5<<;
=


%


"
Knjiga Psalmov je tudi danes med najbolj
poznanimi in najveèkrat branimi knjigami
Svetega pisma in je poleg Izaije najpogosteje
citirana knjiga Stare zaveze v Novi zavezi.
Psalmi predstavljajo teološki povzetek in vrh
Stare zaveze. V njih so izra`ena najbolj pre-
èišèena spoznanja o Bogu, èloveku in svetu
ter hkrati najgloblja hrepenenja, ki so dobila
svojo izpolnitev v Kristusu. Molitev psalmov
je tako v judovstvu kot v kršèanstvu pomenila
srce osebnega in obèestvenega bogoslu`ja. V
njih so rodovi vernikov tako v judovstvu kot
v kršèanstvu dobivali navdih za svojo molitev
in za `ivljenje. Na zadnjem koncilu je Cer-
kev ponovno postavila psalme v središèe mo-
litvenega `ivljenja vernikov s tem, ko je psal-
me vkljuèila v obvezni del besednega bogo-
slu`ja in ko je tudi vernikom priporoèila red-
no molitev vsaj dela molitvenega bogoslu`ja
Cerkve. Koncil poziva vse, “naj si pridobi-
jo popolnejšo liturgièno in biblièno izobraz-
bo, zlasti glede psalmov” (B 90).1
 
C
"

!

V hebrejskem Svetem pismu nosijo Psal-
mi naslov Hvalnice (hebr. tehillím) ali Da-
vidove pesmi (šir l-David) ali celo Jahveto-
va pesem (šir ha-Elohim, šir Adonai - Ps
137,4). Uvršèajo se za Postavo (Torah) in Pre-
roke (Nebiim), na zaèetek zbirke Spisov (Ke-
tubim). Najdemo jih pred Jobovo knjigo in
Pregovori, s katerima sestavljajo neko dopol-
njujoèo trojico. V grškem prevodu (Septua-
ginti) nosijo naslov Psaltérion ali Psalmói, od
koder tudi njihov obièajni naslov. Po vzo-
ru peteroknji`ja je knjiga psalmov razdeljena
na pet delov (1-41; 42-72; 73-89; 90-106; 107-
150), od katerih se vsak konèuje z obliko bla-
goslova ali doksologijo: “Slavljen bodi Gos-
pod, Izraelov Bog, od vekomaj do vekomaj!
Amen, amen” (41,14). Vzporejanje psalmov
s postavo ka`e tako na njihov velik pomen
v izraelski teologiji kot na naravo vere same,
katere izraz so. Biblièna vera v Boga Stvar-
nika se namreè ne izra`a prvenstveno v za-
povedih in izrekih, temveè v dogodkih vsak-
danjega `ivljenja. Veroizpoved je za Izrael iz-
poved lastnega `ivljenja, svoje zgodovine, ki
jo razume kot zgodovino Bo`jega delovanja.
Psalmi so neke vrste upesnjenje te zgodovine,
so pesem `ivljenja. Molivec v Ps 118,14 tako
celo enaèi svojo molitev z Bogom samim:
“Gospod je moja moè in moja pesem”.
Izrael se je zavedal, da je njegova najpo-
membnejša in najodliènejša naloga ter raz-
log njegove izvoljenosti v slavljenju edine-
ga Boga. Hvalnice ali slavilni psalmi so zato
najmoènejša skupina v zbirki psalmov. Z nji-
mi se molivec obraèa na Boga Stvarnika, Re-
šitelja in Gospodarja zgodovine:
Nebesa pripovedujejo o Bo`ji slavi,
nebesni svod sporoèa o delu njegovih rok.
Dan izreka dnevu govor,
noè razglaša noèi znanje.
To ni govor, to niso besede,
njihov glas je neslišen;
po vsej zemlji gre njihov val,
do konca sveta njihove besede.
(Ps 19,2-5; prim. Ps 8; 33; 100; 103; 104; 111;
113; 114; 117; 135; 136; 145-150). Na vsakem ko-
raku svoje zgodovine je ljudstvo našlo raz-
!#
	



D



"
 #
5<<;
=


%


"
loge za hvalospev svojemu Bogu (Ps 78; 105).
V vseh stvareh odkrivajo èudovit red in v
njem vidijo prièo Bo`je navzoènosti v sve-
tu. Še posebej v samem Jeruzalemu (prim.
Ps 24; 48; 76; 84; 87), na gori Sion (Ps 46;
48; 76; 84; 87; 122; 125; 132), v templju in v
kraljevanju Gospodovih maziljencev:
“Jaz sem posvetil svojega kralja
na Sionu, svoji sveti gori.”
Razglasil bom GOSPODOV zakon.
Rekel mi je: “Ti si moj sin,
danes sem te rodil.
(Ps 2,6-7; prim. Ps 18; 20; 21; 45; 72; 89;
93; 96; 97; 98; 99; 101; 110; 144). V kralju, ki
ga je Bog mazili, prepozna Izrael zagotovilo
Bo`jih obljub o vladi praviènosti in svetosti.2
Psalmi poleg hvalnic in teoloških izpovedi
zajemajo tudi najširšo paleto èloveških izku-
šenj, premišljevanj, kontemplacij, prièevanj,
ugovorov, to`b, hvalnic, prošenj in zahval.
Velik del psalmov je izraz osebne molitve sti-
skanega in preizkušanega posameznika. Mo-
livec klièe na pomoè, to`i in roti v svoji naj-
globlji bivanjski stiski:
GOSPOD, v svojem gnevu me ne grajaj,
v svoji srditosti me ne karaj!
Izka`i mi milost, GOSPOD, ker sem one-
mogel,
ozdravi me, GOSPOD, ker so moje kosti
potrte
Tudi moja duša je silno potrta;
a ti, GOSPOD, doklej
Vrni se, GOSPOD, reši moje `ivljenje,
odreši me zaradi svoje dobrote!
Zakaj v smrti ni spomina nate,
kdo se ti zahvaljuje v podzemlju
Utrujen sem od vzdihovanja,
vsako noè oblivam svojo posteljo,
s solzami moèim svoje le`išèe.
Moje oko je otopelo od `alosti,
postaralo se je med vsemi mojimi nasprotniki.
(Ps 6,2-8; prim. Ps 7; 13; 17; 22; 30; 31; 35;
36; 38; 39; 42; 43; 51; 54; 56; 61). Molivec do-
`ivlja skrajno stisko, ki je konèno posledica
greha. Zaveda se, da greh izzove Bo`jo sodbo,
ki jo lahko omili le Bo`je usmiljenje samo.
Èeprav se molivec sprehaja na robu obupa,
vendarle ne preneha izrekati pred Boga svojo
boleèino in `alost. Vztrajnost konèno obr-
ne to`bo v zahvaljevanje in slavljenje:
GOSPOD je uslišal mojo prošnjo,
GOSPOD je sprejel mojo molitev.
Osramoèeni bodo, zelo bodo zmedeni vsi
moji sovra`niki,
obrnili se bodo, mahoma bodo osramoèeni.
(Ps 6,10-11)
Sv. Ambro` pravi, da so psalmi “blago-
slovi ljudstva, hvalnica Bogu, hvalospevi ob-
èestva, slavljenje vsega stvarstva, glas Cerkve,
blagozvoèje izpovedovanja vere, pobo`nost,
ki ima polno veljavo, veselje, ki osvobaja,
vrisk radosti. Psalmi omilijo jezo, od`enejo
stisko, bla`ijo solze; so obramba v noèi, uèi-
telji podnevi, šèit pred strahom, praznik sve-
tosti, podoba spokojnosti, poroštvo miru in
soglasja; psalmi so kot harfa, ki z zvenom raz-
liènih strun igra eno melodijo. Pesem psal-
mov prebuja in ugaša sleherni dan.”3  Psal-
mi tako govorijo iz in vodijo v izkustvo, da
`ivljenje ni le goli tek dogodkov in dejstev,
temveè se vse dogaja pred oblièjem Veène-
ga. Èlovekovo veselje, zahvala, prošnje, to`be,
prito`be in tudi dvomi ne gredo v prazno.
Izrekanje teh èustev in izkušenj intenzivira
njegovo `ivljenje. Besede psalmov podpirajo
in odpirajo èloveka tam, kjer sam ne bi mogel
veè stati, kjer sam nima veè moèi, poguma
in volje odpreti se. Prav v te trenutke mu lah-
ko psalmi posredujejo izkušnjo, da tudi mo-
livec, ki klièe v najgloblji zapušèenosti, konè-
no ne bo prepušèen samemu sebi. Govori-
ca psalmov ni dogmatsko doktrinarna in sega
dlje kot razne formalne razlage. Na nek naèin
lahko molivec preko psalmov izrazi to, kar
nosi njegovo `ivljenje, èeprav tega ne zna izra-
ziti. Luter pravi, da so psalmi molitev vseh
svetnikov. Kdorkoli se lahko v kakršni koli
situaciji v njih najde, odkrije besede, ki izra-
	





`ajo njegovo obèutje, kot da bi bile zapisa-
ne prav zanj.
Psalmi najbolj celovito izra`ajo znaèilno-
sti bibliène molitve, ki se dogaja na treh rav-
neh: vsaka molitev je hkrati molitev skupnosti,
osebna molitev in molitev Duha. Molitev psal-
mov je bila v judovstvu v prvi vrsti molitev
ljudstva, ki slavi edinega Boga, svojega stvar-
nika, voditelja in rešitelja. Psalmi odra`ajo tem-
peljsko liturgijo, ki je za veliko veèino psalmov
tudi kraj njihovega nastanka in primarni kraj
molitve. Molitev ljudstva nato odmeva v mo-
litvi posameznika. Hkrati pa se ljudstvo in po-
sameznik zavedata, da je konèno Gospod stvar-
nik in gospodar zgodovine sam; ne samo cilj
molitve, temveè tudi njen pobudnik:
5<<;
=


%


"

 #
Z ust otroèièev in dojenèkov
si postavil trdnjavo
zaradi svojih nasprotnikov,
da brzdaš sovra`nika in mašèevalca.
Ko gledam nebo, delo tvojih prstov,
luno in zvezde, ki si jih utrdil:
Kaj je èlovek, da se ga spominjaš,
sin èlovekov, da ga obiskuješ?
Naredil si ga malo ni`jega od Boga,
s slavo in èastjo si ga ovenèal.
Dal si mu oblast nad deli svojih rok,
vse si polo`il pod njegove noge.
(Ps 8,3-7)
Tudi psalmi - hvalnice in to`be, zahva-
le in prošnje so zato Gospodovo delo. Psal-
mist tako v znamenitem psalmu Ob babilon-
skih rekah ugotavlja:
Kako bi mogli peti Gospodovo pesem
na tuji zemlji?
(Ps 137,4).
Na enak naèin je razumela molitev psal-
mov tudi prva Cerkev. Prvim kristjanom je
bilo samoumevno, da so tudi oni tako v oseb-
ni pobo`nosti kot v uradnem bogoslu`ju po-
leg svojih novih pesmi prepevali tudi psal-
me prve zaveze. Apostol Jakob tako spodbuja:
“Èe kdo med vami trpi, naj moli. Èe je kdo
dobre volje, naj pôje hvalnice” (Jak 5,13).
Tudi Pavel vabi svoje skupnosti k redni zah-
valni molitvi in prepevanju psalmov: “Kri-
stusova beseda naj bogato prebiva med vami.
V vsej modrosti se med seboj pouèujte in
spodbujajte. S psalmi, hvalnicami in duhov-
nimi pesmimi v svojih srcih hvale`no prepe-
vajte Bogu” (Kol 3,16; prim. Ef 5,19).4
 
/

"

"
Vsi pisatelji Nove zaveze uporabljajo psal-
me kot primarno preroška besedila. Vsi so
izhajali iz bogate tradicije judovske molitve
prièakovanja dokonènega Bo`jega posega v
zgodovino. V Jezusovem oznanilu Bo`jega
kraljestva so prepoznali uresnièitev Bo`jih
odrešenjskih obljub o dokonèni zmagi pra-
viènosti in svetosti. Prav v psalmih je bo`ji
mesijanski poseg najpogosteje opevan, zato
novozavezni pisatelji psalme zelo pogosto na-
vajajo. Naštejemo lahko preko sto navedkov.
Najveè direktnih in indirektnih navajanj ter
skupnih motivov najdemo v Matejevem
evangeliju. Matej predstavi celotno Jezusovo
`ivljenje in uèenje kot dopolnitev oziroma
uresnièitev “postave in prerokov” (5,17).
Enaindvajsetkrat so besede psalmov polo`ena
Jezusu na usta (npr. 5,35; 7,23; 21,16.42-44;
23,39), pri tem se najpogosteje pojavljajo psal-
mi 22, 110 in 118:5
Zelo veliko ljudi iz mno`ice je razgrnilo na
pot svoje plašèe, drugi pa so lomili veje z dre-
ves in jih razgrinjali na pot.
 In mno`ice, ki so šle pred njim in za njim,
so vzklikale:
“Hozana Davidovemu sinu!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!”
(Mt 21,8-9; Ps 118,17).
Jezus jim je rekel: “Ali niste nikoli brali v
Pismih:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Gospod je to naredil
in èudovito je v naših oèeh.
(Mt 21,42; Ps 118,22-23).
Povem vam namreè, da me odslej ne boste
videli, dokler ne poreèete: ›Blagoslovljen, ki pri-
haja v Gospodovem imenu!‹
(Mt 23,39; Ps 118,26).
Luka, ki predstavi Jezusa kot velikega pre-
roka (prim. 4,18 sl.; 7,16; 13,33; 24,19), zakljuèi
svoj evangelij z Jezusovo preroško interpre-
tacijo psalmov: “Mora se izpolniti vse, kar
je pisano o meni v Mojzesovi postavi, pre-
rokih in psalmih” (Lk 24,44).
Cerkveni oèetje so drug za drugim pou-
darjali, da je glavna oseba psalmov Kristus
ter da pomeni moliti psalme moliti s Kri-
stusom in moliti Kristusa. Tertulijan (+220)
je zapisal, da skoraj vsak psalm govori o Kri-
5<<;
=


%


"
	





stusu in s Kristusom, ki je v pogovoru z Oèe-
tom. Psalmi nas zato uvajajo v Kristusovo
skrivnost. V psalmih vidijo oèetje navzoèe
predpodobe vseh pomembnih skrivnosti
nove zaveze.6  Tako naj bi bilo oznanjenje
Mariji nakazano v Ps 45,11: “Poslušaj, hèi,
glej, nagni svoje uho”, Kristusovo trpljenje
v Ps 22,2: “Moj Bog, moj Bog, zakaj si me
zapustil?”, njegovo vstajenje v Ps 16,10: “Za-
kaj moje duše ne boš prepustil podzemlju,
svojemu zvestemu ne boš dal videti groba”,
njegov vnebohod Ps 47,6: “Bog se je vzdignil
med vzklikanjem, Gospod med donenjem
roga” in njegovo prestolovanje na Bo`ji de-
snici v Ps 110,1: “Gospod govori mojemu
Gospodu: “Sédi na mojo desnico, dokler ne
polo`im tvojih sovra`nikov za podno`je tvo-
jih nog”. O takšnih preroških psalmih pravi
sv. Avguštin (+430), da moramo “besede, ki
jih prepevamo, bolj poslušati, kot jih izgo-
varjati”.7  Poslušanje in pripravljenost, da
se pustimo dotakniti besedam psalmov, sta
najpomembnejši dr`i vsakega molivca. V
takšnem odnosu se dogaja poglabljanje na
dveh ravneh: ker `e poznamo Jezusovo skriv-
nost lahko psalme globlje razumemo, po
drugi stani pa lahko tudi iz psalmov, ki so
nastali iz navdiha istega Duha, ki je navdi-
hoval Jezusa, tudi njegovo odrešenjsko po-
slanstvo bolje spoznamo. Sv. Justin (+165)
pravi k Ps 24,7-8: “Odprite se, starodavne
duri, da vstopi kralj slave …”, da se ta po-
ziv “kralju slave” ne nanaša na Salomona ali
na katerega koli drugega kralja, ampak edi-
no le na Kristusa, ki je, kot so oznanjali Izai-
ja, David in celotno pismo, nastopil brez
“podobe in lepote”, da bi ga hoteli videti,
ki ni imel “zunanjosti, da bi si ga `eleli”, ki
je bil “zanièevan in zapušèen od ljudi, mo`
boleèin in znanec bolezni” (Iz 53,2-3). Kljub
temu je Kristus edini kralj slave, ker je edina
slava (gr. doxa) volja nebeškega Oèeta, ki
jo je izpolnjeval s svojim `ivljenjem in ki ga
je obudila tudi od mrtvih.8
Prav v psalmih je prva Cerkev videla naj-
bolj jasno napoved odrešenjskih dogodkov,
ki so se izvršili v Kristusovem prihodu, zato
psalme tudi najpogosteje interpretira. Apo-
stolska dela enaindvajsetkrat navajajo psalme,
veèinoma v Petrovih in Pavlovih govorih, ko
apostola dokazujeta Jezusovo bo`je mesijans-
tvo. Tako npr. Peter v svojem prvem govoru
na binkoštni praznik, ki predstavlja krono
apostolskega oznanila, z izèrpnim navajanjem
Ps 16 in Ps 110 preprièuje Jude, da so se v Je-
zusu izpolnile mesijanske obljube:
“Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in
obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoèe, da bi bila
smrt imela oblast nad njim. David namreè pra-
vi o njem:
Vedno sem videl pred sabo Gospoda,
na moji desnici je, da ne omahnem.
Zato se je razveselilo moje srce
in vzradostil se je moj jezik.
In v upanju bo poèivalo moje meso,
ker moje duše ne boš prepustil podzemlju,
svojemu Svetemu ne boš dal gledati trohnobe.
Dal si mi spoznati pota `ivljenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim
oblièjem”
(Apd 2,24-28; prim. LXX Ps 16,8-11).
Peter nato nadaljuje z navajanjem Ps 110:
“Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo
temu prièe. Bil je povišan na Bo`jo desnico in
od Oèeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega
Duha je razlil, kakor vidite in slišite. David
ni šel v nebesa in vendar sam pravi:
Gospod je rekel mojemu Gospodu
Sédi na mojo desnico,
dokler ne polo`im tvojih sovra`nikov za pod-
no`je tvojih nog.
Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega
Jezusa, ki ste ga vi kri`ali, je Bog naredil za
Gospoda in Mesija”
(Apd 2,32-36; prim. Ps 110,1).
Tudi Pavel v svojem prvem misijonskem
govoru v Antiohiji v Pizidiji navaja enega glav-
nih mesijanskih psalmov Ps 2, ki je `e v ju-
5<<;
=


%


"
 #
dovski liturgiji skupaj s Ps 1 odpiral molitev
prièakovanja mesijanskega kralja in slavil bo`ji
danes, ko se je Bog milostno ozrl na svoje ljuds-
tvo. S tem psalmom preprièuje Jude, da je bil
Jezus prav po smrti in vstajenju izprièan kot
resnièni mesija Izraela in da se je v tem ure-
snièila tudi Bo`ja obljuba Davidovim potom-
cem o njihovi izvoljenosti in posinovljenju:
“In tudi mi vam oznanjamo, da se je izpol-
nila obljuba, dana oèetom. Bog jo je izpolnil
nad nami, ki smo njihovi otroci, s tem da je
obudil Jezusa, kakor je zapisano v drugem psal-
mu: Ti si moj sin, danes sem te rodil” (Apd
13,32-33). V Rim Pavel posredno navaja Ps 2,7,
ko dokazuje Jezusovo Bo`je sinovstvo, “ki ga
je Bog napovedal po svojih prerokih v svetih
Pismih, za evangelij o njegovem Sinu, ki se
je po mesu rodil iz Davidovega rodu, po duhu
5<<;
=


%


"
	





svetosti pa je po obujenju od mrtvih postavljen
za Bo`jega Sina v moèi. To je Jezus Kristus,
naš Gospod” (Rim 1,2-4). Prav tako odmeva
Ps 2 tudi v evangeljskih pripovedih o Jezuso-
vem krstu in spremenjenju na gori: “Ta je moj
ljubljeni sin” (Mt 3,17; 17,5).
Cerkveni oèetje so videli v Ps 2 najjasnejšo
preroško napoved o izpolnitvi vseh mesijan-
skih hrepenenj v Kristusu. Sv. Gregor iz Nise
(+395) pravi, da “oznanja skrivnost evangelija,
ker prerokuje telesno rojstvo njega, ki se je
za nas rodil danes (danes pomeni del naše-
ga èasa), èeprav je od vekomaj rojen iz Oèeta
in je od vekomaj z njim. Ps 2 oznanja Kri-
stusovo kraljevanje in njegovo oblast na ljud-
mi, ki so prej sicer pripadali postavi, a so jo
odklanjali, ker so bili prazni. Po veri vanj
bodo tudi oni z njim prerojeni”.9
E%!

F

"'
Vendar pa zbirka psalmov poleg hvalnic,
`alostink in mesijanskih pesmi vsebuje tudi
psalme, kjer sreèamo zelo ostre besede do nas-
protnikov in neprikrito `eljo po mašèevanju.
Kako razumeti psalme oziroma dele psalmov,
ki preklinjajo sovra`nike, ki povelièujejo moè
in nasilje nad nasprotniki ali pa ki to`ijo nad
svojo usodo in obupujejo, kot npr. Ps 5,5-7;
41,11-12; 58,7-17; 79,10-12; 94,1-2-22-24; 137,7-
9; 139,19-22? Kako umestiti takšne dele psal-
mov v kontekst kršèanske molitve? Še veè, lah-
ko tudi za te psalme reèemo, da jih izreka Kri-
stus ali da jih izrekamo v Kristusu, da so umer-
jeni nanj in da slavijo Oèeta? Naj za primer
navedemo `e zgoraj omenjeni Ps 137,7-9:
Spomni se, GOSPOD, zoper sinove Edóma,
dneva Jeruzalema, ko so govorili: “Porušite,
porušite vse do temeljev v njem!”
Hèi babilonska, unièevalka, blagor mu, ki
ti povrne zlo, ki si nam ga storila!
Blagor mu, ki zgrabi in trešèi tvoje otroèièe
ob skalo”.
Znaèilno za “kršèansko branje” tega psal-
ma je, da vrstice 7-9 ali vsaj 8-9 preprosto iz-
pusti. Teh vrstic tako ne sreèamo v brevir-
ju, kjer psalm molimo ob veèernicah v to-
rek èetrtega tedna, in ne v lekcionarju. Mne-
nja o tem, ali je primerno v molitvi izpuš-
èati dele, ki jih ne razumemo, ali se nam zdijo
nekršèanski, so razlièna. Zagovorniki branja
v neokrnjenem obsegu vidijo rešitev v bolj
poglobljenem razumevanju zgodovinskega
konteksta, v katerem so ti psalmi nastali. Da-
nes kritiène izjave v psalmih niso “brezèasno
formulirane resnice”, temveè jih je potreb-
no razumeti v doloèenem dru`benem in zgo-
dovinsko-religioznem kontekstu.10  V zgodo-
vini interpretacije Svetega pisma lahko za-
sledimo v glavnem tri vrste pristopov k be-
sedilom, ki zvenijo za kršèanskega bralca tuje
in nesprejemljivo: literarnokritièni, alegorièen
in eksistencialen pristop.
Literarnokritièni pristop se je najbolj uve-
ljavil v zadnjih dveh stoletjih, èeprav je bil
vsaj v neki obliki prisoten tudi pri nekate-
rih najzgodnejših interpretih. Literarnokri-
tièni pristop gradi na dokazovanju, da so
psalmi posebna, to je pesniška literarna vrsta,
ki govori preko svoje simbolnosti in celovi-
tosti. Ker so bili sestavljeni za bogoslu`no pet-
je in ne v prvi vrsti za pouèevanje, so bili
zgrajeni po pesniških naèelih, ki so lahko do-
bili kdaj tudi primat nad vsebino. Vsekakor
ima literarna oblika in namen vedno tudi
vpliv na vsebino. V pesniški literarni vrsti
tako posamezni elementi niso toliko nosilci
sporoèila sami v sebi, temveè v njihovi struk-
turalni celoti. Èe simbol v svoji materialni
dobesednosti ostane nerazumljiv ali pa mor-
da celo teološko nesprejemljiv, dobi pomen-
sko osvetlitev iz celote in ta zagotavlja prist-
nost in prese`nosti sporoèila. Skupna prvina
semitske poezije je slikovito izra`anje v pa-
ralelizmih. Pri tem gre za vzporedno izra`a-
nje iste misli v dveh ali treh stihih, ki so med
seboj v sinonimnem ali antitetiènem razmer-
ju. Razlagalci so si danes edini, da je miselni
paralelizem osnovna in najpomembnejša ob-
5<<;
=


%


"
 #
lika hebrejskega pesništva.11  Paralelizem daje
bralcu ali poslušalcu prilo`nost, da se neko-
liko pomudi pri eni misli in èustvu, s èimer
naj bi se èim bolj umiril, zajel celoto psal-
ma in njegovo univerzalno sporoèilo. Prav
preko pesniških izraznih sredstev, ki sicer
predstavljajo prevajalcem najte`ji izziv, ohra-
njajo psalmi v vseh jezikih univerzalnost in
prese`nost svojega sporoèila. Kritièna in za
kršèansko teologijo nesprejemljiva mesta v
psalmih lahko tako razumemo kot pesniš-
ke metafore, ki imajo svoje pravo sporoèi-
lo samo v kontekstu celote.
Drugi mo`en pristop je alegorièen, ki so ga
razvijali predvsem cerkveni oèetje. Med nji-
mi še posebej izstopa sv. Avguštin, ki je v svo-
jem obse`nem komentarju psalmov razvil t.
i. formulo “celotnega Kristusa” - totius Chri-
sti.12  Poudarja, da si je potrebno pri vsakem
psalmu zastaviti vprašanje, na kak naèin je v
njem prisoten Kristus. Celoten Kristus, ki ga
slišimo moliti v psalmih, je sestavljen iz gla-
ve in udov. V to`benih psalmih, kjer je go-
vor o krivdi, kesanju in pokori, se izrekajo Kri-
stusovi udje ali bolje reèeno Kristus, ki `ivi v
nas, ki ̀ ivi za nas, svoje ude, ki smo še na poti.
Tako npr. v Ps 51,11: “Skrij svoje oblièje pred
mojimi grehi, vse moje krivde izbriši” ali v Ps
25,11: “GOSPOD, zaradi svojega imena od-
pusti mojo krivdo, ker je velika”. Èeprav Cer-
kev popolnoma pripada Kristusu, ki je nje-
na glava, pravi Avguštin, Cerkev kot njego-
vo telo svojega cilja v vseh svojih udih še ni
dosegla. Še obstajajo stiske, bolezni, zatajitve,
grehi in slabosti, ki bremenijo njeno telo. Vse
to Kristus v psalmih sprejema nase in daru-
je Oèetu. Ker je celotni Kristus, ki moli v psal-
mih, glava in telo, lahko v njih hkrati prisluh-
nemu glasu telesa in glave. Kristus ne `eli go-
voriti brez nas, saj je obljubil, da se ne bo od
nas nikoli loèil: “Jaz sem z vami vse dni do
konca sveta” (Mt 28,20).13
Seveda je veliko te`je kot to`be in `alo-
stinke razumeti v Kristusovem duhu psalme,
5<<;
=


%


"
ki govorijo o nasilju in preklinjajo sovra`nike.
A tudi tukaj nadaljuje Avguštin svojo alego-
rièno kristološko interpretacijo. Ko razlaga
Ps137,8-9 “Hèi babilonska, unièevalka, blagor
mu, ki ti povrne zlo, ki si nam ga storila! Bla-
gor mu, ki zgrabi in trešèi tvoje otroèièe ob
skalo”, si zastavi vprašanje, kdo so babilonski
otroci? Ali niso to hudobna po`elenja, ki v
èloveku od otroštva naprej rastejo in postajajo
vedno trdovratnejša in ga vedno bolj obvla-
dujejo? Molivec tako prosi Gospoda, naj jih
izkorenini na zaèetku, ko so še majhne in te`-
ko prepoznavne. “Razbij in unièi jih na skali,
‘ta skala (pa) je bil Kristus’” (1 Kor 10,4).14
Kletve in podobne te`ke besede v psalmih
naperjene proti nasprotnikom je torej potreb-
no razumeti kot goreèe prošnje Bogu, naj iz-
korenini greh in zlo. Prekletstvo tako ni na-
perjeno zoper èloveka kot èloveka, temveè
proti èloveku kot grešniku. Grešnik v èloveku
mora umreti, da bi lahko èlovek res za`ivel
kot èlovek!
Tretji mo`en pristop k tem kritiènim od-
lomkom pa je eksistencialni. Ta izhaja iz pred-
postavke, da èlovek v psalmih ne spoznava
samo resnic o Bogu temveè tudi o sebi sa-
mem, o tem kaj je in kakšen je. Psalmi opi-
sujejo celoten spekter èlovekovega `ivljenja.
Pri tem mu ne samo govorijo, kdo v resni-
ci je, ampak mu nudijo tudi potrebne besede,
da lahko ta spoznanja izrazi in jih postavi
pred Boga. Vsak ima izkušnje, kako te`ko je
vèasih moliti s svojimi besedami, kako te`-
ko je najti prave besede, ki bi izrazile vse, kar
nosimo, kar nas te`i ali pa tudi razveselju-
je. V tem bivanjskem razumevanju psalmov
se odlomki o nasilju, moèi in sovraštvu po-
nujajo kot prostor, v katerega molivec po-
laga ves svoj gnev in greh, ki ga zasleduje in
mori. S tem, ko ta svoja obèutja ubesedi in
jih postavlja pred Boga, se jih hkrati osvo-
baja in jih izroèa njemu, ki lahko edini “od-
vzame naše slabosti in odnese naše bolezni”
(Mt 8,17; prim. Iz 53,4).
	





5<<;
=


%


"
1$

Knjiga psalmov je najbolj univerzalna bib-
lièna molitev `ivljenja, ki je nastajala v naj-
razliènejših obdobjih in situacijah tako skup-
nosti kot posameznika. Psalmi so rojeni iz
izkustva vsakdanjega `ivljenja, `ivetega v nav-
zoènosti Boga. Ali kot pravi sv. Ambro`, so
molitev od Boga k Bogu. Nastali in izroèeni
so nam bili z namenom, da to `ivljenje vedno
znova rojevajo, ga oblikujejo in ohranjajo.
Res je, da prava pobo`nost privre iz srca in
se ne hrani z literarnimi klišeji. Psalter nam
ne ponuja dokonèno izdelanih molitev, am-
pak odpira molitveni prostor, ki ga mora vsak
molivec dopolnjevati s svojih hrepenenjem,
s svojo stisko in veseljem, s svojim dvomom
in s svojo vero, s svojo telesnostjo in s svo-
jo duhovnostjo. V tej molitvi pa nikoli ni
sam, ampak vedno kot del obèestva verujo-
èih, kot del Kristusovega telesa. Za odkrivanje
sadov te molitve in `ivljenja iz njih pa je bolj
kot znanje potrebna vera, ki odpira moliv-
ca in njegovo `ivljenje Duhu.
1. Prim. H. Hübner, Vetus Testamentum und
Vetus Testamentum in Novo receptum. Die
Frage nach dem Kanon des Alten Testaments aus
neutestamentlicher Sicht, v: Jahrbuch für
biblische Theologie 3 (1988), 147 - 162; E. Zenger,
“Du thronst auf den Psalmen Israels” (Ps 22,4).
Von der Unverzichtbarkeit der jüdischen
Psalmen im christlichen Wortgottesdienst, v: B.
Kranemann, T. Sternberg (ur.), Wie das Wort
Gottes feiern? Der Wortgottesdienst als theologische
Herausforderung, Quaestiones disputatae 194,
Freiburg, 2002, 16 - 40.
2. Prim. H. Gross, J. Krašovec, H. Reinelt, Psalmi.
Besedilo in razlaga, Celje, Mohorjeva dru`ba,
1989, 5-15.
3. Prim. M. Cimosa, Mia luce e mia salvezza è il
Signore, Libreria editrice Vaticana, 2004, 6 - 20.
4. Prim. E. Zenger, Die Psalmen der jüdischen
Bibel - Gebetbuch Jesu und der Christen, v: Wort
und Antwort 34 (1993), 63 - 69.
5. Razlagalci veèinoma naštejejo sedemindvajset
navajanj psalmov v Matejevem evangeliju,
razporejenih v štirih sklopih, in sicer v uvodnih
pripovedih: 1,21 (Ps 130,8); 3,17 (Ps 2,7); 4,6 (Ps
9,22sl.), v govoru na gori: 5,3 (Ps 34,19); 5,5 (Ps
36,11); 5,8 (Ps 73,4); 5,9 (Ps 34,15); 5,35 (Ps 48,3);
7,23 (Ps 6,9), v Jezusovem sooèanju z nasprotniki
v Jeruzalemu: 21,8sl. (Ps 118,25); 21,16 (Ps 8,3);
21,42 (Ps 118,22sl.); 22,41-46 (Ps 110,1); 23,39 (Ps
118,26) in v poroèilu o trpljenju: 26,38 (Ps 41);
26,64 (Ps 109,1); 27,34 (Ps 68,22); 27,35 (Ps
21,19); 27,39 (Ps 21,8); 27,43 (Ps 21,9); 27,46 (Ps
22,2); 27,48 (Ps 68,22). V pribli`no polovici
navajanj gre za kristološko in v polovici za
antropološko sporoèilo (prim. F.-K. Hossfeld, E.
Zenger, Das Matthäusevangelium im Lichte der
Psalmen, v: R. Kampling (ur.), “Dies ist das Buch
...”. Das Matthäusevangelium. Interpretation -
Rezeption - Rezeptionsgeschichte, Paderborn 2004,
129 - 140.
6. Prim. L. Alonso Schökel, I salmi I, Borla, Roma,
1992, 15 - 46; C. Reemets, Die Psalmen bei den
Kirchenvätern, Stuttgart, 2000; M. J. Rondeau,
Les commentaires patristiques du Psautier, II,
Roma, 1982.
7. Avguštin, Enarrationes in Psalmos, 57,1, v: H.
Weber (ur.), Paderborn, 1964; H. U. von
Baltasar, Augustinus, Über die Psalmen,
Einsiedeln, 1983.
8. Prim. C. Reemts, Christus begegnen. Das
Psalmengebet bei den Vätern der Kirche, v:: Erbe
und Auftrag 82 (2006), 145.
9. Prim. L. Alonso Schökel, n. d., 178.
10. Prim. E. Zenger, Ein Gott der Rache?.
Feindpsalmen verstehen, Freiburg/Basel/Wien,
1994, 158-163, ki med drugim zavraèa vsakršno
evolucionistièno razlaganje psalmov in Stare
zaveze nasploh ter opozarja na nevarnost
redukcije psalmov na odrešenjsko-pedagoško
funkcijo. Po tem mišljenju naj bi kritiène izjave v
psalmih kazale predvsem na nepopolno podobo
Boga Stare zaveze in naj slu`ijo kršèanskemu
bralcu kot spodbuda hrepenenja po prerašèanju
te podobe v Novi zavezi. “Teološki pomen teh
psalmov je mogoè na naèin e contrario, kot
kontrastno vzporejanje z novozaveznim
oznanilom.” (37).
11. Prim. J. Krašovec, Nagrada, kazen in odpušèanje,
Ljubljana, 1999, 613-689.
12. Prim. M. Fiedrowicz, Psalmus vox totius Christi.
Studien zu Augustins Ennarationes in Psalmos,
Freiburg, 1997.
13. Prim. Avguštin, Enarrationes in Psalmos, 56,1.
14. Avguštin, Enarrationes in Psalmos, Ps