Kritikujoči glasovi. )fGorenjec" prinaša v številki z dne 11. t. m. pod zaglavjem ,,Enaka pravica za vse!" ta-le članek: Profesor Metelko je bil odlikovan na svoje stare dni. Ko se kmalu potem predstavi škofu Wolfu, vpraša ga ta, kje ima križec. Odlikovanec začne preiskavati dolge žepe, prišite v škrijce rjave, duhovniške suknje, in med raznimi papirji pokaže škofu pred kratkim zadobljeno odlikovanje. Na tem stališču stoji glede odlikovanj menda c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani, seveda le glede odlikovanj, katere je kratkomalo odpravil in ki se tičejo otrok v ljudskih Solah. Mi sicer pritrjujemo tej slavni korporaciji, če je mnenja, da mali paglavec ni za las boJjši zaradi tega, ker se tiska njegovo ime v letnem poročilu z debelimi črkami; tudi ne ngovarjamo, da ni popolnoma izključeno, da bi se kak ljudski užitelj ne zmotil, da bi ne odlikoval kakega otroka, ki tega ni najbolj zaslužil, in da bi ne prezrl kakega drugega, ki je tudi zaslužil odlikovanje; ali to velja tudi za vse druge državne in cerkveneoblasti. In vendar imamo razne križce, verižice, pridevke k imenom, imamo rdeče ovratnike, rdeče in višnjeve kapice, celo škrlataste plašče, s katerimi rečmi se odlikujejo pridni in zaslužni državljani.*) Francoska revolucija je odpravila vse rede in plemstva, ali žene francoskih republikanskih ministrov so vendar vse srečne, če jih povabi kaka stara markiza na ples. Za več milijonov težkim nevestam iz Amerike se izpolni najsrčnejša želja, če vlove v Parizu kakega zadolženega in izživelega grofa za moža. In v parlamentarnih državah se pripeti, da kak imeniten politik v mladih letih podira prestole in oltarje, na stara leta pa**) klečeplazi okolo cerkovnikov in dvornih žandarmov, da bi dosegel kak križec. Tako svet pelja in v tem oziru človeštvo v naŠih dneh ni storilo niti koraka naprej. Zaradi tega menimo, da je c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani slab poznavalec Sloveške duše, slab računar in slab izgojevalec. S tem sklepom je vzel otrokom nekaj, kar po mnenju strokovnjakov vzgoji ni bilo na kvar, in česar so se otroci veselili. Če se že odpravljajo igračice, ali naj se res začne pri otrocih v ljudskih šolah? Ali res tiči v tem posebna izgojevalna modrost, da se zatre v mladi duši vsaka ambicija, da se že prepriča mladega otroka, da zadostnje, ako se le nskozi zleze". Mi gotovo nismo občudovatelji odlikovanj. Ia c. kr. korporacija, ki v stari monarhični državi odpravlja odlikovanja, nam skoro imponira. Ali nekaj nam ni prav! Stari modrijan je trdil, da je lahko določiti, kdaj se pri človeku začne otroško naziranje, ali prav težko, kdaj da poneha. Če se je torej c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani s priznanja vrednim pogumom podal v boj pri tisti človeški slabosti, v kateri imajo glavno oporo vsa odlikovanja, mu nismo očitali nicesar, obžalujemo le to, da ni dosleden, da je dejal komat na konja pri repu, da je začel reformatorično svoje delo pri — malih otrokih. Enaka pravica za vse !***) * * * Preganjanje učiteljev. nSoča" piše: Preganjanje uciteljev za zadnjih volitev in ob drugih prilikah v naši deželi je bilo doslej naravnost nekaj nečuvenega. Za vsako besedico, za vsak korak, ki ni baš prijal politikujočemu nuncu, so se podajale ovadbe na šolske oblasti, ndiscipliniralo" se je učitelje, da je bilo grdo, in celo odpuščali so jih iz službe. Brez usmiljenja se je postopalo z njimi, po farovžih so se pa smejali, ako je bil kdo za pravo mčarijo in ker ni hotel kloniti tilnika pred kakim zbesnelim dervišem, pahnjen v nesrečo. No, vlagali so se utoki proti določbam tukajsnjih šolskih oblastij, in šli so utoki tudi na ministrstvo, ki je pa sodilo o stvari drugače nego tu. Je pač zijala iz vseh proti prizadetim učiteljem naperjenih določeb le grda klerikalna lumparija. Omenjamo le dva slučaja: Nekega učitelja so bili odslovili, ali ministrstvo je ugodilo njegovi vlogi ter ga morajo reaktivirati, drugega so hoteli premestiti iz kraja pa tudi iz plačilne vrste v nižjo, ali ministrstvo je odločilo drugače; učitelj ostane, kjer je bil, dobi le opomin ali ukor. Tako se je vsaj deloma pokazala pravica proti klerikalnim lumparijam, katerim gredo naše oblasti le prerade na limanice. S klerikalnimi učitelji pa je drugače. 0 enem so se v javnosti pripovedovale in tudi oblastim so bile sporožene take *) Če bi se le zmeraj aamo taki! Uredn. **) N. pr. dvorni svetnik Šuklje. Uredn. ***) Gospodje pri deželnem šolskem svetu sploh čudno sedlajo svoje konjiče! Uredn. reči, da bi ga bili morali re3 le odsloviti. Ali kaj ? Lepo premestili so ga, in sedaj se pehajo klerikalni poslanci pri namestništvu za to, da bi ga imeli kje prav blizu Gorice! Dvojna mera! nega odbora. 10. Volitev dveh članov za deželno učiteljsko konferencijo. 11. Razni nasveti. (Te je predložiti 14 dni pred dnevom konferencije c. kr. okr. šol. nadzorniku.) Obrazca, navedena pod točko 4. in 5., izdelaj sleherai užitelj in učiteljica ter ista predloži c. kr. okr. šol. nadzorniku do 1. septembra 1903. Referenta tema slikama določi c. kr. okr. šol. nadzornik pozneje. To vabilo se izdaja z ozirom na § 4. ministrske naredbe z dne 8. maja 1872, drž. zak. št. 68. Opomba uredništva: V naši zadnji številki smo rekli v članku BMi in naše želje" med drugim: „ . . . Bliža se čas, ko bo učiteljstvo počivalo z duševnim delom. Učitelji se bodo oddabnili za kratek čas itd." Zdaj pa vidimo,da mora učiteljstvo spisati dva, odnosno tri referate, oziroma obrazce v teku šolskili počitnic. Tega ne odobrujemo in obžalujemo, da mora učiteljstvo za dobe šolskih počitnic delati, pisati itd. — Upamo, da se t bodoče kaj takega ne zgodi več. Oprostite, a kar je res, je res! D o p i s i. Goriško. Iz sežanskega okraja. (Sklep šolskega leta. Šolsko poročilo. Okrajna učit. konferencija.) Pri nas smo zaključili solsko leto dne 15. julija in novo šolsko leto pričnemo 1. septembra t. 1. — Voščimo vsem tovarišem in tovarišicam vesele počitnice! Naš okrajni šolski svet je letos zopet izdal ob koncu šolskega leta tiskano rŠolsko poročilo" o stanju ljudskega šolstva okraja sežanskega. Sestavil ga je g. nadzornik Matko K a n t e. Vsebina tega poročila je sledeča: I. Spis: ,,Vedenje šolske mladine v šoli in zunaj šole. Kaj in kdo daje povod slabemu vedenju? S kakšnimi sredstvi se slabemu vedenju v okom pride?" Ta 28 strani dolgi spis je spisala že leta 1887. gdč. Justina Štrukelj, učiteljica v Komnu, sedaj poročena Rasteiger v Ljubljani, in je bilo istega leta konferenčno poročilo. — II. »Številke 1, 2, 3." To so izreki, večinoma v verzih, ki jih je spisal g. Jožef Volk, učitelj v Zgoviku. — Tehje23. — III. nŠolske oblastnije". a) C. kr. dež. šolski svet. — b) C. kr. okraj. šolski svet. — c) Krajni šolski svet. Tu je omenjenih vseh 36 krajnih šolskih svetov v okraju in njih predsedniki imenoma. — IV. nPregled učiteljstva v okraju". — V. nPregled šolske mladine, šolarskih knjižnic, šolskih knjig za uboge, šolskih vrtov in poslopij." — VI. ,,Neki štatistični podatki in šolski dobrotniki-'. — Taka in enaka šolska poročila pospešujejo napredek našegašolstva in so marsikomu v spodbujo. Dne 23. septembra t. 1. bo ob 10. uri predpoldne v poslopju ljudske šole v Sežani okrajna učiteljska koferencija.Vzpored: 1. Pozdrav in poročilo predsednikovo. 2. Volitevnamestnika in dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo okr. šolskega nadzornika o stanju Ijud. šolstva v letu 1902—1903. 4. nOvca", uČna slika iz realij po formalnih stopnjah. Učna slika (obrazec) je za 4. šol. leto štirirazredne ljudske šole. 5. nOvca", popis po vprašanjih, učna slika iz spisja po didaktičnib (učnih) stopnjah. (Učna slika za 5. leto žtirirazredne ljudske šole.) 6. Pojasnila formalnim in učnim stopnjam iz občega in sosebno iz praktičnega stališča. 7. Poročilo knjižničnega odbora a) o stanju okraj. učit. knjižnice, b) o blagajniškem stanju iste. 8. Volitev stalnega odbora. 9. Volitev knjižniž-