Političen list za slovenski narod. F« poŠti prejoraan velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. ištev. V Ljubljani, v petek 22. februarija 1889. Letnilt XVII. Mr/aviti /bor. Z Dunaja, 21. februarija. Zmes. Kakor vsako leto, počil je tudi letos glas, da se državni zbor po dovršenem proračunu okoli 14. aprila sklene in da se meseca maja snidete delegaciji. Ako se ta novica potrdi, kar pa po dosedanjih skušnjah ni prav verjetno, bi prišlo letos le še prav malo reči na vrsto, ker bo imela zbornica pred državnim proračunom nekaj dni opraviti s pristojbinami in rudarskimi podpornimi blagajnicami; med proračunom pa ni pričakovati, da bi prišel kak obširnejši predlog na vrsto. Ako pa pregledujemo izkaz raznih reči, ki jih ima državni zbor še rešiti, najdemo dolgo vrsto peticij in samostalnih predlogov, ki so deloma v odsekih že rešeni, deloma pa še v prvem branji niso prišli na dnevni red. Vsakega poslanca izmed teh zaostalih predmetov v prvi vrsti zanimajo reči, ki so večje ali manjše koristi za njegove volilce. Nekateri, na pr. borzni davek, so pa ljudem že sami po sebi tako gladki, da si misli posebno slavo pridobiti, kdor zahteva njih skorajšnjo rešitev. Sinoči napravili so nekateri poslanci pravo zmes raznih predlogov in predmetov, ki naj jih zbornica zmelje, predno se razide na velike počitnice. Dr. Engol je priporočal, da bi se rešili stavbeni red, hranilnični regulativ, odškodovanje za nedolžno obsojene, delo po kaznilnicah, krošnjarstvo, prenaredba tiskovnega zakona, sumarična razprava, odvetniški in železniški tarif, zakon zoper pijančevanje, rudarske podporne blagajnice, židovski verski zakon in volilna prememba za Moravsko. Zallinger, ki se je po razporu z vlado in svojimi tirolskimi tovariši skregal s celim 6vetom, pritrjeval je zahtevam Engelnovim, povrhu pa še zahteval, naj se na dnevni red spravi tudi borzni davek, češ, naj denarjev ne iščejo pri ubogem kmetu, ampak tam, kjer je najti, to je na borzi. Da se pa zbornica ne bo pečala samo z gmotnimi zadevami, priporoča dalje, naj že skoraj v pretres vzame tudi zakon glede posvečevanja nedelj in novi šolski zakon. Še bolj zbadljiv je bil na koncu seje poslanec Lienbacher, ki je rekel, da njemu sicer ni nič mar, zakaj se poslanca Liechtenstein in Herold tako malo brigata za svoja samostalna šolska predloga, da ne tirjata njih prvega branja, on pa se hoče potegniti za svoje dete ter prosi predsednika, naj njegov šolski predlog, če ne ravno pred ali med budgetno razpravo, vendar vsaj pred sklepom sedanjega zasedanja postavi na dnevni red. Predsednik dr. S molka odgovarja, da bi prav rad ustregel željam vseh poslancev, da pa tega ne more, kakor gospodje sami vidijo, ker prva branja dostikrat vzamejo mnogo drazega časa. Zato vnovič prosi poslance, naj ne govorijo preobširno in naj se strogo drže svojega predmeta. Pristojbinski zakon. Dobrohotne besede predsednikove niso imele dosti uspeha, kar se je pokazalo že pri prvi točki dnevnega reda. Poslanec Sommaruga govoril je celo uro o pristojbinskih polajšavah, ki se imajo dovoljevati, kadar se pri denarnih zavodih dolgovi preminjajo v druge dolgove, katerih obresti se vsaj za pol odstotka znižajo. Zakon ima sicer svojo dobro stran, ali pri izvrševanji bodo nastali prepiri s finančnimi uradi, ki bodo to konvertovanje tako podražili, da se nikomur ne bode priporočalo. Poljski poslanec Bobrzinski je priporočal, da bi obljubljene polajšave veljale tudi za dolgove, pri katerih se vsled konvertovanja obresti znižujejo samo za četrt odstotka. Poslanec Hevera razlaga, kako počasi go-spodske dostikrat rešujejo dotične vloge, ter predlaga resolucijo, v kateri vladi priporoča, naj konvertovanje rešujejo davkarski uradi, ako konvertovani znesek ne presega 2000 gld. Po konečnem govoru poročevalca Gnievvosza bila je splošnja razprava dovršena ter z veliko večino sklenjena posebna obravnava na podlagi predloženega načrta. V današnji seji se je pri posebni razpravi pokazalo toliko ugovorov, da je bil po dveurnem govoričenji sprejet predlog, zakon še enkrat vrniti odseku, da premeni nekatere določbe. Pričeti se je imela razprava o rudarskih podpornih blagajnicah; ker pa nihče ni pričakoval, da bode danes rešen pristojbinski zakon, levičarski govorniki za danes niso bili pripravljeni, zato je stavil dr. Plener predlog, naj se seja danes sklene. Ta predlog obvelja in ob 1ji2. uro podpredsednik Chlu-mecky sejo sklene ter prihodnjo sejo napove za jutri. Interpelacije. Pred sklepom sinočnje seje, ki je bil ob s/410. uro zvečer, vprašal je poslanec Prade mi-nisterskega predsednika zastran neke krojaške zadruge na Češkem, ker gospodska ni hotela potrditi od nje izvoljenega načelnika. Poslanec Vergani pa je interpeliral deželno-brambovskega ministra, hoče li skrbeti, da ne bode treba pri vojaških vajah legalizovati podpisov prič, ako je glavni podpis postavno legalizovan? O slovenskem šolstvu na Koroškem. (Dalje.) Dne 17. januarija 1889 je županov ali občinski poslanec podpisovalcem navedene prošnje naznanil, da danes 17. jan. prideta gg. c. kr. okrajni glavar in podklošterski župan v šent-lenartsko šolo ob treh popoludne. Prišla sta res oba gospoda ob določenej uri; navzoč je bil poluoštevilno tudi sedanji (Slovencem nasprotni) krajni šolski svet, č. g. fajmošter, in sešlo se je tudi 36 kmetov; nekateri niso bili doma, zvedelo pa se je tudi, da k trem bolj zavednim in zgovornim kmetom poslanec še prišel ni, akoravno so tisti kmetje doma bili; eden izmed poslednjih (Janez \Vuherer), ki je zvedel le od drugih kmetov, prišel je tudi brez poslančevega naznanila. Gosp. c. kr. okrajni glavar je začel govoriti s sledečimi in enakimi besedami: „Vi, šent-lenartski farani, ste podpisali neko slovensko spisano prošnjo zaradi vaše šole, in ker se meni ne zdi vse prav jasno, kar je tukaj pisanega, zato bi moral jaz vas v Beljak povabiti k natančnemu dogovoru zaradi te stvari. Da bi pa vam tukaj podpisanim pot v Beljak prihranil, zato prišel sem rajši jaz k vam in hočem se o vašem prepričanji tudi jaz natanko prepričati, kaj vi- prav za prav želite; zato prašam vas, kako LISTEK. Bohinjske črtice. (Dalje.) Poudarjal sem že, da so Bohinjci miroljubni in prijazni, ogovarjajo človeka, tujca ali znanca; pozdravljanje tujcev je sploh običajno ne le pri odraslih, tudi pri otrocih, in to ne bojazljivo, ampak spoštljivo. V tem se dobro odlikujejo od nekaterih drugih Gorenjcev in so podobni slovenskim Šta-jarcem, kar posebno popotnik dobro čuti. Ce prašaš priprostega, po tujcih ne še spridenega Bohinjca ali Bohinjko za pot ali karkoli, razložil in pokazal ti jo bo, in če bo mislil, da bi utegnil zaiti, spremil te bo do razpotja ali kraja, kjer je pot očitna, ne prašaje, kakor drugod: „Kaj mi bodo pa dali, če jim bom kazal pot, saj sami tako ne bodo prišli tje?" In če mu slednjič kaj pomoliš, no — vzame, večji del pa ne, ampak reče: „To je za Boh-lonej 1 če kaj vzamem, bom plačan tu, kaj pa bo tam?" Taki so tudi Stajarci, kar sem po svojem potovanji pogosto skusil. Žalibog, da moji rojaki, drugi Gorenjci, posebno kamniškega in kranjskega okraja niso taki. Tam se mi je — da navedem le eno priliko — primerilo, da sem v hosti, kjer se še hribi niso videli, zgrešil pravo pot in trapal okoli, ko srečam voz, ki je steljo domov peljal. Prašam za pravo pot. A voznik, ne mlad fant, ampak že postave mož, se mi odreže: „Škric, če ne veš sam pota, ti pa ni treba tu vlačiti se." In dva njegova spremljevalca sta mu pritrkavala z jasnim krohotom, da sem bil vesel, da hujšega ni bilo. Na drugem kraji so me v sredi vasi ob belem dnevu fantje obstopili in kar rubili za — šnops in to je bilo blizu mojega doma! — Se tri reči ima, ali marveč jih nima Bohinj, in te so za tujce in domačine nadležne, namreč psov, beračev in vrabcev. Psov — izjemši lovske — ni, ker ni tatov, vsaj domačih ne, ampak je podnevi in ponoči vse varno; pač so ukradli pred leti iz stare, na pol podrte cerkve monštraoco, a to so bili tujci, najbrž z Goriškega, ker se niso dobili ne tatovi ne blago. Beračev ni, ker tujim je predaleč sem, domače pa že sami preskrbe; razven tega velja zdaj vlačugarska postava, pa bistriški orožniki nimajo zaradi nje kaj opraviti, čeravno se po svoji postavi morajo pogosto ponoči in podnevi sprehajati tu po planem, navzgor in navzdol — večjidel nepotrebno, ali red je red, čeravno je vspeh take ekspedicije le redkokrat več ko nič. Tretje nadloge, vrabcev, ni, ker sploh za-nje kraj ni ugoden. Lesene strehe, prav malo žitnega zrnja — kaj če vrabec, če bi mu prav ne smrdelo pretrdo obnebje? Več pa je ščinkovcev in ljudje mislijo, da so ti pregnali vrabce, ker so hujši od teh žvrgolileev in zabavljačev. Konečno naj omenim če površno jezika Bohinjcev, ne spuščaje se v jezikoslovne podrobnosti. Ta jezik je krepak,^gorenjski, a s svojimi posebnostmi, nekoliko smešen tudi s tujimi besedami, zanešenimi sčm nekaj po delavcih in uradnikih fužinskih, novejši čas tudi po tujih popotnikih, — nekaj pa po barantačih z goriške strani in po naseljencih, ka- je bila vam ta pričujoča prošnja prebrana, ali kako je bilo vam pečeno, na kakšuo prošnjo da se podpišete?" — ¡Efjen kqi«t se oglasi in pravi: „Rečeno ; je bilo, da prosimo zaversko-katoliško in šestletno šolo, in da bi se naši slovenski j otroci prva tri leta učili čisto slovensko, i\ začetkom četrtega leta pa naj bi se poučevala tudi nemščina, pa le kot 11 e o b 1 i g a t n i učni predirat, ne pa kot učni jezik, in po dovršenej šestletni šoli naj bi bil» tudi nedeljska šola.' — Gosp. . glavar reče na-to: „Zdelo se mi je že prej, da ne veste vse prav, kaj ste podpisali, in da bote vsaj zdaj prav zvedeli, kaj ste podpisali, zato hočem, d» vam to prošnjo vaš gosp. nadučitelj glasno in lahko razumljivo bere". — Gosp. okrajni glavar oddii omenjeno prošnjo gosp. nadučitelju in ta jo res glasno in nam lahko razumljivo bere, pri tej priliki pa tudi posebno povdarja poslednji stavek, ki se glasi: „Nemški jezik naj bo neobvezen predmet od četrtega šolskega leta naprej". — Gosp. glavar zopet reče: „Če vi prej niste prav vedeli, kaj ste podpisali, tako ste vsaj zdaj prav slišali in razumeli, kako se ta prošnja glasi, katero ste podpisali; slišali ste, da v tej prošnji ni nič o šestletni šoli, nič o tem, da bi se v prvih treh letih čisto slovenski učili in potem tudi nemški; in slednjič tudi nič ni o nedeljski šoli, ampak edino za kar prosite, je to: nemški jezik naj bo neobvezen (neobligaten) predmet od četrtega šolskega leta naprej. In ker morda ne vé vsak, kaj pomeni beseda ,neobvezen', zato hočem jaz vam pomen te besede natanko razložiti. Neobveznega predmeta učijo se namreč le tisti otroci, katerih stariši za to prosijo. V vaši tù podpisani prošnji pa stoji pisano, naj bi bil nemški jezik od četrtega leta naprej neobvezen predmet; tedaj bi se v prihodnje pri vas le listi otroci eno ali dve uri na teden nemščine učili, za katere otroke stariši za to prosijo, vsi drugi otroci pa morajo ta čas iz šole iti, ko se nemščina poučuje; zdaj prašam vas, ali ste tako želeli, ste tako prosili?" — Kmetje odgovarjajo: „Ne". — Gosp. glavar: „Ali je bilo vam povedano, kaj pomeni beseda neobvezen'?" — Kmetje: „Ne". — Gosp. glavar: „Zdaj pa hočem tudi vedeti, kdo je vam ta spis sestavil, kdo to prepisal ali kdo to spisal, in kdo je podpise oskrbel?" — Kmet Matija Wutti se oglasi ter pravi: „Po dogovoru, po želji in po prošnji tukaj podpisanih sva to prošnjo ali ta spis sestavila jaz in g. AVuherer; on (Wuherer) je še enkrat prepisal in jaz sem podpise oskrbel. Pri podpisovanju sera podpisovalcem tudi razložil pomen v tej prošnji navedenega stavka, ki se glasi: .Opiramo se na prošnjo krajnega šolskega svèta od 8. decembra 1885 in ono šent-lenartskih faranov od ravno tistega časa, kateri obe smo visokemu državnemu zboru na Dunaj odposlali. In ker se tukaj podpisani še skoraj vsi dobro spominjajo na to, da smo v tisti prošnji od 8. dec. 1885 prosili za tri sledeče točke, namreč: I. za versko katoliško šolo, II. za šestletno in nedeljsko šolo in III. naj bi se v prvih treh letih poučevalo čisto slovensko, s početkom četrtega leta pa naj bi se poučevala vmes tudi nemščina. In ker je nam znano, da se je za prve dve točki že lansko leto državni poslanec knez Liechtenstein v državnem zboru tako izvrstno in odločno potegoval, da mi tej izpeljavi prvih dveh točk že z veselim upanjem nasproti gledamo. O naši zahtevi v tretji točki pa knez Liechtenstein ni govoril; nasproti temu so terih je tudi tii nekaj. Vendar ta jezik ni tako zmešan, kakor ob koroških mejah, na pr. po Dolini (od Lesee do Trbiža). Nekaj posebnega pa ima Bohinjec, česar nikjer drugje ni, tudi v jeziku, namreč zanikovalnici: „ja né" in „pa né". Vendar nista enakega pomena. Prašaj ga: „Ali si videl tega in tega človeka?" in odgovoril ti bo: „ja nó" ; to pomeni, da ga ni videl, in odgovor je odločen. Prašaj ga pa: „Ali je res včerajšnji naliv raztrgal cesto?" Odgovor ti bo: „Pa ne* in pridal bo: „le malo se pozoú, vse drugo je dobro." „Ja né" je torej «dločno zanikanje, „pa ne" le neodločno, ker tema sledi vselej popravek. S tem bodijo sklenjene tudi moje „Bohinjske črtice", da ne bodo predolge in ne dobim od tam sam kakega „popravka*. Da sem jih nabral, bodi zahvala vsem prijaznim Bohinjcem, kjer sem se malo da ne vdomačil, najprisrčuejša pa mojemu gostoljubnemu ia neprekosljivemu prijatelju, gosp. Matiji! _____ visoki Nemci našim slovenskim otrokom še zraven drugih nemških šolskih kojig tudi nemški katekizem vriniti hoteli. Zato upam, da slavne šolske oblast-nije ne bodo toliko za napačno spoznale to našo prošnjo v tem, da smo zdaj prvi dve točki izpustili in samo tretjo točko tem trdneje povdarjali. Dalje upam, da se meni, gospodje, ne bote toliko čudili, če sem po več odposlanih pa do sedaj še nikdar < uslišanih ali odgovorjenih prošnjah enkrat eno samo besedo nekaj ostrejši pisal. Sicer se pa meni tudi ; ta beseda ,neobvezen predmet' ni nič napačna ali krivična zdela, saj mi slovenski kmetje si ne zaslužimo naš kruh z nemščino, ampak zaslužiti si ga moramo z našim trudom in našim znojem. Sploh pa, kakor pred tremi leti, tako tudi še zdaj, pravimo: da mi s sedanjimi Šolskimi postavami nikakor zadovoljni biti ne moremo". — Gosp. glavar: „So li sedanje šolske postave dobre ali slabe, o tem želim, da govori g. nadučitelj". — Gosp. nadučitelj: „Da so sedanje šolske postave res dobre, vidi se v tem, kako gladko se otroci-šolarji zdaj brati in pisati naučijo. V I. razredu se v prvem letu učijo slovenske črke spoznavati in tudi po malem brati in pisati; v drugem letu se vmes že učijo toliko nemški, da jih v tretjem šolskem letu že večino v II. razred prestavimo, kjer je šolski pouk seveda že ves nemški, razven veronauka. Tedaj v II. in III. razredu se že izučijo tako, kakor se je sploh na ljudskih šolah izučiti mogoče". — Gosp. glavar prosi tudi č. g. župnika, da tudi oni svoje mnenje povejo. — C. g. župnik pravijo: „Jaz, če tudi si po vsej svoji moči prizadevam, da svoje dolžnosti v šolskem veronauku kar najbolj mogoče natančno iz-polnujem, tako žalibog vendar ne dosežem in tudi ne morem doseči zaželenega vspeha pri šolarjih. In pravi vzrok temu je seveda samo v tem, ker se v II. in III. razredu razven veronauka v nobenem predmetu čisto nič slovenskega ne učijo ; da, celo prav veliko šolarjev je, kateri v II. in III. razredu le samo to znajo, kar so se v I. razredu naučili, zato jaz pritrjujem Wuttiju in tu podpisani prošnji". (Konec sledi.) O propadanji Nemštva. 1. Znani nemški filozof Edv. pl. Hartmann, s čegar modroslovstvom se „nevedoma" toliko ljudij ni vjemalo, opravlja vže mnogo let tudi urad političnega filozofa zjedinjene Nemčije. Nas Slovence, ki smo še največ Nemcem na potu in trn v pčti, mora vselej zanimati, kako mislijo o Nemštvu in o Slovanstvu možje, kakor je Edvard pl. Hartmann, katerega Nemci smatrajo za najboljšega svojega sedanjega misleca. Nedavno je izdal Edv. pl. Hartmann spis: „Dvoje desetletij nemške politike in sedanji položaj", ki provzročuje veliko senzacijo na vseh straneh. Nižje podali bomo posnetke iz napo-minanega spisa, kako namreč sodi Hartmann o propadanji Nemštva. Ne treba opomniti, da se v mnogih stvareh kot Slovenci in katoličani ne moremo strinjati s Hartmannom, ki se vzlic svojemu zmernemu usodku povsod kaže vendarle vladoželjnega Nemca in napuhnjenega protestants. Kar je krivega v teh nazorih, zlasti kar se tiče natolcevanja katoliške cerkve, ni nam stoprav treba zavračati. Vendar imajo povsem izvajauja za nas nekaj poučnega, tudi če odračunimo faktum, s katerim Hartmann vsaj pri nas ni računil, da namreč po čeških in slovenskih deželah propada ono umetno od|-gojevano Nemštvo, katero so založile ponem-čevalne vlade. O propadanji Nemštva piše Hartmann med drugim nastopno: „V poslednjem veku Nemštvo, kjerkoli se stika s sosedi druge narodnosti, propada, gine. V mestih, kjer je prej prevagovalo, n. pr. v Trstu, ostaja sicer absolutno na isti stopinji, relativno pa je je nadkril rastoči broj drugih narodnostij in njih množeči se vpliv^ Mesta, katera so prej imela povsem nemško lice, kakor Praga, Ljubljana, pretvo* rila so se na vnanje in tudi gledi življenja, in v drugih zopet, katera ao slula kot popolnoma nemška, pojavljajo se prva znamenja narodne premembe. Po deželi umika se nemška meja korale za korakom in pomejni nemški otoki so vedno bolj obkoljeni. Samo nt. zapadu je deželnega jezika meja povsem nepremenjeua.. Zato se pa Nemštvo na jugu in vzbodu povsod potlačuje, naj vlada podpira ali ne to tlačenje Iz tega bi se dalo sklepati, da je sedanje propadanje Nemštva znamenja njegovega notranjega propadanja. Marsikaki pojavi to naznačujejo, da Nemei v Avstriji ne umejo svojega težkega poklica. Toda to bi bilo prenagljenje, ko bi se ta dokaz tolmačil za ves nemški narod, ki se notranje ne nahaja Se v nobenem propadanji. Tudi nedvojbeno pešanje jednega dela bavarskega plemtma, naseljenega T Avstriji, mora se pojasniti prej po vnanjih okoliščinah, nego po manjšem etnologičnem vplivu; notranja skromnost in boljša zemlja i podnebje spravili bo to pleme k manjši odločnosti in domišljevana gotova politična hegemonija nad ostalimi narodi zazibala jih je v brezskrbno in lagodno vživanje povišanega stališča, in tako se je tu na mnogih krajih vgnezdilo popuščanje in nebrižnost v dobi, ko so bila druga nemška plemena prisiljeua napenjati in kazati svojo eneržijo. Glavni vzroki sedanjemu propadanju nemške narodno Bile so trije: rastoča narodna zavednost in rastoča kultura sosednjih narodov; nedostatek ponosa v nemškem narodnem značaju itd. Živimo v dobi, v koji narodna ideja slavi svoje največje triumfe. Bodisi, da je kdo sam navdušen za to idejo in v nji vidi jedino odrešenje sveta; bodisi, da obsoja sedanje narodnostno sleparstvo kot zmotnjavo, ki je z višjega kozmopolitičnega stališča pomilovalna; bodisi, da sedanji jednokrvni kultus narodne zavesti smatra za prehodno dobo k bodoči vzajemni potrpežljivosti in prijateljskemu uvrščenju do ljudskega organizma — vse jedno, človek mora računati z gotovimi faktorji. Prej bilo je Madjarom in Slovanom jedno, ali so jih upravljali nemški ali narodni uradniki, ali so nemška ali narodna imena ulic kazala prišlecu pot. Takrat ljud ni hodil v šolo; skromno število teh pa, koji so hoteli veljati za olikance, učili so se nemščine, ker je bila jedini izobraževalni jezik, in raa-djarske, češke, slovenske itd. književnosti še ni bilo (!?). V poslednjih desetih letih učinili so narodni rodoljubi najskrajnejše poskuse, da bi pričarali iz zemlje umetno narodno literaturo in razvneli narodni čut: oboje s takim vspehom, da je daljše trajanje prejšnje prevzetnosti Nemcev postalo nemogoče med temi narodnostmi. Kjer splošnji šolski obisk ni samo na papirji, kjer priprosti mož mora v istini deco svojo pošiljati v šolo, pošiljati jo hoče tudi v šole svojega jezika in naroda, inače ima čut, da spada k plemenu, ki je pritiskano in ni ravnopravno. Kjer doslej gospodujoča nemška manjšina hoče ohraniti svoje gospodstvo, tam se obrača sovraštvo tujega plemena zoper njo kot zoper svoje tlačitelje in to sovraštvo možno je kmalu razplamtiti do fanatične strasti; doseže li tuja narodnost ravnopravnost z nemško, se pa Nemci ne mog6 ovladati in brzdati; strastna mržuja strelja čez cilj ravnopravnosti do maščevanja željnemu pritisku dosedanjih tlačite-ljev. Boj za ravnopravnost postaja neizogiben in čim suroveje se je kdo obnašal v tej borbi, čim brez-obzirneje, brezvestneje in fanatičneje, tem večja je, žal, nadeja zmage. Kdor posluša glas pravičnosti in misli na obnovljenje miru in njega ohranjenje, je vselej v neprospehu nasproti protivniku, katerega vodi samo fanatična zaslepljenost njegova in v borbi sami uvideva zadoščenje svojega dolgo dremajočega in zdaj konečno probujenega čuta. Take so ravno kreposti nemškega ljudstva. Politični pregled. V Ljubljani. 22. februarija. Notranje dežele. Ogerski oroini odsek je potrdil postavo, ki odlaga vojaški nabor za leto 1889. „Društvo za oprostitev afriških sužnjev" na Dunaji poroča: Največ zanimanja za naše podjetje je na Solnograškem, kjer se je ustanovil odbor plemenitih gospej, na čelu jim prince-sinja Rohanova, da ustanovi podružnico. Pa tudi drugod je našel glas kneza Wredeja odmev. Slednji se sedaj mudi v Algiru pri kardinalu Lavigerie-ju. Odpotoval bode v notranjo Afriko ter obiskal misijonarje, da se osebno prepriča o potrebah teh častitljivih m6ž. Konečno nasvetuje društvo vsem onim', ki se hočejo natančneje poučiti o suženjskem vprašanji, mesečni spis „Gott will es", spisuje Hel-mes, zalaga Henrik Schonigh v Monastru (Mitnster) — Vestfalija. Cisti dobiček te knjižice je namenjea Lavigeriejevemu podjetju. Tn«4« države. JPapeH Leon XJII. je dne 20. t. m. kot v dan svoje izvolitve na Stol sv. Petra sprejel čestitke kardinalskega kolegija; do dne 3. marci ja, ko seje vršilo njegovo kronanje, poklonili se mu bodo člani 1 diplomatskega kora. Posebno madjarski listi it lahko nmevnih vzrokov s posebnim zanimanjem opazujejo dogodke v Srbiji in glej, tudi oni niso več popolnoma zadovoljni. Tako piše „Egyetertes" o položaju sosednje kraljevine: „Kdo se bo pAč zadnji smejal? Kralj in radi-kalci se skušajo, kdo je bolj premeten, kdo bo dru-zega prekanil, toda kralj se moti, ako meni, da je cela vrsta državnih prevratov — vladanje. Radi-kalcem, edini ljudski stranki v deželi, je obljubil parlamentarne razmere v deželi, zbral jih je okrog svojega prestola, ko jih je potreboval, sedaj jih zopet odstranjuje, očita jim celo veleizdajo. To nas opravičuje k trditvi, da se bo v kratkem vnel trd boj z najmočnejšo stranko. Ako pa se je ta dala dosedaj kralju z obljubami pregovoriti in zapeljati ter tako osmešiti pred svetom, ne sme se iz tega še sklepati, da ne more biti ravno radikalna stranka, ki se bo zadnja smejala. Nikdo danes ne mara smatrati položaja v Srbiji kot nedolžen in ne verjeti, da so radikalci le „možiceljni iz cunj"; svetu so se oči odprle vzlic burki z ustavno revizijo". — Govori se, da hoče kralj imeti na čelu novega ministerstva Rističa iu da jo že prosil dunajsko ministerstvo za dovoljenje v ta namen (?). Radikalee Pasič je poslal svojim somišljenikom pismo, v katerem jim svetuje, naj se ločijo od njega, ako je njegova oseba vzrok kralju, da ne pokliče radikalnega ministerstva. Vodstvo radikalne stranke pa vzlic temu zahteva, da se pomilosti Pasič! Predvčeraj zvečer je priredil angleški veleposlanik sir R. D. Morier v Psterburgu sijajen ples, katerega so se vdeležili ruski car, carica, člani ■carske hiše in hesijski veliki vojvoda s soprogo. To je gotovo napravilo v Nemčiji, posebno v Bismarcku vdanih krogih neprijeten vtis. Vzlic temu se pa nemško časopisje še vedno Rusiji dobrika. Tak6 posebno „Germania", sicer stroga v verskih zadevah, zagovarja poročitev princesinje Alice hesijske z ruskim prestolonaslednikom; načeloma se mora sicer grajati menjevanje vere zaradi krone, toda za pruske protestante to ni nič novega. Francoske republike predsednik Carnot se je sicer izjavil, da nič ne de, ako ministerstvena kriza traja tudi nekaj tednov, toda pri tem je jako vprašavno, ali je tudi v resnici njemu tako lahko pri srcu. Zbornica ni njegovega mnenja, ker je dovolila obrok za sestavo novega kabineta do četrtka, to je, do včeraj. V nedeljo so se sešli predsedniki vseh odborov za pariško svetovno razstavo ter so odposlali pismo predsedniku Carnotu, v katerem na-glašajo nujno potrebo ministerstva, da se z njegovo pomočjo doseže politično premirje jednako kakor leta 1878, tar tako zavaruje vspeh svetovne razstave. — Listi v sedanji krizi omenjajo pravice predsednikove, da 6me zbornično zasedaoje dvakrat za jeden mesec pretrgati. Ako Carnot vporabi to svojo pravico, znebil se bode nadležne zbornice ravno do razstavnega otvorjenja. Ravno to pa, da republikanski listi razmotrivajo taka izjemna sredstva, kaže nam, kako globoko je zabredla republika in ž njo gospod Sadi-Carnot. — Predsednik Carnot, Freycinet in Meline so imeli skupno posvetovanje; pri tem je Freycinet dokazoval potrebo, da Meline prevzame predsedništvo, s čemur je bil slednji tudi zadovoljen; Freycinet je obljubil, da ga bode po svojih močih podpiral. Oba sta storila potem potrebne korake, da sestavita novo ministerstvo. Španjski škofje nameravajo, kakor že o svojem času naznanjeno, v Madridu prirediti katoliški shod ter so to tudi papežu naznanili. Sv. Oče je na to odgovoril madridskemu škofu blizu nastopno : Častiti brat, pozdrav in apostolski blagoslov. Vroča vnetost španjskega naroda za katoliško vero izraža se zopet v pismu, 8 katerim Mi naznanjaš o katoliškem shodn. To vest smo sprejeli z radostjo, ker smo uvideli, da Španjei nočejo zastajati za drugimi narodi v po-božnosti. Posebno moramo pohvalno omenjati, da se je Madrid izbral za kraj shoda, ker se bo na ta način vzbujala večja pozornost za to podjetje. Tukaj se gre v resnici za čin, pri katerem se bodeta izrazila pod vodstvom višjih dušnih pastirjev prepričanje in srčna želja celega španjskega naroda. Ko-nečno podeljujemo vsem odbornikom, škofom, duhovnikom in vernikom apostolski blagoslov. — K temu papeževemu pismu dostavlja „Moniteur de Rome" mej drugim: „To papeževo pismo dokazuje, da spletke italijanskih diplomatov niso mogle preprečiti vspeha tega narodnega, verskega in kulturnega dela. Kako so se trudili, da bi onemogočili shod, znano nam je le preveč. To, da se bo v kratkem že vršil ta shod, pomeni poraz uradno-italijanske taktike in narodno zmago združenja vseh španjskih katolikov. Rumunska zbornica danes razpravlja o novem predlogu, da se zatbži Bratianovo ministerstvo. Španjski listi trdijo, da je maroško odposlanstvo, ki je prineslo nemškemu cesarju Viljemu čestitke maroškega sultana, prvemu ob jednem poklonilo ozemlje mej Mellilo in algitsko mejo, kjer si bode Nemčija napravila skladišče prembga. Madridski listi predbacivajo španjskim diplomatom z razburjenimi besedami nedelavnost ter zahtevajo, naj se odpokliče španjski poslanik v Maroku. Izvirni dopisi. Iz Krškega, 17. febr. Ko se« prečital v včerajšnjem „SI. Narodu" hudobni dopis z Dvora, zgrabila me je nevolja, kakor mora vsakega poštenega človeka, ako čita tako umazane dopise, kakoršne sprejema imenovani list. Menda so ljudje v njegovem vredništvu obnoreli, da grdi duhovščino od višjega do nižjega, in celo spovedne stvari raznašajo po svetu. Dopisnik z Dvora se pač sam očitno obsodi, da ne pozna dolžnosti duhovnikov in cerkvenih ob- I redov. Sramota pa je tudi za narod slovenski, da mu taki dopisu ni vsiljujejo javno mnenje. Ti ljudje se ločijo od pravih nemških liberalcev le v tem, da se imenujejo narodnjake, sicer so si pa podobni, kakor krajcar krajcarju. V sili, ko bi jim šlo za ljubi kruhek, bi pa gotovo tudi svojo narodnost prodali za lonec nemške leče. Ne držimo torej križem rok in bojujmo se z vsemi dovoljenimi in poštenimi sredstvi proti takim narodnjakom, ki hočejo narodu vzeti najdražjo svetinjo. Ako bo narod brež vere, kaj potem? Ali ga bo morda rešil „SI. Narod"? Iz litijskega okraja, 20. febr. Sešla sva se prijatelja zopet enkrat in mahoma sva bila. enih misli in pogovora. Tožila sva eden drugemu o jako počasni oddaji pisem in druzih poštnih pošiljatev. To je dalo povod temu dopisu. Peče l okolico ni tako majhen kraj in tudi ne tako speč, da bi pošto tako malo uporabljeval. Tu je gospod župnik z župnijskim uradom, učitelj s svojim in župan s svojim. Enako se popiše kraj Hotič z okolico; tu ne tam nimamo pošte, pač pa oddajemo in prejemljemo pošto na svoje troške drago in jako počasno. Ako si n. pr. prijatelja v bližavi želita pisati, naj si bode kakorkoli, traja celih osem dni, kar bi trebalo trikrat do Berolina. Istotako je z odgovorom iz Moravč v Hotič in Litijo. Bere se v časopisju, kako zdatno polajšavo so dobile že te ali one vasi in okolice, pri nas je vedno še pri starem. Trpimo in čakamo, pa nam nihče ne pride na pomoč. Da bi dosegli tudi v Hotiču in v bližnjih Pečah pešico dobrote v poštnem pošiljanju, bi se to lahko storilo z majhnim trudom in troški. Saj poštnino moramo plačati kakor drugi in tudi z davčnimi bremeni smo enako obloženi. Prositi moramo, in se nam bo dalo, trkati moramo, in se nam bo odprlo. Da bi nam c. kr. poštno ravnateljstvo dovolilo samostojno pošto, tega ravno ne zahtevamo. Lahko se pa napravi poštna zveza z Litijo do Moravč in še celo do Lukovce. Med tem naj bi se v Hotiču napravila poštna tružica in prodaja poštnih znamk. Istotako se nastavi v Pečah, ko bode poštna zveza med Litijo, Moravčami iu Lukovco izvršena, lahko poštni p6t, ki bo nosil torbico s pismi in nam oddajal zopet došlo torbico s pismi v Hotiču in Pečah. Koliko bi nam bilo to polajšano. Douašalo ne bi samo nam koristi, ampak tudi država bi imela večji dobiček. V Moravče dospe pošta vsak dan opoludne, in je zvezana z Ljubljano. Ali bi ne bila nad polovico krajša zveza z Litijo? Koliko bode s tem Pečanom in Ilotičanom polajšanega! Pisma in časopisi dospeli bi z Dunaja za 24 ur hitreje po novi poštni progi do Moravč, kakor jih pa zdaj dobivajo. Na postaji v Litiji vlaki oddajejo in prejemajo pošto Kakor v Ljubljani, torej bi bilo vse lahko hitro. Saj pa tudi vsa ta stran ni tako revna. Tu se pridela mnogo žita, sadja in redi se živina. Koliko takega blaga se od tu proda v zgornje kraje, zato se pa tudi pošta porablja, da se kupci o kupčijah naglo dogovarjajo, kar je pa zdaj vsled kasne pošte skoraj nemogoče. Marsikdo izmed bralcev mojega dopisa bi mi znal prav dati, pač pa si mislil, kako doseči. Napravijo naj se prošnje županstev z župnimi uradi in se poštnemu ravnateljstvu v Trst pošljejo z vzroki dobro podprte. Morda bi nam pomagali tudi naši gospodje poslanci. Z združenimi močmi se kaj doseže. Treba je, da se na pravem mestu potrka na vrata. Dnevne novice. (Velečastiti gosp. Anton Pušl), župnik v Tolici na Koroškem, pristopil je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot podpornik poslavši imenovanemu društvu 5 gld. Pre-srčna bodi hvala vrlemu rodoljubu in iskrenemu prijatelju revnih, a marljivih slovenskih visokošolcev na Dunaji. Bog daj, da bi mu sledilo mnogo posnemovalcev ! (Zapuščina cesarjeviča Rudolfa.) Ko se je ce-saričinja-vdova Štefanija odpeljala v Miramar, pričeli so na cesarjevo povelje vrejevati cesarjevičevo zapuščino, kar bode trajW6 več dni. V dotični komisiji so dvorni maršal grof Szeczen , grof Bo ta- beli e s in več dvornih uradnikov. V zapuščini je nad sto raznih pušk. (V tukajšnji prisilni delavnici) je bilo koncem minolega tedna 374 odraslih in 34 nedoraslih prisilnih delavcev; med temi je 70 Kranjcev, 87 Korošcev, 24 Primorcev, 104 Tirolci in 109 Gornje-avstrijcev. (Dopolnilna volitev) zastopnika v državnem zboru za istrska mesta in trgovsko zbornico v Ro-vinju na mesto umrlega deželnega glavarja Vidu-licha vršila se bode pričetkom meseca aprila. (V Ameriko) se še vedno izseljujejo ljudje iz naše dežele. Od Kolpe se nam poroča, da imajo posebno Belokranjci pogum, akoravno pišejo rojaki domov, da je v Ameriki na stotine ljudij brez dela. Vže sedemnajst-, osemnajst- in devetnajslletni mladeniči zapuščajo dom in iščejo sreče v daljni Ameriki. (Imenovanje.) Namestni učitelj na tržaški nemški ljudski šoli, gosp. Iran Bunc, je imenovan učiteljem na pripravnici za učiteljišče v Kastvu. (Prisege ljudskih učiteljev.) Naučni minister je pri neki priliki izrekel načelo, da je v smulu šolskih postav prisega ljudskega učitelja bistvena stvar definitivnega nameščenja, in da se službene doklade štejejo le od tega časa. Z ozirom na to načelo so posamezni deželni šolski sveti ukazali, da morajo vnovič priseči tudi oni učitelji, ki so na istem začasnem mestu stalno potrjeni. (Tatvina v železničnem vozn.) Predvčeraj po-poludne se je peljal muhamedanski trgovec iz Bosne z železnico proti Zidanemu Mostu. V Zagrebu je v isti voz prisedel natakar J. Skrebek. Med Selnico in Zidauim Mostom je sprevodnik slučajno zapazil skozi okno, da natakar nekaj stika okoli spečega muha-medanca. Sprevodnik stopi v voz in vpraša muha-medanca: „Koliko je ura?" Mislil je namreč, da mu je natakar zmaknil uro. Ko je Bošnjak pogledal na uro, zapazil je ob jednem, da mu je zginila listnica z denarjem. Zviti sprevodnik se vsede k Bošnjaku in ga tolaži. Na Zidanem Mostu pa pokliče orožnike, ki so sumljivega natakarja prijeli ter v golenicah našli 125 gld. gotovine in 75.000 gld. v vrednostnih papirjih. Tata so zaprli. (Volitve) v občinske zastope vrše se v c. kr. okrajnem glavarstvu mariborskem. Kakor piše „SI. G.", bodo volitve sploh srečne. (Umrl) je v Cresu dne 6. t. m. obče spoštovani duhovnik, kanonik gosp. Ante Santulin, v 52. letu. Pokojnik je bil čestit Hrvat po srcu in delu, vsakemu priljubljen zaradi svojih vrlin, prijaznosti, dobrotljivosti in značaja. Akoravno odgojen v tali-janskem duhu, bil je zvesto vdan svojemu narodu. Naj v miru počiva! (Vabilo) k besedi, ki jo priredi „katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani" v dvorani društvene hiše, Poljske ulice, št. 10, v nedeljo, dne 24. febr. 1889. Vspored: 1. „Dalje", koračnica za moški zbor. — 2. M. St.: „Grob v minoritski cerkvi v Kolinu", deklamacija. — 3. Lisinski: „Tam gdje stoji", moški zbor. — 4. Fr. Cegnar: „Starec", deklamacija. — 5. A. Nedved: „Kranjska dežela", samospev. — 6. A. Foerster: „Venček", zbor.— 7. M. Valjavec: „Kmet v risu", deklamacija. •— 8. „Na straži", bariton-samospev z zborom. — 9. „Zamujeni vlak", šaloigra v petih prizorih, spisal A. K. — Začetek ob 6. uri zvečer. (Vabilo k besedi in tomboli), kateri priredi čitalnica v Šent-Vidu nad Ljubljano v društvenem domu v nedeljo dne 24. februarija 1889. Vspored: 1. Suhanek: „Služni duh"; moški zbor. — 2. * * * „Srce človeško sveta stvar"; mešani zbor. — 8. Dr. G. Ipavic: „Mrak"; moški zbor s spremljeva-njem na harmoniju. — 4. S. Gregorčič: „Zjasni zvezde mu temni!"; deklamuje gdč. M. Goljarjeva. — 5. Hajdrih: „V tihi noči"; moški zbor. — 6. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj"; mešani zbor s spremljevanjem na harmoniju. — 7. „V Ljubljano jo dajmo 1" Veseloigra v treh dejanjih. — 8. Tombola. Šolski mladini vstop k besedi ni dovoljen, pač pa ima prosti vstop le tomboli. — Začetek ob 8. uri zvečer. (Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec") priredi v nedeljo dni 24. t. m. v gostilni „Hotel Evropa" pevski večer na čast svojemu častnemu članu gosp. S. Stegnarju. O tej priliki mu bode društvo izročilo častno diplomo. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Dne 19. t. m. je umrl čast. gosp. Severin Manila rt, nemški pridigar v predmestni župniji v Mariboru. — Oast. gosp. Rudolf Raktelj, kapelan * Dolu, je previel oskrbovanje župnije sv. Jederte nad Xa&kim Trgom. (Rendičeva dela v Rusiji.) V zadnji številki „Slav. izvestij" je jako laskava ocena Rendičevih del, ki so izložena v Petrogradu. Ocenjevatelj piše, da so Rendičeva dela vzbudila jcduoglasno pohvalo umetuiških krogov. Raznoterosti. — Ataman svobodnih kozakovAšiuov v Afriki. Italijanski parobrod „Caridi" je došel v Suakim in poroča: Ko je parobrod avstrijskega Lloyda, „Amlitrite", zapustil Saakira, pokazali so se v uniformah vsi njegovi potniki, ki so se izda-vali za delavce in redovnike. General Nikolajev, vodja ekspedicije, dal je ukaz kapetanu, naj strelja na preganjajoči jih italijanski parobrod „Barbarigo", ako se približa. Dalje je rekel kapetanu, da je parobrod pod nadzorstvom ruske vlade in da bode čez dva tedna zopet prišlo nad 300 kozakov; vsi pa gredo v Abisinijo. Ašinov in tovariši imajo kozaške obleke. — Jegulja. Profesor Messo v Turinu je po naključji zasledil, da ima tako morska kakor reška jegulja v krvi strup, kakor vsaka strupena kača. Messo je namreč pri svojih poskusih z jegu-ljino krvijo dobil nekoliko tega soka na svoj jezik, ki ga je takoj začel peči ter mu otekati. Z nadalj-nimi poskusi je dognal, da je jeguljin strup tako hud, da eden decigram zadostuje za manjše živa-lice, ki poginejo v o minutah mej krčevitim zvijanjem. Ta strup je škodljiv le tedaj, kadar pride naravnost v dotiko s krvjo, kakor je to tudi pri strupu kač. Vzlic tej neprijetni lastnosti ostala bo jegulja še vedno razširjena in priljubljena jed, ker strup njen je v želodci nedolžen. — Protestantska nestrpnost. Protestantska gospa: „Kake vere ste?" — Novo vstopivša kuharica: „Katoličanka!" — Gospa: „Fej te bodi, ne vzamem te, jaz sovražim vse katoličane!" •— Kuharica: „Gospa, peklenšček tudi." — Iz dijaškega* življenja. Dijak gospodarju: „Ljubi mož, ta mesec Vam pa ne bodem mogel stanovanja plačati." — „To ste rekli tudi prejšnji mesec." — „No, ali nisem bil mož-beseda?" Telegrami. Dunaj, 22. febr. Zbornica poslancev je sprejela po sklenjenem ustnem poročilu poslanca Gniewosza premembe, katere je odsek predlagal glede postave o pristojbinskih olajšavah pri konvertovanju posojil. Dunaj, 21. febr. „Wiener-Zeitung" objavlja v neuradnem delu vsa povodom pre-stolonaslednikove smrti potom ministerstva zunanjih zadev došla naznanila sožalja, poleg vseh evropskih vlad tudi od Brazilije, Kitaja, Japana, Liberije, Siama, Združenih držav, večinoma od vseli inozemskih avstrijskih naselbin, mej temi iz Batavije, Batuma, Buenos-Ayres-a, Kajire, Kalkute, Mehjike, Novega Yorka, Paname, Rio-Janeira, Tangerja, Tri-polisa, Zanzibara; potem izmed inozemskih zastopstev od nemškega državnega zbora, pruske gospodske zbornice in deželnega zbora, od italijanskega senata in zbornice, od por-tugiške zbornice perov, grškega narodnega zbora, srbske skupščine, rumunskega senata in zbornice. C ce O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm epazovanja zrakomer» t mm toplomera po Celziju 21 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec. 723-5 722 1 723-5 1-0 44 — 02 H. svzli. si. zap. si. svzn. oblačno jasno n 0-20 sneg Budimpešta, 21. februarija. Državni zbor je danes § 14 orožne postave v obliki, kakor jo je predlagal ministerski predsednik, z veliko večino potrdil. London, 21. februarija. Prestolni govor pri otvorjenju parlamenta naglaša prisrčno odnošaje k inozemstvu in potrebo, da so glede na oboroževanje držav pomnože varstvena sredstva. Konečno pravi: Ni nemogoče, da so premeno prijateljska mišljenja velesil nasproti Angliji. Pariz, 21. februarija. Ker se je razrušila sestava Meline, osnovalo se je popoludno ministerstvo Tirard s Freycinetom kot vojnim in Rouvierom kot finančnim ministrom. Minister zunanjih zadov so bo pozneje imenoval. Umrli so: 19. febr. Ana Leben, postreščkova hči, 2 mes., Flori-janske ulice 24, pljučnica. — Stanislav Merlak, pisarjev sin, 10 let, Kongresni trg 14. legar. V bolnišnici: 16. febr. Iieza Lehnnan, babice hči, 5 let, škarlatica. 17. febr. Rozalija Glavič, dekla, 20 let, sušica. 18. febr. Marija Stergar, mestna uboga, 74 let, marasmus. — Marija Mardolika, gostija, 06 let, jetika. — Fran Kržišnik, delavec, 52 let, vsled krvavenja. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura —1-7° C., za 2-1° nad normalom. Dunajska borza. (Telegraflčno poročilo.) 22. februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 45 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 83 „ 95 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 111 „ 45 „ Pap;rna renta, davka prosta......99 „ 05 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. 885 „ — „ Kreditne akcije ..........31SS „ 30 „ London............121 „ 20 „ Srebro..............— „ — „ Francoski napoleond....................9 „ 57", , Cesarski cekini......................5 „ 68 „ Nemške marke ..........59 „ 20 „ Zahvala. Xa mnogobrojne pojave odkritosrčnega sožalja na bolestni izgubi nase predrage, nepozabljive hčerke, gospicc Julije Bončar-jeve, pripravnice II. leta na c. kr. učiteljišči, za darovane prekrasno vence, vsem blagim vdeležen-cem pogreba, osobito pa č. g. vodji BI. Hrowathu, gosp. profesorjem c. kr. učiteljišča, kateri so prorano umrli izkazali s svojo prisotnostjo zadnjo čast; isto-tako gospodom pevcem za milosrčno petje pred hišo in na grobji, dalje g. nositeljem vcncev in gospicam pripravnicam na c. kr. učiteljišči, ki so sožaljo svojo lepo izrazilo s podarjenimi krasnimi venci in so tako mnogobrojno vdeležile sprevoda, izraža na tem mestu najiskrenejšo globoko čutečo zahvalo žalujoča rodbina BONČAR-jeva. V LJUBLJANI, v 22. dan februarija 18&9 x Brata Ebcrl, * JC izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov JC X Di napisov. K £ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ g tt^.i ■■»»lj;»«n«, J ^ za Frančiškansko cerkviio v cr. J. Vilharla hiši št. 4. S za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št, 1. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na dežoli kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbiichson) v domačem JK lanencin oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. y Cenilce mi zahtovnnje. "•B y Odlikovan: 1873, 1881. Josip Deiller, tovarna za cerkveno blago in razprodaja —= cerkvenih oprav =— na l>unaji VII., Zieglergasse 27. Zastopnik Franc llrilckiiei*. Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne cerkvene oprave kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi eell omili -t3« Odlikovan: 1873, 1881. ►£3- Poziv. Oblastnijam, trgovcem, sploh vsakateremu zastonj pošilja prospekt itd. o najnovejših, najcenejših in najsolidnejših pi-salnili in lit-nili Htrojiii (26-3) ilimi tovarna pisalnih in kopirnih strojev- vrnili HULIILI . Beroltn HW., Friedrichstr.243. priporoča raznovrstne Mr vizitnice po nizki ceni. [}{ iHS5HSaSH5HH5H5SHHS5H5HH5^' „THE GRESHAM" zavaroval Podružnica za Avstrijo: ij, Giselastrasse 1, v hiši društva. ,111 l za življenje v Podružnica za Ogersko: M št 5 in 6, v hiši društva. . . frank. Društvena aktiva dne 30. junija 1888 ..........frank. 102,846.222 47 Letni dohodki premij in obresti.......;•.••.•■ " 19,161.298 7o Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (.1848)..................„ 207,158.040-— V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 50,971.150-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................n 1.561,757.680-— Prospekte in tarife, na podlagi katorih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno glavni zantop v Ljubljani (12-2) pri PP* Prodaja vina.^j Lavant. knezoškoiijska graščina VINDMAU ponuja dobro belo vino lastnega pridelka v malih in velikih množinah po nastopni ceni: letnik 1884 liter po 16 kr. 1885 „ „ 18-22 „ „ 1886 „ „ 20-24 „ » 1887 „ „ U in sicer brez posode od mariborskega kolodvora proč, ako se naprej ali proti poštni posprejenuilei pošlje denar. Za nepokvarjenost vina jamči Gvidu Zeschko-tu TržaSka cesta, 8t. 3. (3-3) Oskrbništvo kn.-šk. graščine VINDENAU pri Mariboru. Štajersko.