j|f[(| Štev.ll. t   Liubljana, dne 1. novembra 1916.   N Leto 46. (jY(2
Na straži
Vlak za vlakom         sitnež ti!                  pohitiva
v noč hiti...             Ko bo vojni             ukajoč . . .«
:>Kdaj pa dojdeš,        ples končan,             ^.           j     .    .,
i i        •   r                  j   a    + j-                  Zice po drogovih
vlak mo), ti,                 dojde tudi                     j r ¦       x A i -
, .         i- -                    1    j                      v dalini svet teko...
ki popeljes                 zate dan.                 T           ..,        ,.,
.                    č      i   l  j -            m po niih razlicne
me nazai                    oopek bodes            . .      ,.     , .
«                       -1                   tainosti zdaj vro.
v moje srece              si pnpel,                     '              '
tihi raj ?« —               jaz zavriskal            Do vasi pa naše
Vlak sopiha,              bom vesel.               ni je žice ni . . .
govori:                      In kot ptica             Mesto nje pa misel
»Ej, potrpi,                v temno noč,           vsaka tja hiti.
Otava posušena                   O čem bi neki sanjal? —
dehti lepo . . .                       Kdo zna, kdo zna!
Kako bi v nji zasanjal         O njih, ki so ostali
sladko, sladko!                    v skrbeh doma.
J. Polak