'
&MŠMSr p i ub 1 i a ris ki^
Leposlover\ in znanstven lisE
Štev. 5.
V Ljubljani 1. maja  1889.
Leto IX.
S
Ukrajinska balada.
am, oča menih, dalje IsAva.}
Le noter, noter v dvorec k nam!
Mrak pada na ravnino,
Noč že na Ukrajino.
Pač trudni, lačni že ste Vi . . .
Tu ndte hleba in soli! Od pota si počijte, Pri meni prenočite !«
»»Bog plati, mlada Vam gospd! -Sami domd? Sami doma?
Kje mož je vaš  čestiti?
Kje" barin plemeniti?««
»Mož moj odšel je v daljni kraj, Oj,  v  daljni kraj, ni ga nazaj; Tri leta so minila, Odkar sva se ločila.«
»»Odšel je v matuško Moskvo", Od tam pa v Novgorod —  nato V Sibirijo potdvat, KupčeVat in trgovat.««
»Kak gospodarstvo kaj stoji? To pač velike so skrbi! . . .
Imate dece zale?
Odrasle ali male?«   —
»»Jedini otrok moj  — Ivan, Kazaček bdder je, krasan . . . Vse sLma gospodarim, Vse vladam in domarim.««
»Oh, te skrbi, oh, te" skrbi!
Lehkd se duša pogubi. . . Lehko od prave poti Napast nas zvabi,  zmoti.
Gost Vaš pravico od Boga Greh odpustiti Vam iva.& ...
Srce mi le odkrijte,
Ničesar ne tajite!«
»»Težko", hudo" grešila sem, Oh, grehe tri storila sem,
Tri hude, težke grehe ...
Podajte mi utehe!
Moliti vsak dan za možd Obljubila sem iz srca . . .
Oh, večkrat opustila —•
Greh prvi sem storila.
Posušil se je rožmarin
Usajen   njemu   na spomin . . .
Zalivati zabila —
Greh drugi  sem  storila.
Prišel bil k nam je mlad kobzar, Oj,  mlad kobzar,  oj,  lep goslar,
Opeval step-ravnino,
Opeval Ukrajino.
Kazake v dumkah je slavil, Njih ženam krasne vence vil . . .
Greh tretji sem storila:
KobzaVja — poljubila.
Bog pač mi grehe odpusti . . .
A on,  a on mi oprosti,
Ko pride iz tujine? — Po njem srce" mi gine.««
»On   že  sedi   tii   pred   teb d j : Odpušča vse. ti Taras tvoj,
A kaka bo — pokora? . . .
Poljiibi me, oj, Dora!«
Gorazd.
17