SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in 20. vsakemu meseca na celi III Za oznanila se plačuje od navadne vor-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	III	14	kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.44
Štev. 15. V Mariboru 5. avgusta 1876. Letnik IV.
Vabilo k 3. občnemu zboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
O priliki uradne okrajne učiteljske skupščine v Ptuju 16. do 18. avgusta sklicuje podpisani odbor z ozirom na okoliščine, razložene v 14. št. „Slovenskega učitelja" letošnji občni zbor našega društva na drugi dan imenovane konfereuce, t. j. 1C5. avgust, po Marijinem prazniku. Začetek je zvečer ob 8. uri. Zborovalo se bode v ptujski čitalnici.
Dnevni red obsega:
1. Nagovor predsednika.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev treh pregledovalcev računa.
5. Pogovor o prihodnjem društvenem delovanji.
6. Določevanje društvenega doneska za prihodnje leto.
7. Določevanje društvenega sedeža za bodoče leto in kraja
za prihodnji občni zbor.
8. Volitev predsednika in 14 odbornikov.
Po zboru je skupna večerja in medsebojna zabava.
Dragi sobrati in učitelji po slovenskem Štajerju! Naše društvo je važno za Vas vse; njegovo delovanje se kaže posebno v izdavanji lastnega organa in šolskih knjig. To delovanje mora pa po volji biti Vam, mora se ujemati z interesom slo-vensko-štajerskega šolstva. Zatorej pridete k zboru vsi udje našega društva, pa tudi vsi slovensko-štajerski učitelji, ki sto s tem prav uljudno vabljeni.
V Ljutomeru 25. julija 1876.
Odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
15
Kako se učenci različnih oddelkov ob enem skupaj zdatno in koristno podučujejo?
(lieforiral pri okrajnej učitoljskoj konfercnciji v Senožečah dne 6. junija
t. i. M. Rant.)
(Dalje.)
Kadar se z večjimi učenci berilni odstavki obdeljujejo, naj mali kaj prepisujejo ali raz šolske deske, ali iz „abeced-nika“, ali pa naj znane glasove s črkami na svoje tablice zazuam-njujejo, ali pa tudi, kadar so se uže dobro čitati navadili, naj se kratkih in primernih pregovorov, kratkih stavkov in pesmic tiho in mirno na pamet učč. (Tiho branje). Tedaj pa, ko učitelj večjim učencem enega ali druzega šolskega oddelka iz „berila“ kaj razlaga, naj vsi — tudi mali učenci — poslušajo.
Tako eni svoj uže pridobljeni uk ponavljajo, drugi ga nadaljujejo in tretji se za prihodnje podučevanje kaj zdatno pripravljajo.
Ko se mali učenci v pisanji in branji ob enem — podn-čujejo, največji učenci primerne slovniške naloge izdeljujejo, v kar naj služi izdelovanje kratkih stavkov, ali pa tudi pravilno in korektno prepisovanje ne preobširnih odstavkov iz berila.
Če se mali učenci z nazornim naukom bavijo, naj tudi učenci višjih oddelkov na vse dobro pazijo, ter naj o tem, kar so vidili ali slišali potem primerne proste naloge izdeljujejo. Vsa taka, prostoizvršena dela večjih učencev naj potem učitelj natančno pregleda, je zvesto, gledč na slovnico in pravopisje popravi, kar naj potem učenci še enkrat brez napak v svoje zvezke pravilno in čedno prepišejo.
Tako se prvotni nauk skoz ves šolski čas vedno nadaljevalno ponavlja, drugemu nadaljnemu poduku krepki in stanovitni temelj se pripravlja, kar je gotovo, ako se hoče za dejansko življenje — a ne le samo za edini čas šolskih let — podučevati, pri vsacem poduku pogojno in neobbodno potrebno.
Slovniški nauk.
Ta se navadno pri obravnavi borilnih odstavkov praktično obdeljujejo (na cnorazrednicah namreč).
Pri razlaganji stavka večjim učencem se učitelj s prilič-nimi vprašanji prav lehko ozira na učence vseli različnih oddelkov. Največji učenci povedo stavek, predmet in povedek njegov, ter taisto dobro drug od druzega razločujejo; manjši povedo posamezne stavkove besedo in njih pomen, še bolj mali učenci razdeljujejo stavkove besede v posamezne zloge in najmanjši pa povedane besede spreminjajo v posamezne slove ali glasove, ter ločijo glasnike od tihnikov. Tako odgovarjajo
učenci oddelek po oddelku na primerna učiteljeva vprašanja — večji na težja, a mali pa na lekkejša: večji zopet tu znano nadaljevalno ponavljajo, a mali se pa stopinja po stopinji za nov nadaljevalni uk zdatno pripravljajo.
Kadar večji učenci iz posameznih besed stavke napravljajo, t. j. spisujejo, naj mali in najmanjši učenci iz ravno teh besed posamezne zloge in posamezne slove ali črke izpisujejo, ali pa tudi ravno nasprotno, da iz posameznih zlogov in slovk besede sestavljajo, (samo po sebi se umeje, da morajo učenci vseb oddelkov zatb tudi v pisavi primerno izurjeni biti).
Podučevaje večje učence o stavku, oziroma prostosti, razširjenosti, zapopadka in sestavljenosti njegove, naj učitelj nikdar manjših učencev ne pozabi. Pri učencih srednjega oddelka naj poizveduje po predmetu in povedku stavkovem, ter po številu, v katerem se stavek nahaja, dalje po besedah, ali je, in katera med njimi je eno-, dvo- ali večzložna, sestavljena, izpeljita ali pa korenika, s katero osebo da je zvezana in ka-košnega načina ali oblike je beseda. To se bode morebiti marsikomu malo preveč zdelo, — ali temu ni tako. Vse to bodo učenci prav dobro razločevali, ako so se berilni odstavki „Per-vega Berila1* ž njimi temeljito rečno obravnavali. Učenci najnižjega oddelka se pri tem poduku lehko povprašujejo, kadar učitelj stavek sam prav razločno, z povdarkom in počasi povb, kaj se je v njem izrazilo, ali pripovedovanje, klicanje, vprašanje, želja ali kako hrepenenje, začudenje, zapoved, privoljenje, prepoved, pogoj itd. Pri tem poduku večji učenci dalje povedb, v katerem času se nahaja glagol, kako da ga rabimo v pervej, drugej, tretjej osebi edinega, dvojnega množnega števila v sedanjem, preteklem, prihodnjem času itd. Največji učenci naj tudi povedb v različnih sklonili in številih imena, priloge, zaimena itd. ter naj določijo spol; povedo naj dalje vse, kar oziroma slovnice le sem pripada in na kar je treba pri sklanjanji paziti. Manjši učenci naj pa ravno te besede navadnim govorom — ne da bi na spol, število, sklon itd. obzir jemali
— preminjajo.
In tako, ako učitelj svoja vprašanja, kar slovniški nauk zadeva, na pravo mesto staviti zna in vč, odgovarjali bodo mu ob enem lehko in brez težave učenci vseh oddelkov, kar jih navadno prav dobro zanimiva, in med saboj se radi poskušajo, kdo bode se boljše odrezal.
Naj bode o slovniškem poduku dovolj. Oglejmo sedaj še
— oziroma skupnega podučevanja — enmalo
„Pisanje.u
Pišejo naj ob enem in vselej učenci vseh oddelkov skupaj. Pri tem poduku mora pa učitelj vedno s pazuim očesom
15*
gledati, da vsi učenci peresa prav deržč, da vsi tanjkc in debele čerte pravilno ponarejajo, da pri pisanji složno in pravilno sedč, da peres pregloboko v tintnike ne pomakajo in tako svoje lepopisne zvezke kaj ne omažejo. Snaga in pravi red naj pri tem poduku v šoli vedno gospodari. Ako pa učitelj tudi to doseči linče, naj bode pri podučevanji v lepopisji vedno na nogah ; od klopi do klopi in kjer kaj napačnega zapazi, naj Iju-beznjivo popravi in otroku pokaže, kako bi moralo praviino narejeno biti. Napake v pisavi naj otrokom posamezno in splošno popravlja. Posamezne poprave veršijo se v lepopisnih zvezkih učencev, a splošne pa na šolski deski v pričo vseh učencev.
Učitelj naj s kredo na šolsko tablo glavne čerte napiše, in to vpričo učencev, da vsi lehko vidijo, kje se kaka čerta prične in kje konča. Pri tem morajo učenci dobro paziti na lego in oddaljenje vsake čerte; dalje kako je čerta z čerto in čerka z čerko v besedi zvezana in na razloček med taistimi. Učenci najvišjega oddelka pišejo besede v stavku zvezane, oni srednjega oddelka posamezne čerke in kratke besede, a učenci najnižjega oddelka pa glavne Čerte, iz katerih pozneje prave čerke sestavljajo.
Tako se polagoma in gotovo učenci vseh raznih oddelkov ob enem do lepega rokopisa popnč.
Sploh naj so pa učitelj pri podučevanji učencev več raznih oddelkov ob enem, oziroma lepopisja vselej po dobrih metodičnih predpisih ravna. Preidimo do skupnega podučevanja v
„ Računstvu".
Računi naj se uže pismeno, ali pa na pamet, morajo učenci vseh oddelkov vselej oh enem skupaj računiti.
Večji učenci naj rešujejo večje in težje, a mali pa lelikejše računske naloge, kakor je ravno stopinji, na katerej se nahajajo, in taistih razumu in zmožnostim primerno. Vsi naj doštevajo, odštevajo, poštevajo in razštevajo — večji večja, a manji pa manjša števila. Na priliko: mali učenec izračuni, koliko veljajo — eno, dva, tri jabolka, če eno jabolko 1, 2, 3 kr. velja; učenec	višjega	oddelka pa uže izračuni, koliko bi se	moralo za
20,	30, 40,	50, 60, 100, 200 itd.	jabolk po euacem	kupu dati.
Manji učenec ve, koliko prstov je na eni, — dalje na dveh rokah ; večji in vajvečji pa uže spretno preštevata, koliko prstov se na 5, 12, 15, 20, 32, 49, 58, 67, 73, 80, 90, 100 itd. rokah nahaja. —
Mali učenec zna šteti do 5,	10, 15, 20; a večji pa do 30,
40,	50, 60,	70, 80, 90, 100; in	največji dalje do	200, 300,
400, 600, 1000 itd.
Večji in največji učenci umejo tudi uže povedati, koliko enot, desetic, stotič, tisučič itd. sc v kakem številu nahaja. Na priliko: 8765. Učenci najvišjega oddelka morajo uže natanjko vedeti, da je v tem številu na prvej stopinji 5 enot, na drugej
6 desetic ali 60 enot, na tretjej 7 stotič, ali 70, ali 700 enot in na četrtej 8 tisučev, ali 80 stotič = 800 deseticam ali 800 enotam, itd.
Mali učenec deli kako število na 2 do 3 enake dele; učenci višjih oddelkov pa umejo ravno isto število na 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in več enacih delov razdeljevati.
Učenci nižjih eddelkov štejejo in računijo z enotami in deseticami, a oni v višjih oddelkih pa s stoticami in tisuči, ter pomanjšujejo večje reči (številke) v manjše, n. pr. Kilometre v Hekto-, Beka-, Deci-, Centi- in Milimetre. Ravno tako Kilograme itd. Ali pa preobračajo manje reči v večje, n. pr. 32tinke, 16tinke, 8minke, 4tiuke, '/^inke litrove v litre, deka-, in hektolitre; □ decimetre v □metre, are, hektare; ure v dneve, tedne, mesece in leta; sekunde v minute, ure, dneve itd. — in vse to tudi nasprotno.
Sploh rečeno, kar so najmanjšim učencem pri računstvu enote, to so večjim oddelek po oddelku desetice, stotice in tisuči.
Najpoglavitnejši pogoj pri tem predmetu je pa, da se učenci vsacega oddelka na svojem mestu od stopinje do stopinje z desetinsko sestavo popolnoma in temeljito seznanijo, kar je gotov najboljši pripomoček za urno in točno računanje na pamet, ter je poleg tega tudi v najtesnejšej zvezi z novimi merami.
(Konec prih.)
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Nctoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Srednji veli.
II.	Od Karola Velikega do križanskih vojsk.
(Dalje.)
§ 12. Henrik IV. in papež Gregor VII.
Mladi kralj je začel po svoji termi prav ošabno in samovoljno vladati. Njegov zapravljivi dvor na Goslarju v Ilarzu je tlačil posebno Saksonce, tudi s saksonskimi velikaši je prevzetno ravnal, zidal po njih deželi terdne gradove, v katere je postavljal frankovske posadke. Na to so se uperli Saksonci, razderli nove gradove in prepodili kralja. Pa prevzetnost Saksov samih je bila kriva, da so se drugi knezi združili s kraljem, kateri je naposled Saksonce premagal. Kralj se je maščeval nad njim, ostro gospodoval v njih deželi in zoper obljubo velikaše ujete imel. V tej stiski se obernejo oni do papeža za pomoč. Takratni papež je bil Gregor Vil, ki se je pred Ilildebrand imenoval. Bil je sin tesarja na Laškem, pa s svojimi dušuimi zmožuostimi, pridnostjo in delavnostjo pridobil si je najvočjo duhovsko častno mesto, Ta mož si je prizadeval, da bi postala cerkev neodvisna
od deržave in da bi cerkvena oblast veljala več od posvetne. Zavoljo tega je odrekal posvetnim knezom in ves ti tur o, t. j. pravico, škofe imenovati in jim posvetna blaga njih cerkva po-daljevati. Henrik IV. je pa kljubu prigovoru Gregorja VII. škofe imenoval, škofije in opatije podeljeval. Radi tega in radi tlačenja Saksov pozove ga Gregorij, naj se pride v Rim zavoljo svojih djauj zagovarjati. Henrik IV. se nad tem razjezi in izreče, da je papež odstavljen, papež pa nasproti temu izključi kralja iz cerkvene zveze. Nezadovoljni kuezi so na to pa izrekli, kralja odstaviti, ako se v enem letu cerkvene kletve ne iznebi. To vzame kralju pogum in sklene, s papežem se sprijaznosti. Sredi zime se podš, čez snežne Alpe k njemu. Ta je bil takrat v gradu Kanosa v zgornji Italiji. Tukaj se je podvergcl tridnevni cerkveni pokori. Pa od izključenja iz ceikvc ga oprosti papež le pod tem pogojem, da se odpove kraljevi oblasti, dokler ne bodo o tem tudi nemški knezi svojo sodbo izrekli.
To pa razjezi kralja, ki se je potem vnovič zoper papeža uperi. Po premaganji nasprotnega kralja na Nemškem, prišel je z vojsko v Rim. Gregorij je moral zbežati, umeri je pa že v bodočem letu (1085) v Salermu z besedami: „Ljubil sem pravico, sovražil krivico, zato umerjem v pregnanstvu." Pa tudi Henrik IV. ni užival več mirnih dni; lastni sinovi uperli so se bili zoper njega, na kar je žalosti umeri stari oče. Njegov sin H e n r i k V. končal je prepir o investituri s tem, da si je v zadevi imenovanji škofov le nekoliko pravic prideržal. Umeri je brez otrok. Z njim je frankovska kraljevska rodovina izumerla (1125.)
III.	Doba križanskih vojsk.
§ 13. Peter Atnienski.
Kraje, kjer je Kristus živel in za blagor človeštva deloval, so vedno spoštovali kristijaui in večkrat šli na božjo pot v Sveto deželo. Dokler je bil Jeruzalem v oblasti gerških cesarjev, bilo je romanje v one kraje pospeševano in še pod Arabcem ni bik) zabranjeno. Ko so pa Turki, divjo ljudstvo od kaspi-škega morja, Palestino (1072) pribojevali, potem so bili romarji večkrat obropani in mučeni, in najbridkejše pritožbe so se čule od kristjanov iz Sveto dežele. Povsod so se potem med kristjani izraževale gorke želje, da bi se Palestina z zveličar-jevim grobom Moliamedancem odtcrgala in prestrojila v posebno kerščansko deržavo.
Kar se verne iz božje poti domu pobožen puščavnik in duhovnik z imenom Peter A m ionski in prav ganljivo popisuje terpljenje v Palestini. Imel je seboj pismo jeruzalemskega patrijarha, v katerem ta papeža Urbana II. pomoči prosi. Papež je na to navdušenemu poslancu Petru naročil, naj gre od mesta do mesta, od kraja do kraja in naj one bolečine kristjanov oznanuje. Peter se poda na pot, jaha na muli in potuje bos
in gologlav, oblečen z romarsko obleko in s križem v roci. Potoval je po Laškem, Francoskem in po Nemškem, ter povsocli serca ogreval in navduševal. Tudi papež Urban II. je prigovarjal cerkvenemu zboru v Klermontu (na Francoskem) v navdušenemu govoru oproščenje Jeruzalema. Po dokončanem govoru je iz tisoč ust odmevalo: „Bog tako hoče.u Iz vseh stanov in od vseh strani so se zbirali za sveto reč vneti borilci. Vsakemu udeleževalcu se je v znamenje rudeč križ na desno ramo pripel; od tod tudi ime „križarji„ in „križauske vojske1'. Že spomladi leta 1096. podala se je na pot precejšnja truma, ki ni mogla oroževanja knezov dočakati, pod vodstvom Petra Amienskega in viteza Valterja Nemaniča (Habeniks); pa veliko jih je vsled bolezni in stiske pomerlo, in kar jih je došlo v Malo Azijo, ti so bili od Turkov pobiti.
§ 14. Bogomir Buj Ionski.
V drugi polovici leta 1096 podala se je v Sveto deželo druga dobro oborožena vojska. Na čelu so jej bili hrabri knezi, posebno pobožni in vitežki vojvoda spodnje Lotringije, Bogomir Buj Ionski. Cela armada je štela 600.OOiJ vojakov, ki se je po različnih potih približevala svojemu cilju. Prehranjevanje tako velike vojske je delalo veliko težavnosti; posebno so pa križanci po veliki vročini mnogo ter pel i in prijemali so se jih razne kužne bolezni. Kljubu temu so pridobili Nicejo (1097) in v bodočem letu tudi Antijobijo.
Pa sila velika jim je bila kmalu za petami, kajti križance so Turki v zadnjem mestn v velikem številu oklenili, da jim je lakota žugala. Kar naznani obupljivi francoski duhovnik, da je pod velikim oltarjim v St. Peterski cerkvi v Antijohiji našel sulico, s katero je bil zveličar preboden; ta bode kristjanom do zmage pomagala. Celo vojsko to tako navduši, da so veliko lakoto terpeči križanci Turke vendar le sijajno zmagali.
Velik del križancev je ostal v pridobljenih mestih, veliko jih je bilo v bojih, po lakoti in raznih boleznih umerlo; zato je došlo pod vodstv« m Bogomirovim le kacih 20.000 peščev in 1500 jezdecev pred Jeruzalem, katerega jc 40.000 Turkov hranilo. Ko so Kristjani sveto mesto zagledali, so veselja vriskali in zemljo poljubovali.
Po 39duevnem obleganji in dvodnevnim naskoku so vendar 15. julija 1099 bojevaje se črez zidovje v Jeruzalem prišli, zaklicavši: „Bog hoče tako!" Bogomir je bil pervi med prišleci. Njega so potem za jeruzalemskega kralja izvolili, toda on se je temu odločno branil rekoč, da ne gre, da bi on kraljevsko krouo nosil tam, kjer je zveličar terujevo nosil; imenoval se je samo branitelj svetega groba. Po njegovi smerti je bil Balduin, njegov brat vladar Jeruzalema s kraljevskim naslovom.
Pa jeruzalemsko kraljestvo ni imelo nobenega obstanka. Vzrok temu je bila nesloga med knezi na eni strani, na drugi pa divja hrabrost Turkov; zato so zgubili kristjani posestvo za posestvom. Sest križanskih vojsk, ki so hodile potem v ta namen še v Palestino, ni moglo zahranjevati, da ne bi Turki Jeruzalema v posestvu imeli.	(Dalje	prih.)
Aleksander veliki.
(Zgodovinska slika, spisal Dr. J. Lnkas. — Metodično obdelal Tone Brezovnik.
(Dalje).
Novo združeno armado hotel je za velikansko vojsko v zapadu vporabiti. Ladijevje obstoječe iz 1000 bojnih bark napra vilo bi se in cel zapad podvergel. A dnevi Aleksandrovi bili so šteti. Sred njegovih velikih načertov, sred sreče, pomignil mu je bledi smertui sel. Ko so ga poslaniki najoddaljnejših narodov, celo Rimljanov iz Italije, v Babilonu pozdravili, lotila se ga je vročina (vročinska bolezen). Dal se je v viseče verte prenesti, iskajc tamkaj hladila. Zahman! Prenesli so ga v veliki Nebukadnecar-jev grad. Tukaj se je bolezen tako pohujšala, da je bila bližnja smert neizbegljiva. Vojaki njegovi šli so mimo njegove postelje, tako njih bolest (sočutje) pokazavši. Vojvodi stali so žalostni krog njega, ter ga vprašali, kdo naj bo njegov naslednik. „Najvrednejši“, bil je njegov odgovor. Umeri je 323, 32 let in 8 mescev star.
Tak je bil veliki učenec ovega velikega učitelja Aristotela. Imel je izvanredni vojvodski genij, ter je svoje vojake za največje težave navdušiti znal. Njegov velik duh prepregel je celi svet, njegovo blago serce nij ločilo zmagovalcev od premaganih. Hotel je blagoslova gerčke kulturo in omike vse narode sveta udeležne storiti.; Verhunec njegove sreče ga je omamil. Nij mu bilo dosti, pervi med tedaj živečimi človeki biti, nego smatral se je božjega rodu. Njegova nepremagljiva moč proti sovražnikom, storila ga je polagoma tudi proti prijateljem grozovit-nega. Kljubu teh madežev v njegovem značaju, (bil je ipak eden največjih mož vseh časov,) ki ne znajo samo razdirati, nego tudi nove, boljše reči v blagor človeštva vstvorijo. ( Po pravici so mu tedaj potomci priimek „veliki“ pridjali)
Kaj pa se je z njegovo neizmerno deržavo, kojo je komaj na pol vredil, zgodilo? Ker nij nobenega vladanja zmožnega dediča zapustil, tergali so se njegovi vojvodi za nasledništvo; vsak sc je za »najvrednejšega11 smatral. Dolgo let trajala je borba in moralo jo je veliko ljudij z življenjem poplačati. Naposled 300 pr. K. prišel je mir v nesrečne dežele. Po mnogih delitvah nastala so iz svetovne monarhije Aleksandrove, razven nekaj manjših deržavic, sledeča večja kraljestva:
1) Makedonija in Grecija;
2) Deržava Selevcidov (glavno mesto Selevcia blizo sedanjega Bagdada).
3) Egipet pod Ptolomejci (glavno mesto Aleksandrija).
Metodično obdelovanje. Osnutek.
1) Zemljepisna podlaga.
2) Razdeljeno pripovedanje učitelja.
3) Razvoj zadcržka.
4) Čitanje v berilu.
5) Ponavljenje sestavka.
I) Zemljepisna podlaga.
Na severnej strani Grccije ležala je Makedonija. Bila je začetkom (majhna) deržavica, a pozneji mogočni kralji razširili so jo. Dežela ja gorata in ima nekaj malih rek n. pr. Strimon, Aksij (sedaj Vardar) i dr. Izmed mest bile so najmogočnejše Pela (sedež kraljev), Tesaloniki in Filipi. Makedonija je od Male-Azije po egejskem morju ločena. Iz tega morja pride se skoz ozko morsko ožino, imenoma Helespont, ali dardaueljska ožina, v marmorsko morje. Od južne strani iztaka se v to morje Granik. Kakor ste se vže v svetej zgodovini (bibelnu) učili, razpada Mala-Azija v več deželic. V Kilikiji ležite mesti Tars in Issus. Bolj proti jugu so Sirija in Fenicija z mesti Tii in Sidon. Na južno zahodnej strani leži Egipet v Afriki. Proti scvero-vsbodu Palestine ob rekah Evfrat in Tigris ležite Asirija in Babilonija. V pervi deželi ste mesti Ninive in Gavgamela, v drugi Babilon na Evfratu. Na vshodncj strani teh dežel bile ste deželi Perzija in Medija. V Perziji ležali ste mesti Perzepolj in Suza. Na vshodnej strani teh dežel onkraj Hindnkuskib planin, ležala je rodovitna in bogata Indija z rekami Indus (s pritokom Hifasis) in svetim Gangom. Obe ti reki izlivate se v indiško morje, koje del je pcrzijanski zaliv, kamor se Evfrat in Tigris izlivata.
(Ako se je le-tč iz zemljepisja uže popred učilo, se sedaj samo na kratko ponovi; inače mora se na tanko pri tej priliki preučiti in na zemljevidu pokazati).
II) Razdeljeno pripovedovanje učiteljevo.
Pri pripovcdanju naj učitelj vse kraje učencem na zemljevidu na tanko pokaže.
Učitelj pripoveduje od: „Spartani, po zmagovalucm...........
njegov sin Aleksander.11
Slišali ste, da so Gerki med seboj peloponeško vojsko vojcvali. Kako dolgo je trajala ta vojska? Od leta 431—404. Ktcre deržavc so bilo v tej vojski najmogočnejše? Atenska in
Spartanska. *) Ktera je zmagala? Spartani so zmagali. Zakaj so Spartani zmagali? Ker Atenjani nasvetov Periklejevih nijso slnšali. Kaj so si Spartani v tej vojski priborili? Spartani so si v tej vojski vodstvo drugih gerskih deržav priborili. Ka-košni so radi tega postali? Postali so prevzetni. Kaj je iz tega nastalo? Nastale so žalostne domače vojske. Ali so bili vsi Gerki sprideui? Večjidel, kajti le redko našlo se je domoljubje združeno s poštenostjo, kakor n. pr. pri Epaminondu in Pelo-pidu, koja sta svoji domovini Tebi v Beotiji okolo 1. 370 pr. Kr. za kratek čas vodstvo Grecijc pridobila. Ali je ta razper-tija Grcciji na korist bila? Ta razpertija nij jim bila na korist, kajti Filipa, kralja makedonskega polastile so se želje, si Grecijo podvreči. Zakaj je Filip ta namen tako bitro dosegel? Gerki so ga za razsodnika svojih prepirov poklicali. Kdo je Gerke proti temu sovražniku svaril? Slavni govornik atcnjanski, Demo-sten, toda brez vspeha. Kako je Filip sedaj, ko se je v Greciji vterdil, ravnal? Obnašal se je kot v podjarmljenej deželi. Kaj so sedaj Gerki storili? Gerki prijeli so za orožje, a bili so pri Keroneji v Beotiji 1. 338 tepeni. Kaj je Filip od Gerkov zahteval? Zahteval je, da naj ga za verhovnega voditelja izvolč. Kaj je hotel Filip izvesti? Hotel je perzijansko kraljestvo vničiti (razrušiti). Vedel je, da s pomočjo Gerkov bo oslabljeno perzijansko kraljestvo lehko podjarmil. Zakaj Filip tega načerta nij izpeljal? Bil je leta 336 umorjen. Kdo je bil njegov naslednik? Njegov naslednik bil je njegov sin Aleksander.
To je bil le uvod k Aleksandrovemu životopisu, a sedaj hočemo prihodnjič o njem samem kaj slišati. (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz ormužkega okraja. Naše društvo je 6. jul. v sobi II. razr. v Or-mužu zborovalo. Zbralo se je precejšnje število udov. K zboru jo prišel tudi podporni ud g. Kotnik.
Po pozdravu prvosednika in prečkanje tor odobrenjo zadnjega zapisnika obznanile so se društvu došlo listino, a) Dopis histor. društva za Štirsko, v katerem odbor naznanja, da jo naše društvo kot ud sprejeto. h) Dopis štirs. „Lehrorbunda“. CJ Proklic noko točke v odstopu iz društva Jurša in VVisiak-a. čl Izstop nekaterih podpornih udov ormužkih. d,J Odlok c. k. okraj, glavarstva gledč spremenjeno točko 3. društvenih pravil in tudi gledč soje 6. julija.
Šinko govori potom o „Slovanihu. V uvodu omenja potrebo zgodovinskega uka v narodnoj šoli, govori potem o skupnih selitvah Slovanov, kakor tudi posameznih plemen, ter končno rojaštvo, in Samo-vo opravilo ter širnost kraljestva njegovega razpravlja.
*) Da morajo učenci zmiraj v celih stavkih odgovarjati, razuino se samo ob sebi.	Pis.
Za tora govori Štrenkolj „o naravoznanskem uku v narodnej šoli" nadaljovajč rastlinstvo. Govornik opisuje rastlino in njo delo.
Točka 5. (predlogi) bila je dokaj burna. Strenkelj predlaga: Naj bi se odstoplim podpornim udora, kteri so našo društvo uiaterijelno podpirali, in zdaj svojo darno roko odtegnili, v občo zahvalilo, rekoč: „Z hvaležnostjo se pride daleč.
Šinko ni za predlog rekoč: Društvo so je koncem vsakega leta podpornim udora pismeno zahvalilo in misli, da tudi v prihodnje tega opustilo ne bode — odveč je tedaj med letom to storititi. Pri glasovanju pade predlog Štrenkolj-nov.
Šinko daljo predlaga: Našemu g. nadzorniku jo znano, da imamo društvene seje v vsakem mescu pervi četertek, pa stavim vendar zavoljo lepšega predlog: Naj se g. nadzornik pismeno k tukajšnjim društvenim sejam povabi. Tudi ta predlog pade po daljšej debati.
Iz savinske doline. Pri neki seji okrajnega šolskega sveta je nem-škutarsk župnik interpeliral, zakaj se jo v neki šoli prepevala pesen: „S1 o vens k o d ekle.“
Nas prav veseli, da so tudi g župnik za solo kaj briga, a to naj bi učiteljem pač dovolil, da smemo sami skrbeti, katera pesen bi so pela in kakšen napev naj bi imela. — Mi učitelji gotovo skrbimo, da se mladina takih pesen nauči prepevati, katere otrokovo nedolžnost ne bodo omadeževale; skrbeti moramo pa dalje tudi, da so mladež navadi ne samo otroških pesni, ampak tudi takih, katere bodo smoli, odrasli navdušeno prepevati, katere bodo izpodrivale sedanje umazane klafa'-sko.
Prelepa pesen ^Slovensko dekle" (zložil jo je č. g. župnik Virk' pa jo tako nedolžna in mila, da omikanemu človeku morajo solzice v očeh igrati, kadar sliši mladino to pesen prepevati. — Morebiti nekaterim gospodom samo to ne dopade, ker so v omenjeni pesni dekle imenuje „slovcnsko“?
(Kaj pa pesom „Wacht. am Rhein" ali druge nemške, ki se tudi v slov. (recte nemčurskih) šolah pojd? Ur.)
Iz Rajhenburga.
•
O
c
&
o
oo
CS3
O
rt
o o
m cž Slovstvo.
Iz dobro znano knjigozaložbe F. Tcrapsky-ga v Pragi došla so nam v namon razpravljanja v Bvojem organu sledeča šolska sredstva: 1. „Dcr Anseliauu n g.s un terri eh t i n Bil der n“ (To je Kazalni nauk v podobah" [Hermanov.] 22. (najnovejši) natis od 1. 1876. Cena 6 gld. 66 kr. (Na dobeli papir prilepljeno podobo veljajo 14 gld.) To knjigo vporabljujo pri kazalnem nauku mnogo šol že več lot,. Dajo pa mi danes slovenskim učiteljem priporočujemo, temu je vzrok razen tega, da ima dobro barvano podobe tudi to, da ima poleg nemškega tudi slovenski tekst, kar slovenskim učiteljem večinoma ni bilo znano, in kar pa dajo knjigi za slovensko šolo dosta večjo »rodnost. Naj jo vpoljo toraj vsaka šola po Slovenskem, katora jo še nema. — 2. »Tablico s čcrkami za p or vi poduk v branji (namreč slovenskem) s posebno slovonsko knjižico o navodu, kako se rabijo, in sploh o metodah pervega poduka v čitanji. (Izdal Prausek, poslov. Praprotnik.) To je zopet drugo učilo iz te šolske založnico, katero jo izdano bilo že 1. 1873 in namenjeno slov. šolam, a po katerem so je do sedaj le malo sogalo, V veliki škatljici jo je precejšnje število velikih premakljivih čerk z omenjenim dosta obširnim navodom. Cena jo temu učilu 1 gld. 80 kr. — Vsak učitelj v nižjem razredu naj bi za olajševanje poduka rabil to učilo; kjer ga še manjka, naj
so potrudijo učitelji, da ga jim krajni šolski svet preskrbi. Tudi slovenska šola mora biti z učili, i to z domačim blagom preskrbljena, ako hoče napredovati.
(„Fizika in Kemija“i za višjo razrede ljudskih in meščanskih šol. V noinškism jeziku spisal Avgust Decker, ravnatelj c. kr. učiteljišča v Olomucu. Poslovenil J. L. Cena kr. Tiskal Karola Gerolda sin na Dunaju. — To jo naslov novi slovenski knjigi. — Izmed najnovejših slovenskih fizik je to tretja rabljiva knjiga. Porva je Sohodler-jeva, izdana po Slov. Matici, ki ni za ljudsko šole; druga jo „uiala fizika" Netoličkova, ki je namenjena učencem ljudskih šol in obravnava najvažnejša načela v pogovorih. Prva je preobširna za ljudske šole, tudi skoro preobširna za učenje učiteljevo, poslednja pa obsega skoro premalo za učence na višjih razredih, posebno pa za učitelja, ki mora imeti knjigo, po kateri so za uk pripravlja. Nova knjiga pa, to je poslovenjena Deckerjeva Fizika in Kemija, ki je v nemškem izvirniku mnogo razširjena in od vlade odobrena, bode prav dobro služila učencem višjih (4., 5.) razredov narodno in posebno meščanske šole, zlasti pa za pripravijevalnc razrede in sploh nižje razrede na učiteljiščih in drugih zavodih. Prav vstrezala pa bode ta nova fizika in kemija vsem onim slovenskim učitoljem, kateri so s knjigami te stroko še slabo prcskorbljeni, ali katerim slovenska terminologija še znana ni. Knjiga ima 87 prav razločnih ilustracij. Tisk je jako okusen na prav lepem papirji.
(„Slovenski učiteljski koledar11) za leto 1877, izdan po našem učiteljskem društvu, je že natisnjen in se ravno vežo. Do 15. avgusta bode gotov in vsem slovenskim učiteljem na razpolaganje. Kdor nam pošlje 52 kr. (po poštni nakaznici), pa ga mu brez vseh daljnih stroškov po pošti pošljemo; ali pa, da so nam dovoli, da znesek po pošti povzamemo, kar pa ne nasvetujemo, kajti po tej poti jih stane „koledarčeku 80 kr„ t. j. 28 kr. več. Radi tega prosimo tudi naročnike, da nam onih 52 kr. pošljejo, če ne, ga jim bodemo po poštnem povzelji poslati morali, zlasti onim, katerih ne pozndmo. Odbor „Učit. društva za slov Štajer“.
(„Slomšekovo pesmi“), ki veljajo 90 kr., tordo vezane 1 gld., morejo so tudi pri nas naročiti.
Šolske novice in drobtine.
(Učiteljsko zborovanje v Ptuju.) 20. julija se je seslo f> odbornikov. Ti so z ozirom na to, da so 15. avgusta zvečor no zbere še veliko učiteljev v Ptuju, sklenili, da bode občni zbor „Učiteljskega društvavza slovenski Stajer" 16. avgusta, v sredo, zvečor ob 8. uri v Ci tal niški dvorani. Dnevni red jo priobčen na čelu denašnjega lista. Učitelji, pa zlasti udje naši, ki dojdejo 15. avgusta v Ptuj, zberd se zvečer v Čitalnici. —
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 6. julija se je poročalo o nadzorovanji nekaterih šol v ljutomerskem in ptujskem okraju, dovolile so se podpore učiteljskim soprugam, ki so bile v industri-jalni kurz v Maribor pozvane, dovolile nadalje starostne doklade, pokojnine itd. Ker je bilo v zadnjem času več takih oseb, ki so se uporabili kot začasni učitelji, sodnijsko kaznovanih, zato je deželni šolski svet sklenil,
okrajne šolsko svete na dotični ukaz so s tom dostavkom opomniti, da so pri uporabljenji oseb brez stvokovniškega izobraževanja z vso previdnostjo ravna. Ana Lazič se je imenovala industrijalna učiteljica v Laškem tergu; Anton Kosi pri sv. Janžu na Dravskem polji in Andr. Dolmač v Dornavi sta djana v pokoj.
(Učitelji Gornjcgradskoga in Vranskega okraja) imajo uradno okrajno učiteljsko konforenco dno 10. avgusta v Braslovčah.
(-j- Anton Goljcvšček), prej učitelj na vadnici v Gorici, zadnji čas ravnatelj avstrijsko šolo v Carigradu, je po sporočilih iz tega mesta ondi umeri. Izvorstni slovenski učitelj in domoljub jo bil še le 35 let star.
(Felkl-nove risanke) je priporočilo hervatskim šolam hervatsko-slovansko učiteljsko društvo „Narodna škola“ v Zagrebu. Iz tega raz-vidite, slovenski učitelji, da so te risanke res izverstno blago, katero Vam je preskerbelo vaše in naše učiteljsko društvo, in priporočujerao jih Vam še enkrat 1
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Kranjskem: Učiteljske službe v Kerškom (500), v Leskovcu (400), v Vel. Doljni (500) do 7. septembra na kr. s. svet.
Na Goriškem: Nadučiteljska služba v Ajdo v ščini inltihenbergu (600 in stanov.); službe učiteljic v Cerničah, Kihenbergu, Ajdovščini (400 gld. in stan.), Solkanu invKamonjah (320); službe učiteljev v Porvačini, na Vogorskera in St. Ferjanu (400) — vse do 26. avgusta na kr. š. svet.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Anton Leban (iz Mozirja) učitelj v Ribnici; g. Fr. BI Um el (iz nemškega Štajerja), nadučitelj v Colji (na deški šoli); g. Fr. Kraner, nadučitelj v Ponikvi jo djan v pokoj.
Po&učiteljska služba
je razpisana v Frama (Frauheim). Prosilci naj vložijo svoje prošnje do 15. avgusta t. 1.
Krajni šolski svet v Framu.
Franc Divjale,
2—2	načelnik.
Konkurs-Kundmachung.
Die Lehrerstellen an deu Volksschulen zn St. Peter, St. Michael, Košana, Ubclsko, Vrabče mit je 500 fl., dann zu Podraga, Vrem, Dom mit je 400 11. Jabresgehalt und frcicr Wohnung, eine Lobrerstelle an der dreiklassigen Volksscbulc zu Senoseč mit 500 11. und Naturalvvohnung und cndlich zvvei Concurrcudo Lehrerposten fUr Unter Semon und Verbovo einerseits und fllr Ostrožnobrdo und Suhorje andererscits mit jo 500 11. Gchalt sind zu besetzen. Die Gosuche sind bis 10. August 1. J. beim k. k. Bezirk8schulrathc in Adelsborg einzubringen.
K. k. Bezirkssehulrath Adelsborg am 15. Juli 1876.
Razpis učiteljskih sluzet.
Po obsegu okrajnega glavarstva Celjskega se razpisujejo sledeče učiteljske službe v namen definitivne podelitve:
V šolskem okraju Celjskem.
Podučiteljska služba II. razreda v okolici Celjski;
podučiteljske službe III. razreda: v Žalcu, v Novi Cerkvi, pošta Vojnik (Hobenegg), na Tebarjih, posta Celje, na Do-berni, pošta Doberna, v St. Ju rji poleg j užn e železnice z stanovanjem in bišno opravo; podučiteljske službe IV. razreda: v Petrovčah pošta Žalec, v Frankolovem, pošta Vojnik.
V šolskem okraju Vranskem.
Podučiteljske službe III. razreda: Na Vranjskcm, v
Brazlovčab (Frasslau).
V šolskem okraju Konjiškem.
Učiteljska služba III. razreda v Konjicah; učiteljske službe IV. razreda v St. Jerneji, pošta Svet Duh v Ločah, v Špitaliču, pošta Konjice, v Keblju, pošta Konjice, v Sv. Duhu pri Ločah, v Št. Jungerti, pošta Konjice, v D ram-1 j a h, pošta Št. Jurij pri južni železnici; dve podučiteljski službi III. razreda v Konjicah; podučiteljske službe IV. razreda: v Čadr a mu, pošta Oplotnice, pri Svetem Duhu v Ločah.
V šolskem okraju Šmarskem.
Dve podučiteljski službi III. razreda v Šmarji pri Jelšah; podučiteljske službe IV. razreda: v Slivnici, pošta Št. Jurij pri južni železnici, na Ponkvi poleg južne železnice.
V šolskem okraju Gornjegrajskem.
Učiteljska služba III. razreda na Gorici, pošta Mozirje; učiteljske službe IV. razreda na Lučah, pošta Ljubno, v Šmartnem, pošta Gornji grad; podučiteljska služba III. razreda v Gornjem gradu; podučiteljska služba IV. razreda na Ljubnem.
V šolskem okraju Laškem.
Učiteljske službe III. razreda v Hrastniku pri južni železnici, v Dolu, pošta Hrastnik; podučiteljske službo III. razreda: v Terbovljah, v Laškem trgu in v Hrastniku.
Z imenovanimi službami je zvezano prosto stanovanjc. Pro-sitelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru i pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje potem predstavljene šolske oblasti do 15. septembra 1876 vposlati dotičnemu krajnemu šolskemu svetovalstvu.
Celje 7. julija 1876.
C. kr. okrajni glavar kot pervosednik šolskih svetov:
IIuum 1. r.
Konkurs-Kundmachuiifir.
o
An der vierklassigen Volksschule in Adelsberg werden drei Lelirerstellen, zvvei mit je 600 fl. und cine mit 550 fi. Jahres-gehalt und gleichzeitig auch die Leit.erstelle mit einer Funktions-zulage von 100 fl. und 80 fl. Quartiergcld, eventuell zur definitiven Besetzung ausgeschrieben. Die Gesuche sind bis 10. August 1. J. beim Ortsschulrathe in Adelsberg einzubringeu.
K. k. Bezirksschulrath Adelsborg atu 15. Juli 1870,
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celctna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učiteljskega društva za slovenski Stajer“:
112 Nove risanke
s slovenskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske šole jih ima pa v zalogi
Janez Griontini	in Fr, I>ul>ois
v Ljubljani,	v	Ljutomera.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih uredjeno zemeljske krogle (globe), luno- in planetostroje najnižjih cen v slovenskem, hervatskem in serb-s kem jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo. J)^ Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in frank o pošiljajo.
Follcl in sina tergovina s papirjem v Pragi.
Lastništvo „U5iteljsko društvo za slov. Št.ajer.“
Za uredn. odgovoren Prag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.