegantna, nova, se vsled selitve primerno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4'j82 Knjigovodkinfa izurjena, vešča samostojne slovenske in nemške korespondence, se sprejme Ponudbe pod ,Stev 17—3507" na upr. Slov. Naroda. 3507 Prvovrstno specijalno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd., priporoča tvrdka Drago Sita! (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana. Pođ narodno kavarna Dvora! trg 1 fpSp Christcfov učni zavod v Ljubljani ~?H edini oblastveno dovoljeni zasebni učni zavod za stenografijo in Strojepisje v Sloveniji s pravico izdajanja veljavnih izpričeval, vpisuje ves mesec julij in avgust 192J vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 5 Din., mesečna šolnina 50 Din. Šolsko leto prične dne 2. oktobra 1922. 4203 la Portland cement tfalmatlnefcf proizvod na vagone pri tt. R. Forempoheri drug, Bakar« Telefon 14« Brzojavi i Forempohep. d 4 ■ a| gatrista in samičarja, z VTnniltl 17" O dobrimi spričevali sprej- ■\ 11 111111 K U m takoi v s,užb0 tvrdka Pil UJlllilU, Fr, martinec Ljubljana, Prule 8. 4245 Teodor Korn, Ljubljana Poljanska cesta štev. 8. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetna naprave. Izdelovanje oosod iz pločevine za firnež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konzerve. Bakifla Iti trstis za stranelit stene izdelujem 1 najmodernejšim! stroll. V zalog! pa Imam tudi po najnlziih cenah pnrteiiK tiašflce in strpno lepenko I. jugoslovanska tvornica „BAKUU 41^0 3osip Puh, UjHjH. m 01.22.M iH.il). HOTEL ŠTRUKEU ||IMUIIItM)llllHlllllinilllllllllllllllllllliHlllllllfllHHIllllllimmiHHIP"MM.nnTrMM,n..iMMM,:,n,t Kolodvorska-Dalmatinova ulica mS5*w» r^ 1----- 1** nrr cm rrr -t rr" nm nrin mn i ■nnn i rt Prvovrstna restavracija $ krasnim senčnatim vrtom Ei r>nn rir>n _ _nr¥*i rn~iw,«nnriii ■.....«~mn rt^n iinn . r*in i r <•■-- i-m ur" —^* priporoča Jernej Cerne preje Mkk eskomptna Mu nsia-nof na leta 1872. Beosratf. Gornja Radfiona. Kranj, LjuMlana, Marmor. Murska sobota, Veiiitovec, m fttoila Lolia. Akcijski taapltal K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000 Izvriule m bančne posle nalkalantneje. štev. 129. SLOVENSKI NARODi dne & junija !«2i. stran 19. Slouenska eskompfna banka L]llbljanaf Šelenbiirgoua ulica steo. 1 izvršuje vso bančne posle najtočneje in najkulantneje. Delniška glavnica: E 20,000.000-— Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec. Telefon št. 146, 458. — Brzojavke i ESKOMPTNA. Rezervni zakladi: K 6,500.000 — Veletrgovina stekla porcelana, svetilk, steklene posode Avgust Agnola, > Ljubljana, Dunajska cesta (v lastni hiši) se priporoča kar najtopleje. Postrežba vestna in točna. Združene papirnice Vevče - Goričane Vsake vrste papirja. Rotacijski papir. Ljubljanska kreditna banka Podružnice: Splilf Trat, Sarajevo! Gorica, Celje, Maribor, Ptuj, Brežice, Kranj in Novi sad. LJubljana, Stritarjeva ulica 2 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala sretke razredne loterije« Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000 Telet Štev. 361 in 413. Brzojavni naslov: „Banka", Ljubljana. stran 20. »SLOVENSKI NAROD, dne *- junij« 1&M. žtev. 129. Kavarna in restauracija „Zuezda" o LJubljani. Kacf>aHa h pccTaBpan;HJa „3Be3Aa" y JBy6;i>aHH. Na najlepšem prostora v sredini mesta sva lani otvorila z vsem komfortom opremljeno moderno Kavarno, kjer so na razpolago vsi domaČi in vsi večji tuji listi, leposlovni časopisi ter politične, znanstvene in gospodarske revije. V kratkem Času obstanka je postala kavarna zbirališče najboljšega narodnega občinstva. V kratkem otvoriva v istem kazinskem poslopju popolnoma novo restavracijo s krasnim vrtom ki bo glede opreme in uredbe prvovrstna, kakor jo še nima Ljubljana. Postrežba bo točna, jedila okusna, pijača izborna. Cenjemu občinstvu se priporočava za mnogobrojen poset. V Ljubljani, dne 7. junija 1922. Fran in Roža Krapež. Kartonažna tovarna I. Bonač sin Čopova u.lio»f Ivju/olj«.ri.a. Trgooina s papirjem In pisalnimi potrebščinami, i razglednicami moderno = urejena KHJIGOUEZmcn Ivan Bonač Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 5. ! Lastnimi In titfc »fctacadra *WuuM«. Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar,