KOMENTAR
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij
Zaščitene
kmetije
Republiški in gospodarski zbor Skupščine SR Slovenije sta 18. 7. 1973 sprejela zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. No-vost, ki jo uvaja ta zakon, je med drugim tudi opredelitev kmetije oziroma zasebnega kmetijskega gospodarstva.
Kmetijo po prej citiranem zakonu določi občinska skupščina z odlokom na osnovi predloga, ki ga pripravijo kmetijska zeralji-ška skupnost in krajevne skupnosti po oprav-Ijeni javni razpravi ob sodelovanju družbe-nopolitičnih organizacij.
In kaj pravi zakon?
Zaščitene kmetije so zaščitene proizvodne enote, ki zagotavljajo lastniku primerno pre-življanje, omogočijo prevzemniku prevzem kmetije, ki ga ne bo preveč obremenjeval, mu ustvarijo delovno mesto, omogočijo mo-dernizaoijo proizvodnje, s katero bo narašča-la produiktivnost in dohodek individualnih kmetijskih proizvajalcev in se tako izboljše-val življenjski standard.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij določa v 3. členu, da je kmetija tista Jsmetijska ali gozdno gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in drugo z njo povezano dejavnostjo primerno prcživ-Ijanje.
Kmetija obsega vse, kar sestavlja gospo-darsko celoto in rabi za redno kmetijsko pro-izvodnjo iter z njo povezano dejavnost. V kmetijo spadajo poleg kmetijskih zemljišč gospodarska in stanovanjska poslopja sku-paj z zemljišči, iki so potrebna ali namenje-na za redno uporabo stavbe, s kmetijo pove-zane služnosti in njim podobne pravice in dolžnosti iz trajnega gospodarskega sodelo-vanja z zadrugo ali organizacijo združenega dela ter pravice in dolžnosti, ki izvirajo iz kmečke skupnosti, objekti kmečkega turizma ter terjatve in dolgovi, ki so nastali v zvezi s kmetijsko proizvodnjo ali z njo povezano dejavnostjo.
Kdo deduje?
Kmetijo (zaščiteno) deduje praviloma en dedič, in sicer tisti zakoniti dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z oseb-nim delom. Pri-tem ima prednost tisti, ki je ta svoj namen že izkazal oziroma se usposo-bil za obdelovanje kmetijskih zemljišč, bodi-si da je s svojim trudom, zaslužkom ali kako drugače prispeval k ohranitvi ozirama zbolj-šanju proizvodnlh zmogljivosti ikmetije.
Dediči, ki ne dedujejo kmetije, dedujejo vredndst nujnega deleža po splošnih predpi-sih o dedovanju.
Če dedič prostovoljno odtuji podedovano kmetijo ali njen znaten del v 10 letih potem, ko je kmetijo prevzel ter ne pridobi drugega kmetijskega zemljišča najkasneje v 1 letu od odtujitve podedovane kmetije ali njenega znatnega dela, mora sodedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko, ki bi jo dobili po splošnih predpisih o dedovanju.
Osnovno merilo pri določanju zaščitenih kmetij je ekonomsko merilo, to je — da je kmetija sposobna zagotoviti lastniku primer-no preživljanje. S tem merilom je prevzem-niku ustvarjeno delovno mesto, razen tega pa ga izenačuje z delavci v združenem delu.
Ob tem merilu je nujno upoštevati še na-slednje kriterije: občinski prostorski plan, ogroženost smotrnega izkoriščanja, ki bi na-
stalo zaradi drobitve kmetije, možnost pro-izvodnega sodelovanja, družbeni interes na ohranitvd kmetije zaradi varstva pokrajine, splošnega ljudskega odpora, zgodovinskih in kultumih razlogov ali iz drugih pomembnih razlogov.
Komisija že izbira
Ker bodo nekatere kmetije sčasoma izgu-bile značaj zaščitenih kmetij, druge pa si pridobile, je potrebno po potrebi, najmanj pa vsakih pet let seznam teh kmetij pregle-dati in ga uskladiti z merili.
Izvršni odbor kmetijske zemljiške skup-nosti je na podlagi zakonskih kriterijev iz-delal in sprejel merila za zaščitene kmetije in na osnovi teh pristopil k primememu iz-boru takih kmetij v vaseh Medno (primestno področje), Zapoge (kmetijsko področje), Val-burga, Dragočajna, Moše, Smlednik in Hraše.
V ta namen je imenoval komisijo, v ka-teri sodeluje predstavnik Skupščine občine Ljubljana-Šiška, predsednik KS, yodja za-družne enote in predstavnik kmetijske zem-ljiške skupnosti. Ko-bo izbor končan na ob-močju celotne občine, bodo izbrane kmetije dane v javno razpravo po krajevnih skupno-stih.
PRENOVUENI TRGOVINI
Mercator — TOZD Grmada je v juliju obnovil dva lokala na obraočju naše občine. V Dolnicah so razširili paslovalnico ter za-menjali staro, dotrajano opremo z novo. Ob-čani so te, sicer Skromne pridobitve, veseli, tako kat Šentvidčani, ki so dobili novo samo-postrežno trgovino. Klasični trgovski lokal je namreč Mercator preuredil v sodobno trgo-vino (nasproti cerkve), v kateri bodo odslej lažje in hitreje postreženi.
Stroski omenjenih obnovitev znašajo okrog 350.000 dinarjev, zagotovila pa jih je TOZD Grmada iz lastnih sredstev.
TEMELJNI KAMEN ZA NOV DOM
UPOKOJENCEV
S temeljnim kamnom, ki so ga v po-nedeljek, 14. julija položili v soseski VII/1, je dolgotrajna akcija za gradnjo doma upokojencev vendarle dobila pri-čakovani epilog: gradbeno podjetje Megrad je začelo graditi nov dom, v ka-terem bo našlo zatočišče 228 starostni-kov. S tem se bo stiska te kategorije prebivalcev (v Šiški jih je več kot 9.000) precej zmanjšala, saj doslej zanje v Ijubljanskih domovih leta nazaj ni bilo dovolj prostora.
Investicijski stroški znašajo 56 mili-jonov 762.000 dinarjev, zbrali pa so jih tako, da je 36,200.000 dinarjev prispe-val republiški sklad za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, 13,737.000 di-narjev kredita je zagotovila občinska skupščina, 6,825.000 pa je pri izvajalcu del dobila občinska skupnost socialne-ga skrbstva.
PROSLAVA V VOJAŠNICi
16. julija je bila y kasarni »Borisa Kidri-ča« v Šentvidu proslava v počastitev 33-letni-ce formiranja I. SNOUB »Tone Tomšič«, ka-tere slavno tradicijo nadaljujejo sedaj vojaki in starešine v omenjeni kasarni. Po proslavi so ^i gostje ogledali domiselno in pregledno urejeno spominsko sobo ter prostore kasar-ne.