NA6MDNA MtlZANKA OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Grodet, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, “B 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, B 068/321 674 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, B 061/123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, B 062/422 552 UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VEUPRODAJNO SKLADIŠČE, KIdrUeva 8, 2380 Slovenj Gradec Tel.i 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Upokojenska dilema - Zdaj se pa že enkrat odloči, kaj bova kupila z najinim regresom: špricer ali kavo! Podpišite, prosim! Virus, ki spodbuja ljudi k zbiranju podpisov, je neulovljiv. Pojavlja se nepričakovano, sproži obolenje ali pravo epidemijo in pojenja z zdravljenjem ali tudi brez. Preden se ljudje opremijo z antivirusi, je običajno že konec. Življenje se umiri do novega izbruha. Komaj smo pozabili zbiranje podpisov za izvedbo referenduma o načinu volitev, s težavo pozabljamo zbiranje podpisov v korist referenduma za zaščito slovenskih gozdov, otepamo se poskusov raznih civilnih skupin o vključevanju v evropske integracije in podobno. Nedolgo nazaj je vzniknila ideja, da bi zbirali podpise za odpravo ustavnega sodišča, ki meša štrene prenapetim predlogom političnih strank. Kompromisna rešitev, da bomo Slovenci spremenili ustavo, ki nam nekaj prepoveduje, kar nam trenutno ne ustreza, je že v teku. Nerodno je le to, da ustava ni modna obleka, ki bi jo lahko vsako sezono obnovili po trenutnih zapovedih. V ustavo bi morale ohraniti zaupanje generacije državljanov vsaj desetletje, če ne več. Pri nas pa se lahko zgodi, da bo nekdo pričel zbirati podpise za odpravo ustave, ker mu neka določba ne bo všeč. V demokraciji je menda vse dovoljeno? Menda so si demokracijo svobodno interpretirali tudi ravenski gimnazijci, ko so pripravljali predajo ključa ob zaključku šolskega leta. Reakcija profesorskega zbora jih je začasno ustavila v prešernosti in svobodomiselnosti obnašanja. Trenutno se ubadajo s pripravami na maturo in nimajo časa za izvirne ideje, kako izvesti prvotno zamišljeno akcijo. Morda je že kdo pomislil na akcijo zbiranja podpisov za odpoklic ravnateljice ali celotnega profesorskega zbora, vendar v javnost še ni pricurljal noben predlog. Treba je vendar prej opraviti z maturo in dokazati zrelost! Nerodno bi bilo, če bi si sami zaprli vrata med študentske klopi. Za aktivnosti veselega značaja bo v počitnicah še dovolj časa, saj bodo vsi potrebni sprostitve. Morda celo v zbiranju podpisov. □ Podpisovalec Izgubljene privilegije je najtežje najti. Pravice so kot domine: ko pade prva... Ne sodi drugih po sebi, sodi sebe po drugih! Kdor seje vetrove, ne žanje priznanj. Za rit ima celo svinja karizmo. NIKO VSEBINA $ Vzponi padci naših gradbenikov 4 $ Intervju: Karel Markovič, Črna 6 $ Kresna noč ima svojo moč 9 Traberg upravičil pričakovanja 10 $ Muta pred praznikom 12 $ Starši na zaključnem izpitu 14 $ Avtomanija Aleksandra Praperja 23 $ Deset plesov - deset zmag 26 $ Je gimnazijska mladost norost? 33 $ Nagradna križanka 34 Na naslovnici: Maja Kolar Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Poleg kovinske industrije je gradbeništvo tisto, ki na Koroškem preživlja največjo krizo Koroško gradbeništvo: vzponi, padci, padci... vzpon? Le kakšno desetletje nazaj so koroška gradbena podjetja zaposlovala okoli dva tisoč delavcev: nekoč mogočni Kograd je v najlepših letih imel 1200 delavcev, Gradis Ravne je dosegel tudi številko 500, v gradbenem podjetju Radlje ob Dravi se je zaposlenost vrtela okoli 200 delavcev, nekaj malega pa še pri obrtnikih. Danes ta podjetja, kolikor jih je še ostalo, zaposlujejo največ 500 ljudi. Resda je po letu 1990 zrasla še vrsta manjših zasebnih gradbenih podjetij, ki zaposlujejo deset ali nekaj več ljudi, v gradbenih sezonah pa še kakšnega na črno. Stečajni val koroških gradbenih podjetij se je pričel z Gradisom GP Ravne že novembra leta 1991 in še danes ni zaključen. V letošnjem letu so za Gradis poskušali prisilno poravnavo iz stečaja, vendar je sodišče to zavrnilo in bo v kratkem prišlo do prodaje Od Konradovih podjetij je preživel IGEM premoženja ravenskega Gradisa. Leta 1995 je sledil stečajni val Kogradovih podjetij, od večjih omenimo le Gradbeno podjetja Slovenj Gradec, in kmalu za tem še Kogradovega podjetja Stavbenik s Prevalj. Na njihovih ruševinah je na srečo koroških zidarjev podjetje IGEM iz Otiškega Vrha ustanovilo novo družbo. Gradbena operativa Koroške, ki v enotah v Mariboru in v Mežiški dolini zaposluje okoli 150 delavcev. NAJHUJE JE V GRADISU V družbi Gradis Gradbeništvo Ravne na Koroškem so v letošnjem letu že dvakrat stavkali. Kako tudi ne, saj niti za marec niso dobili plač, kaj šele za april. Maja so stavkali za februarsko plačo, ki sojo po nekaj dneh stavke in pogajanj dobili, v začetku junija so stavkali za aprilsko plačo in regres za letni dopust v višini 15 tisoč tolarjev. Za marčevsko plačo pa so bili delavci pripravljeni počakati na izplačilo po končanem postopku prisilne poravnave. Tako maja kot junija je stavkovni odbor zahteval odstop direktorja. Mimogrede: delavci Gradisa so že lani stavkali z istimi zahtevami, to je z zahtevo po rednem izplačilu osebnih dohodkov, le s to razliko, da so razmere v letošnjem letu v podjetju še toliko bolj kritične. V času, ko ni končan niti stečaj “matere” Gradisa, seje hčerinsko podjetje Gradis Gradbeništvo znašlo v postopku prisilne poravnave, ki naj bi pomenila nekakšno sanacijo podjetja. Vodstvo podjetja je konec maja na sodišču tudi oddalo finančni načrt prisilne poravnave. Težave za Gradbeništvo Ravne so se pričele že leta 1993, ko pol leta skorajda ni bilo dela. Velik šok jih je čakal tudi v gradnji slovenskih avtocest, ko so bile vse pogodbe z Darsom narejene na ključ, koroški gradbinci pa so si zaradi neugodnih terenskih pogojev pri tem projektu nabrali veliko izgube. Kar nekaj časa so se zaman pogajali, da bi jim Dars priznal za okoli 50 milijonov dodatnih del. In končno: tu je še zelo neugodna zima leta 1995/1996, ko zaradi obilice snega na prostem skorajda ni bilo mogoče delati. Lansko poslovno leto je Gradbeništvo zaključilo z izgubo, ki je znašala nekaj manj kot 27 milijonov tolarjev. Vsa ta krizna in kritična leta so imela tudi dinge posledice: Gradbeništvo Ravne, kjer je sedaj zaposlenih nekaj več kot 90 delavcev, je v zadnjih letih zapustilo precej delavcev iz neposredne proizvodnje in tako se je porušilo razmerje med delavci v neposredni Komentar proizvodnji in administracijo oziroma režijo. Usoda Gradbeništva še ni znana: prejšnji teden so delavci ponovno pričeli delati, na upravnem odboru kakšne dokončne odločitve niso sprejeli, tako sindikat kot vodstvo pa izjavljatia, da bi podjetje radi ohranili pri življenju. Anton Zaletelj, direktor G1Z Gradis, gospodarsko interesnega združenja gradbeno industrijskih podjetij iz Ljubljane in predsednik nadzornega odbora, pravi, da je za nekaj več kot 90 zaposlenih za plače potrebnih okoli 12 milijonov tolarjev, realizacija pa bi v tem primeru morala znašati najmanj od 25 do 30 milijoni tolarjev. Dodaja tudi, da se za gradbince v zadnjih letih sicer odpira trg, vendar ne na Koroškem, kjer je velika kriza. Tako so za ravensko Gradbeništvo ponovno uspeli najti delo na avtocestnem programu v Slovenski Bistrici. Ena od rešitev za ravensko podjetje je tudi v dezinvestiranju, saj imajo veliko premoženja. Prav zaradi velikega premoženja obstaja prepričanje, da je Gradis mogoče rešiti. Z odprodajo nepremičnin (za poslovno stavbo se zanima ministrstvo za notranje zadeve, kjer bi uredili policijsko postajo Ravne, jedilnico v Dobji vasi so te dni skorajda že prodali, vendar seje na koncu zapletlo) bi sanirali stare dolgove in bi v prihodnje lažje dihali. K0GRAD0V PROPAD, NASTANEK KOROŠKE GRADBENE OPERATIVE Gradbeno podjetje Slovenj Gradec, ki je bilo v občini Slovenj Gradec gotovo priviligirano gradbeno podjetje, je v najlepših letih zaposlovalo 370 delavcev. Po njihovem razpadu je družba IGEM iz Otiškega vrha je prevzela njihovo enoto v Mariboru (bivši Magrad), nato pa še preostanek grad-' bene operative v Slovenj Gradcu. Slabe poslovne odločitve so bile tiste, ko so botrovale stečaju slovenjgraških gradbincev. Mnogi danes ugotavljajo, da je bila za Slovenjgradčane usodna zaroka z ljubljanskim Smeltom in njihovo sodelovanje pri projektih v Rusiji. Smelt je v beloruskem mestu Gomel prekinil gradnjo bolnišnice, v pripravo tega gradbišča, kjer naj bi delež gradbenih del znašal pet milijonov dolarjev, pa so Slovenjgradčani vložili poldrugi milijon dolarjev. Podobno velja za prevaljski Stavbenik, ki je pred razsulom zaposloval 170 delavcev, nekaj slabih poslovnih odločitev (med drugimi tudi gradnja poslovnih prostorov v družbenem domu na Prevaljah) pa je podjetje domala čez noč pripeljalo do stečaja. Na tem pogorišču je svoj prostor za gradbeno operativo videl IGEM iz Otiškega Vrha, ki se je donedavnega ukvarjal le z betonsko galanterijo. IGEM je zaposlil del mariborskih, prevaljskih in slovenjgraških gradbincev ter ustanovil močno gradbeno operativo s 150 zaposlenimi. Nedavno je IGEM vključil pod svojo streho tudi nekdanjo Kogradovo podjetje SDG (spremljajoča dela gradbeništva), ki bi ga v nasprotnem primeru čakal stečaj. Družba IGEM pa ima danes na Koroškem v primerjavi z drugimi gradbinci še eno prednost. Poleg tega, da so sedemodstotni lastnik slovenskega dela Bramaca, so tudi večinski lastnik Kogradovega inženiringa. Tako je danes samo Mislinjska dolina brez večje gradbene operative. RADELJČANI NIČ VEČ NA OBROBJU Gradbeno podjetje Radlje ob Dravi je vsa leta živelo v senci velikih koroških gradbenih podjetij, uspešno so se izognili raznim združevanjem in tudi poroki s Kogradom, v kar je takratna socialstična politika Radeljčane tudi silila. Otresli so se političnih povezovanja tako s koroškimi kakor tudi mariborskimi gradbenimi giganti, ki so vmes propadli - in tudi v najhujših časih preživeli. Mnogi investitorji danes pri preverjanju bonitet tega podjetja presenečeno ugotavljajo, da že več kot desetletje niso imeli blokiranega žiro računa. Več kot dve desetletji že imajo organiziran gradbeni sektor v Mariboru, enega na radeljskem koncu, svoj trg pa v zadnjih letih iščejo tudi drugod na Koroškem. Nedavno so na Ravnah uspešno končali tudi gradnjo prizidka k osnovni šoli Prežihov Voranc. Z okoli 180 zaposlenih so bili vsa ta leta dovolj fleksibilni, prevzemali so zelo raznolika dela in tako preživeli. Morebiti je zanimivo, da imajo radeljski gradbinci zaposlene le domače delavce, to je ljudi s Pohorja in Kozjaka, ki so živeli s podjetjem in tudi razumeli vse težave. □ (mp) Kaj, hudiča, se dogaja!? Piše: Miro Petek Za takšen drobiž, kot je v slovenskem prostoru naša Koroška, je podatek gotovo katastrofalen: samo v letošnjem letu je bilo na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vloženih kar petnajst stečajnih predlogov; da pri tem sploh ne omenjamo še nekaj deset tistih stečajev iz preteklih let, ki jih sodišče še rešuje. Te dni je bil po slabih šestih letih končan stečaj Fecra, v stečaju pa so domala vsa nekdanja Kogradova podjetja, Okus, Gradis, Grafika, Kroj, Prevoz Radlje itd. itd. Po naših podatkih je nazadnje prispela vloga za stečaj dravograjskega Avtoprevoz. Čas pa nezadržno hiti in od včeraj na danes je lahko napisan stečajni predlog še za kakšno novo firmo. Nič novega, če zapišem, da po robu stečaja hodita tudi prevaljski TRO, pa Gradis Gradbeništvo Ravne itd. Omenil sem samo nekaj največjih podjetij. In - kar je zanimivo, mnogo večja sodna okrožja v Sloveniji letos niso zabeležila toliko stečajev. Človek si skorajda ne more predstavljati, kaj bi se na Koroškem, predvsem pa v Mežiški dolini, dogajalo, če država ne bi stala za sanacijo Slovenskih železarn. Tako si moram kar lepo priznati, da sem bil kakšno leto ali dve nazaj pretiran optimist. Takrat sem nekje na teh straneh že zapisal, da je Koroška dosegla dno in da smo pred tem, da se od "podna” z obema nogama odženemo. Proti vrhu. Optimizem je bil na žalost prehiter, kajti vse kaže, da je do dna še daleč. Razmere so bolj črne od Črne. Toda nikar. Ko sem te dni prebiral Ibržnika, simpatični časopis Kluba koroških študentov in ko so študentje te dni na Koroškem ustanovili svoj študentski servis, sem pri sebi vendarle pomislil, da je v tem koncu še prostora za optimizem. Ta koroška mularija, ki študira v Mariboru in Ljubljani, je vendarle zelo brihtna, inventivna, brez predsodkov, iznajdljiva, pripravljena na tveganje in celo duhovita. Te ljudi je treba dobiti nazaj na Koroško, da bi skozi tri doline spet zavel prepih, da bodo odstranili plesen in pajčevino. Na Koroškem danes veliko vodilnih položajev zasedajo ljudje, ki so na teh položajih pomotoma ali jih je tja postavila politika. Njim hvala za sodelovanje, podeliti jim priznanje (priznanje kot znak prijazne sugestije, daje čas za umik) in prostor mladim sivim celicam! Vendar, to bo v teh razmerah sila težko, namreč - prepričati študirano mladež da se vrne v rodne kraje. Mladi namreč niso več tako sentimentalni do Koroške in naše koroščine, tudi nostalgija po petih letih študija usahne in danes jih zanimajo eksistanca, osebna in poklicna promocija, uspeh, standard in končno - denar. Torej vse to, kar Koroška danes in tukaj nudi le v omejenem obsegu. O Intervju DOBER GLAS SEŽE V ...SIBIRIJO Kare| Markovič, arhitekt iz Črne na Koroškem «emMMMHMMMSMnMMMKSSMMi PLOT (Podjetje za Lesno Obdelavo in Trgovino) v Črni na Koroškem je novembra 1995 pridobilo naročilo za izdelavo projekta za kirurški blok in tehnični objekt bolnišničnega kompleksa v mestu NJAGAN v zahodni Sibiriji. Projekti so izdelani, potrjeni in v postopku usklajevanja posameznih faz in dopolnil, glede na pripombe naročnika. Povabili smo se na obisk h Karlu Markoviču, dipl. ing. arh., direktorju podjetja in glavnemu projektantu. e- Gospod Markovič, kako ste prišli do takega naročila? Zelo na kratko povedano: prek SMELT-a in na osnovi ugodne ponudbe. Bil sem vodja enote arhitektov v projektivnem biroju v nekdanjem Kogradu in že takrat smo sodelovali s SMELT-om in seveda s številnimi drugimi naročniki in investitorji. Takrat sem projektiral trgovsko skladiščni center v Prištini, hotel Kompas v Slovenj Gradcu, motel Pesnica, stanovanjski objekt Nova vas v Mariboru, zdravstveni dom s kompletno opremo v Cerknici, nato v Črni Kulturni dom, telovadnico s športno halo, gasilski dom, adaptacijo gradu Bukovje, poslovitveni objekt v Dravogradu, nato poslovni objekt Gomilšek na Ptuju in še kaj. Arhitekt Kare! Markovič Foto: A. Repanšek e> Podnebni pogoji so gotovo povsem drugačni, kot ste jih pri gradnji v naših krajih vajeni Seveda. Njagan leži na robu polarnega kroga, zato so temperaturne razlike tudi do 90 stopinj Celzija (pozimi do -55, poleti do + 35). Take skrajne temperature vplivajo na zunanje materiale in na konstrukcijo objekta. Problem je temeljenje objekta. Tla so namreč do globine šestih metrov goboko iz mivke, zato morajo biti vsi objekti grajeni na betonskih pilotih. Pilotiranje objekta traja od aprila do oktobra, vsa ostala gradbena dela pa le štiri mesece. Zunaji deli fasade so zaščiteni z neke vrste dekorativno pločevino (beton bi razpadel), imenuje se obešena prezračevalna fasada. e. Kalikšno površino so morali imeti objekti in kako ste oblikovali osnutek? Kirurški blok se razteza na površini 26.500 m2, ima obliko križa (kot znak Rdečega križa). Stavba je grajena v sedmih etažah, sestavljena je iz petih objektov, ki jih lahko gradijo v etapah, tako da je vsak od teh delov zaključena celota. V sredini “križa” potekajo instalacije za ves objekt, so vsa dvigala... «a> Začetki in delo vaše firme PLOT? Ustanovljena je bila 1. novembra 1990. PLOT ima široko ponudbo svojih storitev: vsakršno oblikovanje iz lesa, načrtovanje pohištva, oprema prostorov... Vendar pa največ projektiramo najrazličnejše objekte. Začeli smo s Koroškim trgovskim centrom KATICA v Slovenj Gradcu, sledil je športni center Traberg v Dravogradu, telovadnica v Podgorju, stanovanjski bloki od Črne do Slovenj Gradca, gostišča... Zaposleni smo trije, dva dipl. ing. arh. in tehnična risarka, v bodoče pa razmišljamo o razširitvi za še tri do štiri delovna mesta. Najzahtevnejše naročilo PLOT-a pa je bil gotovo zadnji projekt. Da. Leto in pol se ukvarjamo s projektiranjem kirurškega bloka in tehničnega objekta, ki sta del bolnišničnega kompleksa v mestu Njagan. Leži v zahodni Sibiriji ob reki Ob, onstran Urala, ali: tri ure poleta iz Moskve v smeri severo-vzhod. Pred pridobitvijo dela je bilo potrebno izdelati osnutek objekta na osnovi programa. Ta je obsegal zahtevane kvadrature, upoštevanje posebnih pogojev gradnje v tistem podnebju in možnost gradnje po zaključenih fazah. Menim, da je bil ta osnutek odločilen, da smo bili izbrani. Tehnični objekt ima površino 2.500 m2 in je s kirurškim blokom povezan s pokritim hodnikom. V njem so jedilnice, tri vrste kuhinj (navadna, dietna...) in prostori, ki sodijo zraven. o* Vaš osnutek je bil za investitorja najbolj sprejemljiv. Kako ste se počutili, ko ste izvedeli, da so izbrali vaš projekt? Strah me je bilo, zelo strah, ali sem se odločil prav! Tak obseg, fukcija objekta, lokacija, drug svet. druge zahteve in pogoji gradnje, vse seje zdelo neznanka. dodali? V času teh velikih del si nikakor nisem mogel privoščiti, da bi opustil delo za domače naročnike in je vmes nastalo kar nekaj projektov: uprava TUS PREVENT v Slovenj Gradcu, dve delavnici za izdelavo stavbnega pohištva na Brdijah, gostišče Gomilšek na Ptuju... V delu so načrti za obnovo “Puhanove” hiše v Črni... Gospod Karel Markovič, iskreno vam čestitam k tako velikemu uspehu. Vnaprej pa ne dvomim, da bo po projektih iz vašega PLOT-a zgrajenih še veliko objektov, ki bodo lepšali in bogatili našo deželo in ponesli ime strokovnjakov iz naših krajev še kam po svetu.Q Marta Repanšek Predvsem sem dolgo razmišljal o izbiri tima za tako kompleksno delo. Potreboval sem 40 do 50 ljudi, strokovnjakov za posamezna področja. SMELT je bil nosilec posla, izbira strokovnjakov pa je bila naša naloga. Problem je bil v tem, da jih nisem poznal. Zato je bilo prvo naše delo zbiranje informacij o strokovnjakih. Končno seje izoblikovala skupina, ki jo je tudi SMELT potrdil. In seje začelo. & Kje ste naleteli na največje probleme? Oddaljenost od sodelujočih strokovnjakov mi je pomenila mnogo potovanj za stike z njimi, kar mi je jemalo veliko časa in energije. Roki za posamezne faze projektiranja so bili namreč kratki. (Na Zahodu namenijo projektiranju objekta več časa, kot sami gradnji, tu pa je bilo obratno.) Zato smo “ob špicah” delali tudi po 18 ur na dan, ob sobotah, nedeljah in praznikih, brez dopustov, lani in letos! Bili smo skoraj ves čas pod časovnim pritiskom. S" Ste bili tudi v Njaganu ? Dvakrat. Mesto šteje okrog 60 000 prebivalcev. Živijo 40 % v novih blokih, ostali v lesenih enonadstropnih blokih. V bližini mesta črpajo nafto. Enkrat sem potoval v Minsk (Belorusija), kjer sem najel profesorja s fakultete, ki mi je izdelal statični elaborat in projektiral kompletno temeljenje objekta. Pri nas takega strokovnjaka ni. ^ Kako ste se sporazumevali z Rusi? Vsakdanje stvari nekako gredo, saj smo vsi Slovani, za strokovne pogovore pa sem imel prevajalko. Tudi projekti so morali biti opremljeni z besedilom v ruščini. V kateri fazi je projekt trenutno? Revizija načrtov je potrjena. Zdaj smo v procesu usklajevanja posameznih pripomb, Pokojnina po vasi men, ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali sc zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vase plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno poko jninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu. ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav ijjrnriTntii «s- In vendar - poti nazaj najbrž ni bilo. Kako ste se lotili dela? Intervju dodelave projektov. Rok za oddajo izvedbenih projektov v celoti je L november tega leta. •=' Kdaj naj bi bila bolnišnica zgrajena? Rok izgradnje celotnega objekta je mi leta. & Boste “poleteli” na otvoritev? Veijetno bom. «■ Bi ob koncu še kaj Dnssek Dnevi odprtih vrat in Dnevi doživetij so Koroški dajali utrip v teh sparčnih junijskih dneh. Pa še mnogo drugih prireditev, ki so bogatile naš vsakdan in razbijale monotonost življenja ob Meži, Mislinji in Dravi. S svojimi dnevi so pričeli Slovenjgradčani in v okviru njih izpeljali tudi odmevno odprtje Mednarodne likovne razstave mest glasnikov miru z naslovom Umetnik in urbano okolje. Razstava je na ogled v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Slovenjgraške dneve je drugi dan popestril še koncert gostov iz Češkega Krumlova. 6. in 7. junija so Slovenjgradčani (Tretja osnovna šola) gostili športnike iz osnovnih šol s prilagojenim programom na njihovih 29. slovenskih športnih igrah. Tekmovanja se je udeležilo okrog 200 otrok, ki so bili s pogoji prireditve in gostoljubnostjo domačinov nadvse zadovoljni. Na Ivarčkem jezeru je bilo srečanje diabetikov Slovenije, v kulturnem domu v Podgorju pa se je v organizaciji tednika Kmečki glas 7. junija, ob 100. dnevu dela slovenske vlade, “zgodil” zabavnoglasbeni večer, z gostom Cirilom Smrkoljem, slovenskim kmetijskim ministrom. Gostje na mednarodni likovni razstavi so bili tudi iz Afrike Posnetek: Stanko Hovnik 8. tega meseca so prišli na račun ljubitelji gorskega kolesarjenja, saj so se lahko pomerili kar na dveh koncih Koroške. V Črni je Klub Kmes s Šumahovega vrha izvedel spektakularni downhill show - spust za slovenski pokal “Divja jaga 97” z dolžino proge 3,7 km in višinsko razliko 555 m, društvo Splavar iz Brezna pa je organiziralo desetkilometrsko dirko na Rdeči breg, v osrčje pohorskih gozdov. Čudežna deklica ” iz Češkega Krumlova za klavirjem Posnetek: Stanko Hovnik Slavil je Sv. Primož nad Muto, saj so na lepo nedeljo odprli novo cesto ob cerkvi ter proslavili obnovo temeljev cerkve in prisluhnili ubranemu električnemu zvenenju iz nje, s čemer je bila izpolnjena dol- ob tej rpiložnosti dobila tudi barvni goletna želja krajanov. televizor, darilo Elektronike Velenje. Veliko manj zadovoljstva so pokazali delavci Gradisa Gradbeništva Ravne na Koroškem, ki so 9. junija letos že drugič pričeli s stavko. Delo so ustavili zaradi neizplačanih plač za marec in april in regresa za letni dopust. “Dejstvo je, da je Koroška ena izmed najbolj prizadetih pokrajin, kar se kaže tudi v gradbeništvu,” je ob tem izjavil Anton Zaletelj, predsednik nadzornega odbora družbe Gradisa Gradbeništvo Ravne. Obeti niso dobri. Družina in smisel je bil naslov srečanja, ki so ga v počastitev mednarodnega dneva družine priredili v knjižnici v Dravogadu. Knjižnica je Praznovali so na Koroškem radiu Slovenj Gradec. Ne sicer pompozno, prej bi rekli delovno in z usmerjenostjo v prihodnost so radijci počastili 35 let svojega dela. Pri tem je morda zanimiv podatek, da ima Koroški radio po merjenju pooblaščenih zavodov največji delež stalnih (zvestih) poslušalcev v državi Sloveniji, njegov signal pa doseže 350 tisoč poslušalcev. V vseh letih razvoja je ta radio postal zavidanje vreden in pomemben koroški medij. Desetega junija je odpotovala v Avstralijo močna delegacija Mestne občine Slovenj Gradec, na čelu z županom Janezom Komljancem. Spremljajo nepogrešljivi oktet Lesna. Presek V času bivanja v Avstraliji bo delegacija opravila vrsto razgovorov z našimi izseljenci, oktet pa bo nastopal na različnih prireditvah slovenskih društev. Domov se bodo vrnili predvidoma 3. julija popoldan. Prejšnji petek je pričel z delom prvi “pravi študentski servis” pri nas. Klub koroških študentov je namreč odprl prostore servisa v upravni zgradbi v Slovenj Gradcu, v kratkem pa se jim bodo pridružili še prostori na Ravnah na Koroškem. “Naš denar naj ostane doma, kjer je ustvarjen!” je ob tem pribil predsednik kluba Tomaž Rožen. V petek zvečer je A.L.P. Peca organiziral 1. večer podjetnikov in man-agerjev v gostilni Brančurnik na Prevaljah, z gostjo mag. Zdenko Kovač, državno sekretarko ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tema: programi in instrumenti politike zaposlovanja. V kulturnem domu v Slovenj Gradcu je bila ta dan premiera melodrame Liliom, projekta koroških ljubiteljskih igralcev. Vredno ogleda. Sobota, 14. junij: gozdni tek z malim maratonom ob Bistriškem jarku v Mislinji, mednarodno srečanje motoristov na Poljani pri Prevaljah, svečanost ob 25. obletnici Območne obrtne zbornice Slovenj Gradec. Zvečer zabave. V nedeljo je oživela Dravska dolina. Dnevi doživetij, ki so teden prej potekali na avstrijski strani meje, so na devet točk v bivši občini Radlje ob Dravi privabili veliko število obiskovalcev. Med drugim so si lahko ogledali sestavljanje splava, obliko- vanje stekla, minerale in spoznavali kmetovanje nekoč in danes. Prava promocija turizma in privabljanja ljudi v neokrnjeno naravo... Te dni pričneta s prireditvami ob občinskih praznikih občini Muta in Mislinja. Obe sta pripravili pestre programe, z Muškimi se lahko seznanite tudi na straneh našega časopisa. Vabilo velja za vse - naj se dnevi doživetij in dnevi odprtih vrat nadaljujejo v prihajajoče poletne Pravijo, da ko sonce na svoji poti doseže vrh - to se zgodi vsako leto 21. junija, čez dva dni nastopi “kresni dan”, najdaljši dan v letu. “Ob kresi se dan obesi...”, radi še danes porečejo stari ljudje. Kresna noč v sebi skriva veliko kresnih šeg in navad, pa drugih nočij, ki jih še danes na veliko zganjajo po naših krajih... Mnoge šege so na žalost že šle v pozabo, prav škoda je, da jih nismo znali ohraniti. Nekaj njih je vendarle ostalo do današnjih dni, s starimi ljudmi so šle iz roda v rod. Naši anketiranci so o kresni noči in šegami v zvezi njimi povedali: Danica Rotovnik, upokojenka, Legen: “Še ko sem bile mlada, so ljudje govorili, da ima kresna noč posebno moč, zato smo se mladi te noči bali. Pravili so, da to noč “hodijo coprnice” in lovijo poredne otroke. Zapirali smo se v stanovanja in bežali pred njimi. Potem smo le izvedeli, da iz vsega tega ni nič.” Jože Arneč, upokojenec, Slovenj Gradec: “Mlada leta sem preživel v Cirkulanah, kjer je bil običaj, da so se ob mlakah na kresno noč zbirale coprnice. Imele so svojo uro, od enajste do dvanajste ponoči si lahko opazoval te v belo oblečene ženske. Mnogi sojih šli opazovat, ko si se jim približal, pa so zbežale. Jaz v te stvari nisem verjel in še zdaj ne verjamem.” Ana Prosenjak, kmetica, Velunje: “V mojih mladih letih se je na kresno noč dogajalo marsikaj zanimivega. Dobro se še spominjam, da so na mnogih kmetijah to noč postavili na mizo krožnik, vanj pa položili poročni prstan, rožni venec in majhno lutko. Na kresno noč je moralo mlado dekle pobrati eno od nastavljenih stvari. Če je s krožnika vzela poročni prstan, se je tisto leto zagotovo poročila, če je vzela lutko, je tisto leto rodila otroka.” Fridolin Bošnik, šofer, Vrhe: “Včasih smo doma na kresno noč trgali lipove liste in z njimi obložili okenske police. To pa zato, daje lipovo listje odganjalo zle duhove, ki so se na kresno noč radi potikali okrog oglov. Danes seveda v te “čarovnije” ne verjamem več.” Katarina Lenasi, kmetica, Črneška gora: “Dobro se spominjam običajev na kresno noč. Mlada dekleta, ki bi se rada poročila, so odhajala spat v praprot, tista, ki je našla praprotovo seme, je lahko računala s poroko. Ker praprot nima semena, so seveda vsa ta dekleta še danes “ledig in fraj”. Če imaš na kresno noč v žepu praprotovo seme, lahko slišiš, kako živina govori...” Kristl Kavdik, upokojenec. Slovenj Gradec: “Že nekaj dni pred kresno nočjo so nas starši strašili, da se na to noč ne smemo oddaljevati od hiše, ker se nam bo sicer slabo godilo. Kljub temu smo šli nagajat dekletom, mnoge so se pred nami zaklepale, da nismo mogli do njih. Sicer pa smo na kresno noč včasih kurili tudi kresove in skakali prek žerjavice v želji, da bi bili tisto leto srečni.” Franček Jarai LETO POTEM. KO SE JE ZGODIL TRABERG Zadovoljstvo za domačine in turiste “Madonca, saj to ni res™!” mi je dejal znanec, ki se je po več letih vrnil iz tujine v rodno Vuzenico, ko sem mu brez pretiravanja “govoril in kazal” TRABERG. Ne, ni domačin -Dravograjčan, pa tudi pod narekovaji napisanega si nisem izmislil. Roko na srce in pošteno dušo na plan - Poslovno športni center TRABERG, s svojo lepo urejeno okolico, postaja eden izmed najprivlačnejših predelov Dravograda. Od otvoritve pa je minilo (že) šele leto dni. Predsednik upravnega odbora centra TRABERG g. Božo Jeromel: “V dneh, ko bomo praznovali praznik naše občine, mineva prvo leto od otvoritve in obratovanja PŠC TRABERG. Otvoritve se rad spominjam, ne toliko zaradi gala prireditve in pogostitve, kot zaradi dne, ko smo dokončno prelomili z miselnostjo, zaradi katere je Dravograd izgubljal desetletja. Kajti, če velja, da smo Slovenci (milo rečeno) skrajno neracionalni, in vse kaže na to, potem so posamezniki v naši sredini to še toliko bolj. Povzročena pa je bila neizmerna škoda, da smo neracionalno izgubljali čas zaradi praznikov, ki jih je čas povozil. Veliko bolj smotrno bi bilo, da bi pretečeni čas izrabili za iskanje še drugih investitorjev. Možnosti za to so bile, so pa žal zamujene. Ponosen sem, da sem kot podjetnik sodeloval, nič manj pa, da sem predsednik upravnega odbora in lahko vsakodnevno sodelujem pri urejanju centra ter tako prispevam k oceni o najlepšem delu Dravograda. Zgrajeni center je dokaz, da se v ozadju ni skrivalo ničesar. Obljube so izpolnjene, tudi delovna mesta so tu. PŠC TRABERG je in bo najmočnejši nosilec gostinstva in turizma v občini, tako kot tudi centru na desnem bregu Drave ni mogoče odvzeti določenih upravnih funkcij. Pravzaprav je smiselno in koristno, da se dopolnjujeta. Vse ostalo so stvari z ozadjem. Ali bolj grobo: nesposobni posamezniki prihajajo in odhajajo, center pa ostaja. Poslovanje centra TRABERG je iz dneva v dan boljše in dokazuje, da ga niso sprejeli samo Dravograjčani. V center zelo radi zahajajo tudi prebivalci ostalih občin koroške regije in seveda tuji gostje - turisti. Po desetletju suše in mrtvila se v Dravogradu ustavljajo tudi avtobusi z izletniki. Osnove so odlične, potrebno je le naprej. Seveda pa v PŠC TRABERG še nismo rekli zadnje besede.” Upravnica centra TRABERG, ga. Milena Jošt: “Center Traberg je zaživel in bo živel toliko bolj pestro življenje, kolikor več življenja bomo vanj in njegovo okolje vnesli sami. Pod streho centra je okoli 5.600 kvadratnih metrov poslovnih površin, od tega je do danes prodanih 88 % površinskih zmožnosti centra. Do septembra 1997 je možno kupiti poslovni prostor (v 1. nadstropju) z 20 % popustom. Raznolikost ponudbe, ki jo obiskovalci, kupci, gostje, turisti lahko najdejo v centru, zadovoljuje načrtovane potrebe. Tu so hotel visoke B kategorije (z upravnimi prostori), samopostrežna prodajalna EMONA MERKUR, pekarna in slaščičarna HLEBČEK, Fitnes studio MEDIANA, prodajalna z igračami EMONA OBALA KOPER, trgovina z belo tehniko in kopalniško opremo KATJA, Optika, zlatarstvo in frizerstvo OLGA, predstavništvo zavarovalnice TRIGLAV, prostori OBMO' NE GOSPODARSKE ZBORNICE, pred dnevi je odprla vrata sodobna KNJIŽNICA DRAVOGRAD. V kratkem pa se bosta v svoje prostore vselila trgovina za najmlajše MALČEK ter zobozdravstvena dejavnost. Seveda ne smemo pozabiti na bencinsko črpalko OMV - ISTRABENZ. Da bo center zares zaživel v polni meri, si prizadevamo za čimprejšnjo prodajo še preostalih prostorskih kapacitet. Sprašujete me, kakšno je delo oziroma kakšne so naloge upravnika takšnega centra? Delo bi razdelila na štiri glavna področja: organizacijsko, upravno, računovodsko in administrativno. So pa to še druge naloge v zvezi z obratovanjem centra, predvsem skupnih prostorov in naprav. Najpomembnejše pa se mi zdi sodelovanje in koordiniranje z lastniki poslovnih prostorov v prizadevanju za dobro gospodarjenje s tem lepim objektom. Obisk centra TRABERG naj postane zadovoljstvo za vse Dravograjčane in druge, ki se bodo kadarkoli ustavili pri nas.” Vodja Hotela TRABERG, g. Vinko Rakovnik: “Kot vodja hotela, ki zavzema osrednji del centra TRABERG, delim občutek, skupaj z mladim, a prizadevnim devetnajstčlanskim kolektivom, da je čas od uspele otvoritve do prve obletnice, minil tako hitro, da se tega niti prav ne zavedamo. Zakaj? Zato, ker je bilo v tem času potrebno upravičiti zaupanje, ki nam je bilo dano, in ponos, da v tako lepem objektu delamo. Seveda pa se bo naše prizadevanje, ki je prvenstveno usmerjeno v zagotovitev optimalnih uslug našemu spoštovanemu gostu, v prihodnje še stopnjevalo. Prav zato smo dojemljivi za kritiko, ki je, kot veste, pogosta spremljevalka vsakršnega dela, še posebej gostinskega. Za vsak dobronameren nasvet smo hvaležni. Odločitev našega vodstva za takoimenovani poslovni turizem se kaže predvsem od novega leta dalje za popolnoma pravilno. Zasedenost sob je med tednom 80 %. Reči pa je treba, da bi ob večjem številu enoposteljnih sob odstotek prenočitev še povečali. V teku so dogovori s turističnimi agencijami, tako da bomo tudi preko vikendov lahko z zasedenostjo hotela zadovoljni. Nekako je v navadi, da skoraj vsak objekt takšne vrste postane znan predvsem po svoji kuhinji. V našem stopnjevanju ponudbe na kulinaričnem področju se tega dobro zavedamo tudi v hotelu Traberg. Danes lahko naš gost v vsakem trenutku izbira med 150 različnimi naslovi jedi. Spekter zapolnjuje kulinarična klasika, domače koroške jedi, prekmurske in ribje specialitete, divjačina in jedi, ki se pripravljajo samo v hotelu Traberg. Nismo pa pozabili tudi na vegetari-ance. K dobri hrani sodi tudi dobro vino. Pri nas lahko govorimo kar o enologiji, kajti priznani vinarji iz primorskih, štajerskih, prekmurskih... okolišev so večkratni nagrajenci na vrsti vinskih sejmov. Torej imamo ponudbo, ki bo zadovoljila še tako izbirčen okus. Tuji in gostje iz drugih krajev Slovenije s priznanji ne skoparijo, radi in v vedno večjem številu se vračajo. Imam pa veliko željo, da bi našo kuhinjo in vina, naš ambient, spoznalo tudi čim več domačinov, saj sem trdno prepričan, da cene niso ovira, morda je potrebno le malo globlje zavesti, da je hotel Traberg namenjen predvsem vam, spoštovani Dravograjčani. Do občinskega praznika, 4. julija, bomo uredili letni vrt z 200 sedeži, kjer bo mogoče naročiti vse navedeno. Funkcionalno izkoriščen prostor drugega nadstropja hotela, ki mu pravimo tudi salon ali sejna soba, zadovoljivo služi svojemu namenu. Do 90 ljudi lahko prisostvuje na različnih seminarjih, predavanjih in sestankih. Najemnina je skoraj simbolična in je vedno povezana z restavracijsko postrežbo po končanih srečanjih. Pri kratkem opisu enoletnega delovanja hotela je ostal še nočni kljub, ob katerem moram priznati, nismo imeli najbolj srečne roke. Res je, da klub nočnega življenja in zabave željni gostje bolje napolnijo proti koncu tedna, vendar je zaznati željo gostov po hitrejših in kvalitetnejših spremembah programov, kar pa je seveda vezano tudi na finančno zmogljivost. Vsekakor je prostor nočnega kljuba Al Capone več namenski in marsikatera skupina gostov je ob praznovanju obletnic in drugih srečanj tu preživela prijetne trenutke sprostitve. Naj izkoristim dano mi priložnost, da se v imenu osebja hotela Traberg in v svojem imenu zahvalim direktorju TPC Košenjak, g. Antonu Vrtiču, za dano zaupanje. Še veliko bo takšnih in bolj okroglih obletnic, naš spomin pa je kratkega veka, toda lepi trenutki ne zbledijo tako hitro. Naše prizadevanje je namenjeno gostu in če je gost zadovoljen, smo naredili nekaj tudi zase.” Marjan V. TRABERG CENTER •‘•‘•'AKCIJA*'*'*' AKCIJA^•‘•‘AKCIJA«'*'•- » POMIVALNI STROJ ZANUSSI S? PRALNI STROJ ZANUSSI X? PRALNO-SUŠILNI STROJ ZANUSSI % HLADILNIK ZFC 26/6 ZANUSSI !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! % mali gospodinjski aparati, % jedilni pribori in servisi, £? kuhinjska posoda, £? kristal, kozarci... NE POZABITE NA SALON KOPALNIŠKE OPREME, KERAMIČNIH PLOŠČIC... Trgovina KATJA Dravograd I Pekarna in slaščičarna pekarna hlebček HLEBCEM pšc TRABERG, Koroška c. 47 Telefon: 84 208 ZdAJ* jE PRAVÌ ČAS, dA SE USTAVÌTE Ìl\ OSVEZÌTE NA IeTNEM VRTU NASE slAŠČiČARNE, kjER SE boSTE Uhko posUdkAli z razIìcnìmì sLascicami in osveži Li z vem ki m ŠTEViloM izVRSTNih sUdolEdoV. Na Ietnem vrtu vas pRokujEMO od 7.50 do 22. ure. Naši kraji Muta: Občani praznujejo večja vzdrževalna dela na šoli v Bistriškem jarku in tudi na Muti, vodili smo aktivnosti pri izgradnji ambulante, projekt CRPOV, vse se polagoma, a vstrajno uresničuje. Nimam namena delati bilanco sedanjega ali preteklega dela, treba pa se je spomniti nekaterih bistvenih dolgoročnih ciljev, kot so rekonstrukcije že omenjenih cest v območja Primoža, Jerneja, Gortine in Pernic. Ne pozabljamo na “dolino”, gre za posodabljanje uličnih cest na Gortini, na Spodnji in Zgornji Muti in podobne stvari. Letos naj bi se pričela tudi uresničevati naša zahteva po urejanju odstavnih pasov na našem delu magistralne cceste, da bo varnejši tudi ta promet. Skupaj z ljudmi uresničujemo projekt vodovoda na Sv. Primožu na obeh krakih. Upamo, da bo projekt ambulante do konca našega mandata končan. Odprto bo ostalo še vprašanje sanacije občinske stavbe, skupaj s knjižnico, vendar bomo začasno to poskušali uresničiti drugače. Imamo projekt razširitve telovadnice, odkupa zelene površine ob njej, dokončati želimo kanalizacijo s čistilno napravo, vse to se uresničuje skladno z razpoložljivim denarjem, ki pa ga je malo. Omembo zasluži tudi sodelovanje občine pri izgradnji ekološke kapelice, kateri smo prvotni projekt močno razširili, ter sanacijo naših pomembnih kulturnih objektov, kot sta cerkev na Sv. Primoža in sv. Štefan na Gortini. Potrebno je še izreči zahvalo in pohvalo vsem organom občine, občinskemu svetu in upravi, posebej pa tistim občanom, ki so s svojim delom in samoprispevki znatno sodelovali pri uresničevanju naštetih projektov. Vsem občankam in občanom občine naj izrečem iskrene čestitke ob dnevu državnosti in našem prazniku, prazniku občine Muta, posebej pa čestitke občanom Gortine ob 850 letnici obstoja in Srednji šoli Muta za 50 letni jubilej. Čestitka velja tudi letošnjim dobitnikom zlatega grba občine Muta in dobitnikom posebnega priznanja občine Muta. Za konec naj povabim vse spoštovane občane občine Muta in sosednjih občin, da se udeležite programa ob našem prazniku, da si ogledate prireditve, ki se bodo vrstile v času od 15. do 25. junija,” je povedal Ivan Draušbaher, župan Občine Muta.O K. Vaiti Občani občine Muta letos že tretjič v svoji samostojnosti praznujejo občinski praznik. Posvečen je dnevu naše državnosti, 25. juniju, dnevu, ki so ga občani določili že pred nastankom občine, sedanji svet to tradicijo samo spoštuje in nadaljuje. O prazniku in praznovanju pa župan Ivan Draušbaher pravi takole: “Praznične prireditve so v celoti posvečene lepemu jubileju, 850 letnici obstoja Gortine. Pozornost je izkazana tudi s tem, da so vse prireditve na Gortini. V praznovanje se vključuje s svojim programom Srednja šola Muta, ki praznuje 50 letnico delovanja, s katerimi je pravgotovo pustila in še zapušča svoj izobraževalni vpliv na razvoj tega dela Dravske doline in tudi cele koroške pokrajine. Petdeset let dela izobraževalne ustanove je izjemen jubilej in v njem ogromni napori kraja, tovarne in ljudi. Če ob tej priložnosti pogledam v preteklo delovanje občine in njenih organov, lahko vendarle z vso odgovornostjo trdim, da se postopno zanesljivo uresničujejo zastavljeni programi, ki imajo dolgoročni značaj. Če pogledamo v dogajanja preteklega leta, ugotovimo vrsto investicij v infrastrukturo, kot so rekonstrukcija ceste na Branik - Sveti Jernej, nadaljevanje del na cesti proti Sv. Primožu, Za prijetno bivanje najmlajših V Vuzenici gradijo prizidek k otroškemu vrtcu, kjer bodo dobili zaključen prostor za varstvo in delo najmlajši Vuzeničani in tisti iz okolice. Pred vrtcem bodo uredili tudi nadstrešnico, da bo ob slabem in zimskem vremenu prijetnejši dostop. Sploh pa imajo domišljeno generalno usmeritev prenove in izkortistka celotnega šolsko -vrteškega kompleksa, da bodo pridobili prostore za šolske in izvenšolske dejavnosti, v katere v Vuzenici vključujejo tudi potrebe občanov za društvene ali ljubiteljske dejavnosti. Predvsem gre za še možne ureditve podstrešnih prostorov, vsaj dokler nismo tako bogati, da bi si gradili kaj novega, pravi ravnatelj šole Miran Kus. Delo izvajajo delavci GP Radlje in bodo končana vsaj do konca leta. Vuzeničane torej čakajo urejene jaslice, prostori za prvi razred, kar je po svoje mmorda že priprava na devetletno šolanje. V tej občini pa potekajo tudi vsa začrtana dela na tako imenovanem komunalnem področju. Cesta pod gradom je dobila asfalt in tudi ulica je dobila povsem novo, še lepšo podobo. Predvsem kaže omeniti, da je sedaj prav zasijala Valneijeva kapelica, ki je za kraj velik zgodovinski spomenik. Gre za svo- Tu dobijo prostore najmlajši Vuzeničani jevrsten spomenik človeku, ki je težil k prosvetljenstvu tukajšnjih ljudi v preteklosti. Vsekakor pa je naj večji dosežek zadnjih let dejstvo, da so pripeljali asfalt prav do Primoža na Pohoiju. Celo več, celotni del dobi fino asfaltno prevleko, kar med drugim tudi zaščiti osnovni sloj. Ker pa vemo, daje cesta osnova za marsikaj, bo vsekakor tudi na Primož prišlo še marsikaj novega. Sicer pa imajo na občini Vuzenica izdelane in sprejete generalne usmeritve, v katerih se sleherni kraj vidi v lepši prihodnosti, ki ni tako daleč, da ne bi dajala ljudem upanje in prepričanje v resničnost, ki se iz leta v leto potijuje. □ k. vaiti OBČINA MUTA vabi na praznovanje 3. občinskega praznika Petek, 20. 6. 1997 17.00 Veselo na počitnice - priredi ob zaključku šolskega leta - Osnovna šola Muta 18.00 Predstavitev zbornika ob 50. obletnici Srednje šole Muta - Srednja šola Muta 19.00 Kmečka veseloigra "Iz domačih logov” - prireditveni šotor Gortina 21.80 Nočni pohod po Muški transverzali - odhod iz Gortine Sobota, 21. 6. 1997 9.00 Zaključek nogometne lige veteranov - športno igrišče Gortina 9.00 Turnir v tenisu za pokal Mute - tenis igrišče Muta 10.00 Turnir v odbojki na mivki - športno igrišče Gortina 10.00 Šahovski turnir - prireditveni šotor Gortina 11.00 Proslava ob 50. obletnici Srednje šole Muta, prostori Srednje šole 13.00 Otvoritev gobarske razstave na Gortini 14.00 Meddruštveno gasilsko tekmovanje za pokal Mute - Gasilski dom Muta 17.00 Orientacijski biatlon - Gortina - Dobrava 19.00 Otvoritev razstave Simona Rutnika - cerkev Sv. Štefan na Gortini 20.00 Zabava z ansamblom Generacija 69 - prireditveni šotor Gortina K obisku prireditev vas vabijo prebivalci Gortine in občina Muta! Nedelja, 22. 6. 1997 9.00 Turnir v malem nogometu za pokal Gortine - športno igrišče Gortina 9.00 Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe - strelišče Dobrava 9.00 Turnir v tenisu za pokal Mute - tenis igrišče Muta 10.00 Turnir v odbojki na mivki - športno igrišče Gortina 10.00 Rekreacijsko kolesarjenje v Bistriški jarek, odhod izpred občine Muta 10.00 Lepa nedelja pri cerkvi sv. Janeza na Spodnji Muti 12.00 Janezov koncert Pihalnega orkestra Muta na Spodnji Muti 20.00 Zabava z ansamblom Velblod v prireditvenem šotoru Gortina Ponedeljek, 23. 6. 1997 20.00 Promocija knjige Marije Omulec - senik kmetije Haroh na Gortini Torek, 24. 6. 1997 17.00 Vesele ciciigre - zabavna prireditev za otroke - prireditveni šotor Gortina 18.00 Svečana seja občinskega sveta v avli osnovne šole Muta 19.00 Koncert vseh sekcij Kulturno umetniškega društva Muta - prireditveni šotor Gortina 20.30 Zabava z ansamblom Stil 5 - prireditveni šotor Gortina Sreda, 25. 6. 1997 9.00 Kolesarska tekma "Dobrava" - Gortina - Dobrava 9.00 Svečana maša in blagoslovitev obnovitvenih del - cerkev sv. Štefana na Gortini 10.00 Proslava občinskega praznika - prireditveni šotor Gortina 12.00 Jadralci - demonstracija - Gortina 12.00 Zabava z ansamblom Classic - prireditveni šotor Gortina m bo «močim um -brezplaftn previz zi nakup nad 100.000 SIT ■orfaiiziran servis in mmtaia -garancija i leti, za stekli O let - svetivanje 18 JELOVICA Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA.tel.iOSW-aO, ta»:064/634-261 RHUNE NR KOROŠKEM Cečnuje 5, TEL/FRH: 0602 20 175 Sloveni Gradec Akcije Starši na zaključnem izpitu V Šolsken centru Slovenj Gradec je minule dni opravljalo zaključne izpite tudi blizu sto bodočih gostincev, ki so obiskovali triletne programe: kuhar-natakar (dva razreda), kuhar ter natakar. Pri predmetih kuharstvo in strežba so tokrat prvič medse povabili starše absolventov, ki so v času izpitov odigrali vlogo hotelskih gostov. Dijaki so šolski prireditveni prostor spremenili v hotelsko restavracijo. Na ogled so postavili celo serijo pogrinjkov za različne priložnosti, osrednji dogodek je bil hladno-topli bife z množico jedi in bogato izbiro pijač. Bodoči kuharji so pripravili jedi, ki so jih natakarji razvrstili na dolgi mizi, nekatere pa so pripravljali kar pred gosti: tatarski biftek, filirano kuhano postrv, flambirane breskve itd. Mladeniča sta mešala razne koktejle, ki so pomagali ustvarjati razpoloženje v večernih urah. Tudi za živo glasbo so poskrbeli iz svojih vrst, saj je iz citer izvabljala nežne melodije sošolka Lidija, oblečena v narodno nošo. Goste - starše in vse sodelujoče je pozdravil tudi ravnatelj Šolskega centra Danijel Tancer, s katerim smo med uživanjem dobrot ob pozornih natakarjih malo pokramljali. Dejal je, da si bodo na šoli prizadevali odpreti program za gostinskega tehnika. S tem bo tudi mladim Korošcem omogočen nadaljnji študij gostinstva in turizma; sedanji sistem prehoda iz poklicne šole v srednjo predstavlja toliko ovir, da se dijaki le izjemoma odločijo za to možnost. Program gostinski tehnik bi za Koroško pokrajino pomenil razvoj storitvenih dejavnosti tukajšnjega gospodarstva, za kar pa seveda potrebujemo (lastne) strokovnjake.O Samo Šarc Najboljši zopet Antoniom Letošnje regijske kmečke igre so bile zadnjega maja na Antonu na Pohorju Tudi letos se je šest mladih ekip, v vsaki ekipi je sodelovalo tudi po eno dekle, pomerilo v košnji, grabljenju, v pajsanju hloda, žaganju in sestvljanju voza. V skupnem seštevku točk, ki jih zbira stroga komisija so ohranili prvo mesto domačini, ki nas bodo 28. junija v Šentjurju pri Celju zastopali na državnih igrah. Prepričani smo lahko, da bodo mnogi kmečki mladinci in mladenke odšli navijati za svoje vrstnike in želimo jim dobre uvrstitve. Za nas pa bodo zanimive tudi tukajšnje uvrstitve. Pri košnji je bil Moč- spretnost in obvladanje stare tehnike najboljši Matjaž Peršak iz Šentanela, grabila je najbolje Brigita Tretjak in Slovenj prvega mesta. Gradca, hlod sta najhitreje pajsala Drago Mravljak in Seveda pa je veseli del druženja in tekmovanja trajal ob Kanop Marjan z Antona, najhitreje sta ga prežagala Boris ansamblu Stil 5 do jutranjih ur, ko sojih na novi dan opom- in Srečko Pačnik, Antončani pa so kot ekipa najhitreje ses- nili najboljši petelini. □ tavljali voz in vse skupaj jim je prineslo dovolj za ohranitev k. valil Občina Radlje ob Dravi Občinski praznik tudi v radeljski občini Kljub temu, da bodo v Radljah letos že šestič zapored organizirali sejemsko in druge prireditve, bo letošnja še posebej pomembna, saj bo v času sejma tokrat tudi uradno en dan posvečen občinskemu prazniku, ki so ga sicer posvetili svetemu Mihaelu, zaščitniku v občinskem grbu. O tem prazniku, ki je vezan na datum 29. september, se je pred leti govorilo že na sejah bivše skupščine občine Radlje, v preteklem tednu pa je svet občine odlok o občinskem prazniku tudi soglasno sprejel. Soglasno pa je sprejel tudi odlok o občinskih priznanjih, ki jih bodo podeljevali na slavnostni seji občinskega sveta. Na podlagi tega odloka bodo v občini podeljevali nagrade, plakete ter nazive častnega občana. Nagrade in priznanja bodo podeljevali vsako leto, naziv častnega člana na podlagi javnega razpisa, ki ga bo občinski svet razpisal enkrat v mandatu. Prva priznanja naj bi podelili že letos. T.K. Sklep ostaja nespremenjen, dokler ga kdo ne razveljavljavi "Šli bomo do koii(a in naprej !" Odlok o ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Radlje je v svojem tretjem členu predvidel dve ceni za povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. V individualni komunalni rabi znašata 3.000 in 1.500 tolarjev, v kolektivni pa 4.500 in 2.250 tolarjev. Za dosego nižjega zneska je po treba zadostiti pogojem, na podlagi katerih so v občini želeli spodbuditi in pomagati razvoju drobnega gospodarstva in pridobivanju stanovanj z adaptacijo podstrešij. Upravna enota Radlje je s sklepom seznanila Ministrstvo za okolje in prostor, ki je nanj podalo negativno mnenje, v katerem so opredelili, da bo omenjeni sklep treba spremeniti Včasih pravi kaos S parkiranjem je v najmlajšem koroškem mestu, v Radljah, včasih pravi križ. Pa kje na Koroškem tudi ni, ampak v Radljah včasih vozila, kot kaže tudi ta slika, prav zatrpajo pločnike ali celo prehode za pešce, slednji so seveda tako potisnjeni na magistralko. Posebej, ko se odpravljajo otroci iz šole in vrtca, je ža kar hudo kritično. -kv do 30. junija. To pa se po besedah župana občine Radlje Hermana Tomažiča ne bo zgodilo: “Dejstvo je, da smo s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis,v katerem nas opozarjajo, da sklep ni v skladu z zakonodajo. Mi mislimo drugače. Sklep je objavljen in ne glede na mnenje ministrstva veljaven. Skladnost z zakonodajo se bo ugotovila prek Ustavnega sodišča in ne mnenja ministrstva. Mi bomo sklep uporabljali tako dolgo, dokler se sodišče ne bo odločilo drugače, zato ta sklep zaenkrat velja." Herman Tomažič je dodal, da bodo vztrajali pri tem, da sklep upošteva tudi upravna enota. ” V kolikor bo ta odlok razveljavljen, pa bomo vztrajali pri spremembi zakonodaje s tega področja, saj je to problematika občine. Zato bomo v prvi fazi vztrajali pri sklepu, v nasprotnem pa bom predlagal postopek za spremembo zakonodaje.” Sicer pa je občina Radlje s prijaznim dopisom na ta problem že opozorila Ministrstvo za okolje in prostor, ki jih je obvestilo o neskladju sklepa z zakonodajo, v njem pa so se oprli na določila občinskega statuta. Iz tega je moč sklepati, da bi med občino in ministrstvom le lahko prišlo do sporazumnega dogovora. TOMAŽ KARAT (©tP'TTat^ (§>[L@^ OPTIKA ZLATARSTVO-URARSTVO FOTO MATERIAL Olga Vogrin s.p. Traberg center 2370 Dravograd telefon: 0602 84 050 00 386 602 84 050 DRAVOGRAD 84 050 RADLJE 72 942 Delovni čas: 800 - 1800, sobota 800- 1200 - dioptrijska, smučarska in sončna očala - zlat in srebrn nakit, ure, filmi, video kasete - daljnogledi TASCO, barometri, zdravilni kamni - fotoaparati: KODAK, MINOLTA, YASHICA, BRAUN Brezplačno merjenje dioptrije in izdelava po receptu. FD1ZEDSTV0 OLGA POSLOVNI CENTEE TPABEEG DRAVOGRAD 0602 84 050 00386 602 84 050 FRIZERSTVO OLGA Vogrin Olga «uno*tojna podjetnica Lasulje in lasni vložki, masaža lasišča z zdravilnimi ampulami firme KEUNE Delovni čas: 700 - 19(<’, sobota T - 12°° Obratovalni čas vsak dan od 7.00 do 19.00 ob sobotah od 7.00 do 12.00 -— uspeli vzpostaviti sodelovanje z znano PREKMURSKO GOSTILNO HORVAT - LOVENJAK iz Polane. Svoje jedilnike smo popestrili z njihovimi specialitetami, tako da Vam v hotelu Traberg vsak dan nudimo: MERJASCEV PRŠUT, DOMAČE KLOBASE S HRENOM IN ZASEKO, PREKMURSKO TUNKO Z ZASEKO, BOGAT IZBOR JUH, ŠTRUKLJE, ŠKOLJKE, SLADKOVODNE RIBE, MORSKE RIBE, ŠKAMPE, VSE VRSTE ZREZKOV, BOGRAČ, DIVJAČINO, BREZMESNE JEDI, PIZZE IN BOGAT IZBOR SLADIC Z NEPOGREŠLJIVO PREKMURSKO GIBANICO. Bogat dosedanji izbor vin smo še popestrili z vini VLADA in FRANCA KUPLJENA iz Kapelksega okoliša, s kmetije, kije bila leta 1994 proglašena za naj - kmetijo v Pomurju. VABLJENI V HOTEL TRABERG DRAVOGRAD! Koroške note Fantie Odkar so fantje iz vokalno instrumentalne zasedbe Fantje treh dolin praznovali svojo trideseto obletnico, so minila že tri leta. Prav njihova trideseta obletnica pa je poleg kasete, ki so jo takrat izdali, prinesla tudi prve spremembe v njihovi zasedbi. Ansambel je zapustila njihova dolgoletna pevka Zorka Vrabič. Fantje so k sodelovanju povabili takrat že priznano pevko iz Raven Marjano Mlinar. Marjana se je zelo hitro vživela v vlogo solo pevke, ansambel pa je z njeno pomočjo nadaljeval svojo kariero. Vendar to še ni bila zadnja pomladitev ansambla. Pred pol leta seje odjavnega nastopanja in od ansambla poslovil ustanovitelj Fantov treh dolin in njihov vodja, Konrad Doler. Ker pa je ansambel želel nadaljevati svojo glasbeno pot, so k sodelovanju povabili mladega klarinetista Dušana Štrikerja. Prav tako kot Marjana seje tudi Dušan hitro vživel v ansabmel, sprejel njihove navade, način dela in zabave. Tako so Fantje treh dolin zelo pomladili svoje vrste, prav svež veter v njihovih vrstah pa je dal tudi nov zagon in polet. Da bi resnično izkoristili Marjanine izdredne pevske kvalitete, so se odločili posneti nekaj skladb za svojo novo kaseto. Tako so v slovenjgraškem studiu Royal že nastale tri nove skladbe. Za dve je glasbo napisal kitarist ansambla Pavel Stumberger, eno skladbo pa je prispeval harmonikar Marjan Brankovič. Besedila je napisala Karolina Štum-berger. Producentstvo so zaupali Smiljanu Greifu, tonsko tehniko pa Rudiju Jeseničniku. Fantje nameravajo posneti še nekaj novih skladb, ki so že v pripravi. Želijo pa tudi obnoviti in na novo posneti nekaj svojih starejših, najlepših melodij in jih tako ponovno obuditi. Nova kaseta in CD plošča bo predvidoma pripravljena že jeseni. Fantje treh dolin so legendarni koroški narodno zabavni ansambel, ki z nezmanjšano močjo deluje že v svojem četrtem desetletju. Izkušenost dolgoletnih članov ansambla, prepletena z mladostno zagnanostjo mlajših kolegov, zagot-valjat, da bodo še kar nekaj časa aktivni v slovenskem glasbenem prostoru. Pa kar naj bo tako, za obujanje spominov je še dovolj časa.O R.J. STIL 5 - skupina z vec kat petletno tradicijo Koroška skupina Stil 5 je v času svojega delovanja (nastali so okoli leta 1989) zamenjala že kar nekaj članov. A nikoli jih ni bilo več, pa seveda tudi ne manj kot pet. Eni so odhajali, drugi prihajali. Tako sta na primer odšla Damjan Dobnik in Emil Mori, zamnejavi zanju pa sta bila dva najmlajša člana skupine, Aljoša Gruden in Dušan Viltužnik. “Vsi smo amaterji, nihče od nas nima glasbene šole, igramo pa kljub temu radi,” je povedal Janez Breznik, dolgoletni član skupine. “Med nami vlada izredno pozitiven naboj, ki nas vleče naprej. Odkar smo skupaj, se nam ni uspelo še nikoli skregati, niti na vajah ne. Tudi hierarhična lestvica nam je neznana. Pri nas vsak skrbi za svoje. Aljoša Gruden v glavnem skrbi za komponiranje in pisanje tekstov, Dušan Viltužnik za narodnozabavno glasbo, saj je razen tega, da je dober muzikant, tudi dober har-monikaš in dobitnik veliko priznanj; Peter Martini ima na skrbi elektroniko, “ferštekarijo” in pisanje tekstov, Bernard Pečnik in jaz pa skrbiva za komercialo, oglaševanje in trženje.” Njihov moto “Naj bo veselje vedno z vami!” velja tudi za fante same, saj so izredni veseljaki, z veliko mero smisla za humor. “Zvesti pa smo vsi,” je še posebej povdaril Janez, “le jaz imam včasih malce predolg “gobec”. Dušan je zelo temperarmenten šofer, Bernard velik pedantnež, Aljoša ljubitelj hrenovk in slaščic, Peter pa izredno sposoben mehanik.” Da so fantje pravi veseljaki, pove tudi podatek, da so “full” zasedeni do konca jeseni, hkrati pa tudi sponzorji večine otroških prireditev v bivši občini Radlje. Podporo pri igranju, ki jo prav gotovo potrebujejo, saj vsi poleg igranja hodijo tudi v službo, jim daje butik Luna, ki skrbi, da vedno izgledajo najlepše, in avto Finex, ki je sponzor njihove prve kasete. “Snemanje kasete je v glavnem že čisto pri koncu, za izdajo pa smo se odločili zaradi svoje duše, da si arhiviramo naše pesmi, in zaradi ljudi, ki nas imajo radi in nas poslušajo. Še posebej zaradi tistih stalnih poslušalcev, ki nas spremljajo na vsaki prireditvi.” Fantje igrajo v glavnem komercialno glasbo in priredbe, radi pa nastopajo povsod, kamor jih povabijo.□ Jasmina Detela Družabna kronika tsptoMKšA m« m (°2 © £5) fifl 8 M KRIZI IN TEŽAVE To so križi, ki so (med drugim) povzročili težave letošnjim maturantom ravenske gimnazije. Križe in težave pa si je s svojo solidarnostjo z dijaki menda (spet) nakopal ak. slikar Benjamin Kumprej, ki se je edini od profesorjev udeležil njihove valete. “Z dijaki moraš biti v dobrem in slabem,” je bil njegov “izgovor” za neupoštevanje mnenja profesorskega zbora, na kar so dijaki seveda gledali povsem drugače. Pri Prepihu smo zdaj v veliki dilemi: ali bi gospoda Kumpreja proglasili za črno ovco ali za belo vrano...? Leto rojstva: Astrološko znamenje: Višina: Kraj bivanja: Hobiji: Idealen moški: Naj slovenska manekenka: Najljubša hrana: Najljubša pijača: Kje bi najraje živela: MAJA KOLAR w - : tjr. 1979 Kak 177 cm Ravne na Koroškem gorsko kolesarjenje, Kekec Bernarda Vlarovt sladoled z jagodami stopljen sladoled z jagodami Strmec pod Predilom UČENJE SMEHA V OBČINI MEŽICA [K®K®§[K0 ©BE®® MMA PRIJAVNICA Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ki ga organizira koroški časopis PREPIH, 1 Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. V občini Mežica je pod strokovnim vodstvom predstavnikov A.L.P. Peca pred kratkim potekala učna delavnica z naslovom: Strategija razvoja občine Mežica. V prvih učnih urah, kjer je bil poudarek na viziji in ciljih razvoja, je znana Mežičanka in članica gospodarskega odbora predlagala, da bi morali čimprcj organizirali učno delavnico s tematiko UČENJE SMEJANJA. Nam seje ob tem porodilo kar nekaj vprašanj: Kako mlade pripraviti do smeha, ko pa po končanem šolanju nimajo zaposlitve, kako naj se smeje mežiški kmet, ki ne more prodati spitane goveje živine, gozd in travnike pa mu še naprej uničuje svinec? Ali je do smeha delavcem in upokojencem, ki s svojimi revnimi prihodki komaj krpajo mesec z mesecem...? Skratka: učenje smeha bo v Mežici očitno zelo težko delo. BAU OKOLJA MPI v Žerjavu si zasluži posebno priznanje, saj je ob svetovnem dnevu okolja (5. junij) pričel z navažanjem žlindre in drugih odpadkov na deponijo na Poleno. Tako se na odlagališču spet veselo kadi, iz Žerjava pa neprekinjeno vozijo težki kamioni. Mogoče pa je tudi to del tiste turistične ponudbe, ki jo tako zvesto zagovarjajo nekateri občinski svetniki in drugi zagovorniki turizma v občini Mežica? in prepihane čveke tM r$% >]; Mlad si, dokler lahko poveš kaj pametnega, pa te imajo za neumnega. Star, ko poveš kaj neumnega, pa te imajo za pametnega. Kjer je naselje Javornik na Ravnah, je v zemljiški knjigi še vpisan travnik. Krivci za takšno stanje pa sploh niso nikjer vpisani. Ljudje se pritožujemo, da smo odvisni od marsičesa. Le kaj naj reče pravica, ki je odvisna od ljudi? ********** Odkar je v Slovenj Gradcu odprta čajnica Peč, med boleznijo ne sprejemam obiskov. Sram me je, da bi kdo ugotovil, da ne znam po pravilih piti lipovega čaja. Ogledal sem si prodajni katalog firme, ki poceni stvari drago prodaja. Le zakaj mi je ves dan rojila po glavi misel: “Vesel je dan, ko te odere Tram!” Vhod v sodno stavbo sodišča v Slovenj Gradcu je od nedavnega ____| okrašen z detektorjem za kovino. Predvidevam, da bodo #1 strankam iz Mežiške doline merili zastrupljenost s svincem in kadmijem. H Spomini ob prazniku Kroškesa radia Ob 30 obletnici je KR izdal časopis, v katerem je odgovorni urednik MARKO VREČIČ zapisal: Novinarstvo je sol programa, glasba okostje, ekonomska propaganda hrana. Najbrž so zato pogosti izrazi sodelavcem: “Pojdi se solit...” Glasbeno okovje je treba včasih podpreti z protezami... Ekonomska propaganda pa včasih poskrbi za (kompenzacijsko) kosilo... Šef tehnike, ing. ALEŠ JEVŠNIK, je v “taisti” časopis zapisal, da je tehnika SRCE RADIA in da bomo storili vse, da bi srce radia še dolgo bilo. Ni bojazni! Saj obstajajo tudi pace-makerji (srčni spodbujevalci). tudi ravnatelj srednje šole in je radio “oskrboval” z dobrimi glasovi srednješolcev. Franjo Mavrič je bil prav začuden, ko ga je Turičnik poslal na radio, pa ni imel pojma, zakaj. Izkazalo seje, daje vendarle bil zelo “uporaben”. Robert Waltl, navajen recitiranja na proslavah, je le nekaj časa “recitiral” na radiu, potem pa je obupal in odšel v Ljubljano, učiti se igralstva... Boštjan Polutnik je kot osnovnošolec imel neizmerno željo napovedovati na KR, ko je še piskal kot parna lokomotiva. Njegova vztrajnost je bila tako neuničljiva, da seje na vsem lepem, še vedno piskajoč, znašel za mikrofonom pri mladinskih oddajah. Tam je dočakal “moškost”. Prof. Tone Turičnik je bil v času, ko je še bil na Radiu SG, koroški mmi :\i Naši politiki lezejo evropskim v rit, država je pa v dreku. ********** Dijaki ravenske gimnazije so ostali brez ključa. Pametna odločitev profesorjev! Sami bodo ključ še pošteno potrebovali, ko bodo zaradi občutkov lastne izbornosti prisiljeni “zakleniti vrata štacune”. S ********** Korošci se menda ne zavedamo, kaj je poslovna skrivnost. Zato pa dobro vemo, kaj je skrivno poslovanje. GARDEN CITA Na nedavni učni delavnici v Mežici je predsednica občinskega sveta v viziji in ciljih predlagala urbano usmeritev kraja z imenom GARDEN CITY - MESTO VRTOV. Predlagamo, da se ime dopolni, in sicer: GARDEN CITY & Pb. Tatajana Jamnikar, dipl. ekonomistka, Tosti Vrh pri Mislinji: “Letos sem končala študij na Ekonomski poslovni fakulteti v Mariboru. Za mano je uspešno opravljena diploma in ko bom opravila še pripravništvo, bom imela možnosti za službo. Želim si, da bi delo opravljala v podjetju, ki se ukvarja s finančnimi NAGRADNA IGRA /7 * ^ POIŠČITE SE V PREPIHIH .Naša nagradna igra POIŠČITE SE V PREPIHU še kar traja. Če se bo gospa na naši sliki prepoznala in se bo oglasila v urarstvu Stanka Planinšca v slovenjgraški Katici, jo tam čaka lepa nagrada - ura budilka. Pogoj je, da v Urarstvo Planinšec, kjer med drugim prodajajo vse vrste ur, zlati nakit in poročne prstane, prinese izvod Prepiha in pove, kje je bila fotografija posneta. $ I r <&) livunizui M AVTOSERVIS # AVTOMEHANIKA nČrD • avtokleparstvo r hjLÌ\ • AVT0LIČARSTV0 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510-625 :Xi AVTOfišfP d.o.o. PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZU <&> Hvunnni M HONDA. IVKO DESIGN PRODAJA REZERVNIH DELOV 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 TRGOVINA "GRAD" gradbeni marerial Javornik 13, Ravne na Koroškem, tei/fax.: 287181, tel.: 287180 Super cena DEMIT FASADE komplet 5 cm 191830SIT/m2 VODVOD TOPLOVOD BARVE LAK! ZOLES d.o.o. UGODNI KRCDITI, GOTOVINSKI POPUST! GRAD. MAT. STAVB. POH. KOPAL OPR. KERAMIKA KERAMIKA veli^izbor domačih in tujih proizvajalcev KOPALNIŠKE OPREME SAUON KOPALNIŠKE OPREME IN KERAMIKE Janečb i, Ravne na Koroškem, tel: 20 759 Fotoreportaža KOROTAN TRGOVSKA DRUŽBA d.d. Ravne na Koroškem Čečovje 6 tel.: 0602 22 711,21 476 fax: 0602 23 296 Korotanovi prodajalni PAPIRNICA na Čečovju in KNJIGARNA na Prevaljah zbirata naročila za nakup učbenikov in delovnih zvezkov za šolsko leto 97/98. Za vse šolske potrebščine nudimo plačilo na 2-8 čeke. Za učbenike in delovne zvezke se poravna prvi obrok ob naročilu. V omenjenih prodajalnah vam nudimo tudi bogat izbor izdelkov iz stekla, porcelana, namiznih prtov in ostalega pisarniškega materiala. Cenjene kupce opozarjamo na izjemno ugodne in konkurenčne cene ! PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP! O g PREPIH ODPIRA VRATA KOROŠKE POSLOVNEŽI, TRGOVCI, PODJETNIKI... Ste že opazili, da imate zanimivo blago ali storitev, pa ne najdete pravega odziva? Oglaševanje v koroškem časopisu PREPIH je v našem medijskem prostoru najbolj poceni, hkrati pa zagotovi, da pride Vaše sporočilo do ciljne skupine ljudi. PREPIH pokriva celotno koroško regijo, bere ga vsak četrti Korošec. Prava rešitev je 1 \mm>m TUDI ZA VAS PREPIH ODPIRA VRATA KOROŠKE PCATES Trg svobode 8 2390Ravne na Koroškem tel/fax (0602)23-251 e TV DAEWOO 57 GS PHILIPS 332 POSODA n Odel. AKUSTIKA,BELA TEHNIKA,ELEKTRO,PAPIRNICA 48.200.-51.550.-17.100.- EIO SESALEC 1300 25.500. PS GORENJE 904X 52.500. TRODELNI EKONOM 16.990. PLAČILO NA 6 OBROKOV S POGODBO,NAJUGODNEJŠE GOTOVINSKE CENE, ZA PRAVNE OSEBE MOŽNE TUDI VERIŽNE KOMPENZACIJE risemini ** tel/fax (0602)23-251 9 mam PC AMD P100 8 1.27 14" PC AMD P133 16 1.7 16b 8X 14" PC INTEL P133 16 1.7 16b 12X 14' EPSON STYLUS 200 COLOR EPSON STYLUS 400 COLOR EPSON STYLUS 600 COLOR 117.900. - 153.900. - 164.900. - 43.900. - 56.900. - 74.900. - mputters D015 ČEKOV GOTOVINA -5% REDIT DO MESECEV ZR+8% Avtomobilizem Aleksander Praper, mlad in že dokaj uveljavljen dizajner avomobilov iz Mežice, je pred kratkim pričel z vodenjem oddaje na Koroškem radiu: AVOMANIJA. Oddaja je doživela prijeten odmev, zato smo se v uredništvu Prepiha odločili, da ponudimo Aleksandrovo pisanje tudi našim bralcem. Začenjamo z njegovim uvodnim prispevkom o kratki zgodovini avtomobilizma in osnovah oblikovanja. V nadaljevanjih bomo predstavili posamezne znamke avtomobilov, njihove značilnosti in posebnosti, ki jih ločijo od drugih. Tudi koristni nasveti za vožnjo ne bodo odveč. Vabljeni torej v branje naše nove rubrike, Avtomanija v Prepihu. Zgodovina Človek si je dolga stoletja želel imeti stroj, s katerim ne bi bil odvisen od moči in poslušnosti živali ter vremenskih vplivov. Potreboval je prevozno sredstvo, ki bi se, takorekoč, premikalo samo od sebe. Beseda avtomobil izvira iz grščine, pomeni pa samopomično vozilo. Ravno izum parnega stroja je nakazal pravo smer. Leta 1769 je Francoz Cugnot (slika zgoraj levo) skonstruiral prvi avtomobil na parni pogon za potrebe artilerije. Slabost stroja je bila, da je to vozilo težko dalj časa obratovalo brez postankov. Po svetu so se v začetku 19. stoletja izvajali mnogi poizkusi izpopolnjevanja parnega avtomobila. V Angliji je razvoj zavrla železnica, ki je od vlade izsilila visoke takse in stroge omejitve za parne avtomobile. Na srečo pa v Nemčiji in Franciji ni bilo takšnih ovir, zato seje razvoj nadaljeval. Sledili so razni izumi, ki so izpopolnjevali vozilo, n.pr. 1828 leta diferencial, 1835 leta prva s filcem oblečena lesena platišča... Glavni problem pa je še vedno ostal: neokretnost in težko rokovanje. Prvi dvotaktni plinski motor z električnim vžigom je leta 1860 izumil Lenoir, a vozilo je bilo zelo drago in počasno. 1867 leta je Otto skonstruiral prvi štiritaktni plinski motor, devet let kasneje pa je avstrijec Markuš naredil prvi avtomobil na plinski pogon z električnim vžigom (slika zgoraj desno). Šele Karel Benz in (Jotlieb Daimler sta izkoristila prednosti motorja na notranje zgorevanje. Leta 1885 je Daimler skonstruiral avtomobil na štirih kolesih s petrolejskim motorjem in 3 KM. Le dobro leto za tem je Benz patentiral trokolesnik z bencinskim motoijem in 4 KM. V tem obdobju so se pojavili tudi prvi električni avtomobili, ki pa so bili zaradi teže in hitrega praznjenja svinčevih akumulatoijev nekonkurenčni. Avtomobili so se vse hitreje razvijali, kar so jim omogočali vedno novi izumi: 1888 leta zračnica (Dunlop), vžig s pomočjo žareče tuljave (Maybach) ter seveda vžig z električno svečko (Bosch). Oblikovanj e Prve avtomobile so izdelovali kar v kočijarnah, zato je razumljivo, da tudi njihova oblika ni bila kaj prida boljša. Za obliko takrat še niso imeli oblikovalskih študijev, ker pa se ve, da ljudje stvari presojajo po izgledu, so morali tudi temu posvetiti precej pozornosti. Avtomobilsko oblikovanje je ena izmed vej industrijskega oblikovanja, zavzema pa tehnološko in likovno analizo projekta z namenom, da se doseže kar največja fizična in psihološka uporabnost, ne da bi pri tem pozabili na estetiko. Na prvi pogled ne moremo oceniti, kaj se skriva pod zunanjim kalupom, ravno zato je pomembna privlačna oblika. Ta privlačnost pa včasih spominja že na privlačnost med spoloma (brez zamere), zato tudi primerjave avtomobila in ženske niso redke, kakor tudi ne primer- jave z drugimi živimi bitji ali deli telesa (luči - oči, maska - usta, kolesa - noge...). Morda bi takšne opazke lahko pripisali trendu, ki mu pravimo bio design in sploh v zadnjih letih postavlja nove smernice v oblikovanju. Ta usmeritev pa ni iz trte izvita, kajti dobro je znano, kje imamo šibke točke. Oblikovalec mora ob vsem tem upoštevati tehnične zahteve vozila ter v naprej predpisan image znamke. Z obliko, ki jo ustvari, se tudi indentificira, pomeni mu neprimerno več, kot le ure porabljenega dela. Tudi moj odnos do mojih del je nekaj podobnega, sploh pa se mi zdi pomembno, daje oblika ustvaijena z ljubeznijo do avtomobila, drugače je zgolj oblika-skelet, brez duše in življenja. Ergonomija Oblikovanje je med drugim podrejeno tudi vedi, ki se ji reče ergonomija, izvira pa iz grških besed ergon - delo in nomos - naravni zakon. Je torej veda o sodelo- vanju človeka in stroja, delavnih pogojih, ugodnem počutju... Po zaslugi ergonomije postajajo avtomobili vedno bolj udobni, lažji za upravljanje in neutrudljivi. Da izdelovalci avtomobilov to dosežejo, morajo upoštevati dimenzije, dinamiko in konstitucijo človeka. Zanemariti se ne sme niti izbira materiala niti barve, oboje bi naj bilo kar najbolj naravno. Neupoštevanje ergonomije privede do prezgodnje utrujenosti, kar lahko pripelje do nesreče. V avtomobilu morajo biti stikala primernih oblik, samoumevno razporejena, lahka za rokovanje, merilniki, dis-playi ter kontrolne lučke morajo biti pregledni, pravilno osvetljeni, položaj voznika in potnikov mora omogočati neutruja-joča potovanja in dobro preglednost na vse strani. Za povzetek: arumaturna plošča mora biti podnevi dobro zasenčena, ponoči primemo osvetljena, pogled na instrumente mora biti čim krajši (pri mladih od 0,5 do 0,8 sekunde, pri starejših pa od 2 do 3 sekunde). Tudi nastavitev luči ni brez pomena. Dober sedež bi naj bil primerno nastavljiv, da je lahko najti ugoden položaj za volanom in prave razdalje do pedal in prestavne ročice, nuditi mora dobro oporo, preprečevati utrujenost, ter blažiti vibracije. Temperatura delovnega prostora je priporočena na okoli 20 stopinj Celzija. Nasvet Vse te informacije so seveda koristne tudi doma. Nikar si ne mislite, da je ležanje za volanom pozitivna lastnost. Prej ali slej bo iz “športne” namestitve sedeža nastala bistveno manj športna drža hrbtenice. Poleg tega pa s tem ogrožate druge udeležence v prometu, saj so vaše reakcije zaradi neprimernega sedenja bistveno počasnejše in manj natančne. Čisto med nami - pa še prav smešno majhni izgledate, če imate ležeče nameščen sedež. Avtomobil je torej rojen, naslednjič pa kaj več o prvih avtomobilih - znamki Mercedes-Benz. □ Oblikovalski .studio Razgledi MULTIPROFESIONALNI KRIZNI TEAM Po naši ustavi imajo otroci pravico do posebnega varstva in skrbi, ki ga na posameznih področjih življenja urejajo zakoni. Odgovornost in dolžnost za zdravo rast in razvoj otroka gre primarno staršem in le ti imajo pravico, da sami skrbijo za otroka in tako npr. Center za socialno delo nima nekakšne vnaprejšnje pravice vplivati, posegati ali nadzirati družino pri skrbi staršev za svoje otroke - vse dotlej, dokler ti ravnajo skladno s potrebami in interesi svojih otrok ter v njihovo korist. Poseg v družino je primeren in nujen takrat, kadar starši v tej skrbi odpovedo. V Sloveniji se varstvo in zaščita otrok izvajata s pomočjo ukrepov nepravdnega sodišča in Centra za socialno delo. Zato se pomoč družinam, kjer je sta prisotna splošna zloraba in nasilje nad otroki, izvaja v smislu psihosocialne pomoči članom družine ter hkrati kazenskega in civilnega prava. Tako ima CSD po zakonu določena pooblastila, da kadar gre za zanemarjanje in neizpolnjevanje pravic in dolžnosti staršev, možnost predloga za odvzem roditeljske pravice, center lahko z ukrepi zavaruje pravice in koristi otroka ter ga sme odvzeti staršem, ga dati v vzgojo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Možnost zaščite žrtve in posega v družino nalaga tudi Kazenski zakon v zvezi z družinskim nasiljem, zanemarjanjem in kaznivimi dejanji spolnih deliktov, Konvencija o otrokovih pravicah, Deklaracija svetovnega zdravniškega društva... Zloraba otrok je neki splošni termin, ki se nanaša na kakršnokoli situacijo, v kateri otrok ni deležen ustreznega standarda skrbi, ki ga lahko pričakujemo od razumnih staršev. Termin obsega spolno zlorabo, psihično, čustveno, fizično zanemarjanje, psihično in fizično trpinčenje, neorganske razvojne pomanjkljivosti in nenaključne poškodbe. Možnost učinkovitega preprečevanja in zmanjševanja te problematike je odvisena od institucij in strokovnih služb, ki lahko in morajo usklajevati akcije za preprečevanje nasilja, resnično izmenjavo informacij, ko se pojavi sum o nasilju v neki družini ter morajo usklajeno delovati. Po nekaj odmevnih konferencah o nasilju in spolnih zlorabah otrok in po mnogih posvetovanjih s posameznimi službami, ki se srečujejo s to problematiko, smo se že v 1.1993 odločili, da formiramo t.im. multiprofesionalni krizni team, po vzoru nekaterih držav v Evropi, vendar pa prilagojen našim razmeram, možnostim in zakonodajnim rešitvam na tem področju. Posebno pozornost smo posvetili preventivnemu delovanju, organizirali smo predavanja in delavnice na to temo po vseh šolah, vrtcih in tako smo v letu 1996 aktivirali Multiprofesionalni krizni team. V krizni team so skrbno izbrani strokovnjaki. Sestavlja ga osem stalnih članov z različnih strokovnih področij. Po potrebi lahko v posameznih primerih sodelujejo še drugi strokovnjaki in zaupna oseba, če je za to strokovno usposobljena. Zaupna oseba je tista oseba, h kateri seje v določenem trenutku otrok zatekel in ji zaupal svoj problem o nasilju ali spolni zlorabi. Ker je prav to področje izjemno občutljivo, je nujno, da pri obravnavi primera sodelujejo različni strokovnjaki, poklicno odgovorni in z določeno mero znanja in izkušenj s tega področja. Pri sumu na spolno zlorabo so dejansko potrebni strokovni, trezni in previdni koraki. Namen ustanovitve našega kriznega teama je bil POMO" in absolutna zaščita žrtve, istočasno pa pomoč družini in samemu storilcu. To ne pomeni, da se storilec naj ne kaznuje. Pomoč storilcu pomeni, da le-ta prevzame vso odgovornost za svoja dejanja, vključno z izrečeno kaznijo. Zato mora biti krizni team orientiran v družinsko terapijo, kije v svojem delovanju in akciji večplastna. Krizni team zbere vse možne informacije in dokaze, izdela dobra poročila, ekspertize, kar omogoča skrajšanje postopka in zmanjša izpostavljenost žrtve v samem postopku. S takim načinom dela se poveča sama kvaliteta dela, olajša se delo posameznih strokovnjakov, večja je natančnost v postopku, pridobljenih je več različnih informacij, pomembni so tudi različni aspekti in ne nazadnje, tu se porazdeli odgovornost na vse člane teama. Po določenih in dogovorjenih akcijah, v zaključnih fazah, izdela krizni team dober načrt pomoči celotni družini, naravnan v družinsko terapijo, ne glede na to, ali je storilec priprt (odstranjen iz družine ), ali je otrok začasno nameščen v azil, ali storilec dejanje prizna ali ne, ali starša ustvarita “zavezništvo” in zanikata zlorabo in nočeta sodelovati, ali pa otrok lahko ostane v družini, če ima z materjo vzpostavljen dober odnos in ga bo znala zaščititi pred ponovitvijo zlorabe. Terapevtsko delo prevzame družinski terapevt, upoštevaje sugestije, predloge in konsultacije ostalih strokovnjakov v teamu. Istočasno, ko smo ustanovili krizni team, so bile v službah in ustanovah, kjer se pogosteje srečujejo s problematiko nasilja, izbrane odgovorne osebe - referenčne osebe za delo na področju spolnih zlorab in nasilja. Te osebe so v stalni navezi s Centrom za socialno delo oz. z vodjo kriznega teama. Center prevzema koordinacijo za delo, kadar in takoj ko se pojavi sum o nasilju ali spolni zlorabi, s takojšnjim aktiviranjem kriznega teama. Referenčne osebe delujejo v svojem poklicnem okolju tudi v smislu pre-vencije, kar pomeni, da lahko svoje poklicne kolege, starše, otroke, znance opozarjajo na možne znake pri prepoznavanju nasilja, lahko organizirajo predavanja, posvete, pogovore... Odgovornost za pojave in širjenje spolnih zlorab pa ne gre naprtiti in preložiti zgolj na ramena nekaterim službam. V naši družbi je nujno, da se poveča občutljivost za te pojave, kar pomeni, da je odgovornost npr. sosedov, znancev, prijateljev, sorodnikov, sodelavcev družin, kjer naslutijo, daje prisotno nasilje nad določenim članom ali člani družine, ista, kot je odgovornost strokovnih služb, ki v nadaljnjih postopkih delajo s tako družino in ukrepajo proti nasilnežu. Znano je, daje pri nas še vedno preveč tolerance do nasilja v družini in tudi zato ostaja za zidovi domov toliko trpljenja in bolečin zlorabljenih otrok in žcna.O Janja Pavlin Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 Poslovalnica ELEGANCE Glavni trg 27, Slovenj Gradec Velika izbira * poletnih tkanin * pozamentarije (gumbov, zadrg) * namiznih prtov * preprog UGODNE CENE, MOŽNOST NAKUPA NA ODLOŽENO PLAČILO. ŽILA DANES ■ ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI Da^gledi KRISTJAN OB DNEVU DRŽAVNOSTI Piše: Avguštin Rašcan Mnenje, daje politika skoraj po svoji naravi nekaj umazanega - nekaj, v kar naj se kristjan ne meša, do česar je lahko nevtralen, kar ga ne zavezuje in kar lahko mimo prepušča drugim, ne vzdži. Resna in odgovorna politika namreč ustvarja nujne predpogoje in na tak način oblikuje državo, da morejo vsi njeni državljani, ne le nekateri izbrani posamezniki, dejansko uživati svoje osebne pravice. V politiki gre končno za občo dobrino, za katero moramo vsi skibeti. To pomeni, da se moramo tudi vsi udeleževati političnega življenja. Osnovno vodilo pri vsakem političnem delu je negovan notranji čut za pravičnost, dobrohotnost in skupno blaginjo. Dražbene strukture morajo zato politično življenje posameznikom in skupinam tudi resnično omogočati. Vsi državljani brez razlike naj imajo enako možnost sodelovanja v javnem življenju. Ta možnost naj ne bo samo v določanju območij in ciljev raznih ustanov ter volitvah voditeljev, ampak tudi v postavljanju pravnih temeljev državnosti in v vodenju dtžave. Dmgi vatikanski koncil v pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu v tej zvezi pravi: “Da bo moglo sodelovanje državljanov, zavedajočih se svojih dolžnosti, v vsakdanjem javnem življenju dosegati zaželeni učinek, je potreben tako izdelan pozitivni pravni red, da bo zagotovil pametno delitev služb in ustanov javne oblasti, hkrati pa učinkovito in povsem neodvisno pravno zaščito. Vsem osebam, družinam in združenjem je treba pravice in njihovo izvajanje priznavati, jamčiti in večati, zabičevati pa tudi dolžnosti, ki vežejo vse državljane. Posebej je treba omeniti dolžnost, delati državi tvame in osebne storitve, ki jih zahte- va skupna blaginja.” (CS 75,2). Dalje beremo: “Vladajoče osebe naj pazijo, da dražinskih, socialnih ali kulturnih skupnosti, vmesnih draštev ali ustanov ne bodo ovirale niti jim kratile izvrševanja njihove zakonite in učinkovite dejavnosti: rade naj jo marveč na urejen način pospešujejo. Državljani pa, bodisi kot posamezniki bodisi v skupnostih, naj pazijo, da javni oblasti ne bodo dali prevelikih pooblastil, pa tudi da ne bodo izsiljevali od nje čezmernih ugodnosti in podpor ter tako zmanjševali odgovornost oseb, dražin in družbenih skupnosti.” (CS 75,2). O politikih v ožjem pomenu besede, torej o ljudeh, ki se poklicno posvečajo politični dejavnosti, koncil spregovori med dragim sledeče: “Nečloveško je, če državna oblast zapade v totalitarne ali diktatorske oblike, ki kršijo pravice oseb ali združenj... Politične stranke so se dolžne zavzemati za to, kar je po njihovi sodbi potrebno za skupno blaginjo; lastna korist jim nikoli ne sme biti več kakor skupna blaginja... Tisti, ki so sposobni ali se morejo usposobiti za težko in hkrati častno politično dejavnost, naj se nanjo pripravljajo in naj se ji z vnemo predajajo, ne da bi gledali na lastno ugodje in gmotne koristi. Proti krivici in zatiranju, proti samovoljni gospodovalnosti in nestrpnosti, bodisi posameznika ali politične stranke, naj nastopajo z neoporečno značajnostjo in preudarnostjo; iskreno in nepristransko, z ljubeznijo in političnim pogumom naj se posvečajo blagru vseh.” (CS 75,5.6). In še o kristjanih: “Vsi kristjani naj se v državni skupnosti zavedajo posebne, prav njim lastne poklicanosti, ki zahteva od njih, da so drugim svetal zgled, kako dela za rast skupne blaginje človek, ki ga obvezuje vest, da izpolnjuje svojo dolžnost. Naj tudi z dejanji kažejo, kako je mogoče usklajevati oblast s svobodo, osebno pobudo s povezanostjo in zahtevami vsega družbenega telesa, potrebno enotnost s koristno raznoličnostjo. Priznavajo naj upravičena, čeprav med seboj razlikujoča se mnenja glede urejanja časnih zadev in naj spoštujejo državljane, tudi združene, ko ta svoja mnenja s poštenostjo branijo.” (CS 75,5). To je samo nekaj misli, ki ne potrebujejo posebnega komentarja in jih moremo v celoti sprejeti, če državi Sloveniji in njenim prebivalcem zares želimo dobro. Nikakor namreč ne smemo žrtvovati jutrišnje generacije državljank in državljanov Slovenije egoizmu današnje, to je naše generacije. Poklicni politiki z dokazano nespósobnostjo, ki se kičevito oprijemljejo svojih stolčkov, si bodo ob dnevu državnosti gotovo izprašali svojo vest. Enako bodo storili tisti, ki sicer dobre predloge in težnje svojih političnih nasprotnikov venomer zavračajo zgolj iz ideoloških razlogov, prav tako pa tudi oni, ki se v politiki izdajajo za kristjane, ko to dejansko več niso.oQ Novi tiski: OBSEVANJA 28 Ta poletna številka slovenjgraškega časopisa za leposlovje in kulturna vprašanja je, kot že tudi nekaj prejšnjih, lepa naprvi pogled, zato roka kar sama seže po njej. Rjavo-bež-okraste skulpture akademskega kipatja Andreja Grošlja z naslovne fotografije so navdihnile grafičnega urednika Blaža Prapomika, daje izbral topel čmo-oker ovitek. Svoje naredi tudi fini bel papir, ki si ga Odsevanja še lahko privoščijo, saj za vsako številko najdejo sponzotja. Tokrat je to TUS Prevent, v zahvalo pa je spod peresa Jožeta Potočnika podrobno predstavljen v reviji. Kot že v nekaj dosedanjih je tudi v tej številki razmerje med dogodki (torej izvirnimi literarnimi prispevki) in poročanjem o kultumo-umetniških dogodkih v prid slednjemu, številčno pa je to razmetje 7:17. Tokratno številko začne nekdanji ravnatelj Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec Karel Pečko. Ob 40-letnici te pomembne ustanove spregovori o vizijah, ki so se “stekale v sotočje” in privedle Slovenj Gradec do mesta glasnika miru. To je tega 6. junija odprlo razstavo Umetnik in urbano okolje z umetniki iz 74 mest glasnikov miru. O likovni dejavnosti sta v Odsevanjih še dva zapisa; Jernej Kožar predstavi pregledno razstavo Andreja Grošlja, Milena Zlatar pa uspešnega likovnega pedagoga in slikaija Luko Popiča; tudi nekaj njegovih reprodukcij je objavljenih, kot tudi Tisnikaijeva in Viktorja Vasarelyja (iz galerijske stalne zbirke). Skupaj s portretnimi in drugimi dokumentarnimi fotografijami lepo delajo časopis privlačen. Eno od osrednjih besedil v tokratnih Odsevanjih je prav gotovo intervju Andreja Makuca z Vinkom Ošlakom, pobudnikom dvojezične izdaje pesmi (tudi) slovenjgraškega pesnika Ernsta Golia in prevajalcem njegovih del. Izvirna vprašanja -izčrpni odgovori - celovita predstavitev ne le pesnika in njegove zbirke, tudi poti, po kateri je do nje prišlo. Omenjeni intervju je lep uvod v izvirna dela domačih ustvarjalcev. Tokrat so to Tone Turičnik z Baladami, Jani Rifel z Zakletim jezerom ter Milena Cigler Gregorin in Aleksandra Stermec Perovec s pesmimi. Med pesniki so tudi koroški Slovenci Lenčka Kupper, Toni Haderlap in Herman Germ. Delež zapisov ljudi z onstran meje je v toktratnih Odsevanjih presenetljivo velik, saj je treba k že naštetim dodati še dva zapisa Anite Hudi: humoresko Kako sem doživela prave dame in predstavitev dela Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Ne za zaplotništvo, Odsevanja so za odprte meje. Od drugod, ne iz koroškega kota, so še nekateri v the Odsevanjih; Vekoslav Grmič je v objavo prijazno dal svoje razmišljanje o knjigi libeliškega župnika Antona Vogrinca Nostra Maxima Culpa, Franček Rudolf pa razmišljanje o našem času in ljubiteljski kulturi. Potem pa je v Odsevanjih še kup domačih avtorjev, ki so s svojimi prispevki “pokrili” pomembne kulturne dogodke na Koroškem: Janez Žmavc gledališki abonma 1996/97 v Slovenj Gradcu, Branko Čepin L mednarodni simpozij o življenju in delu Huga Wolfa ter soustanovitev 110-članskega mednarodnega orkestra “Junior Europa”, Blaž Prapotnik umetniški večer z Janijem Kovačičem, Helena Merkač izid vojnega romana Zvonka Robarja Nevarne mreže in izid pesniške zbirke Marijane Vončina Rosa na pajčevini ter Franček Lasbaher izid slovstvenega in kulturnozgodovinskega vodnika Toneta Sušnika Koroška. Zapisi niso suhoparno poročevalski, pač pa vse barva osebna nota; če so kritični, so to argumentirano (Lasbaherjev npr.) Vsi kulturni dogodki so še posebej zbrani v Kulturni kroniki (Andreja Gologranc -Fišer), uredništvo pa je objavilo tudi utemeljitve za letošnje dobitnike Bemekeijevih odličij. Prav ima Prapotnik, ko kot glavni urednik zapiše: “V tem našem drvečem času je človek vse bolj naklonjen brezglavi naglici kot ustvarjalnemu nemiru, bolj nagnjen k površnemu hlastanju za užitki kot dolgotrajnemu natančnemu nizanju vtisov in razmisleku; v obdobju, ki prisega na takojšnje učinke... Zato je pomembno, da zavestno negujemo kulturo kritične distance do kaosa okoli nas, da nas zvrtinčena spirala plehkosti in banalnosti ne posesa v svoj vakuum.” Nedvomno prav to “kulturo kritične distance” pomagajo negovati tudi Odsevanja. □ H. Merkač Šport De/el ple/oy ■ de/et zmo9 Leta 1994 smo v Prepihu zapisali: “Strah pred letenjem se je ob uspehu razblinil”. Spoznali smo se z mladima Hotuljcema Leno in Maticem Pavlinič, športnima plesalcema. Po prvi dobri uvrstitvi na mednarodnem tekmovanju v Angliji smo jima napovedali uspešno plesno pot - in prav smo imeli! Njuni uspehi so se začeli nizati. V kategoriji pionirjev do 12 leta starosti sta postala državna prvaka, tako v zvrsti standardnih ter latinsko ameriških plesov kot v kombinaciji desetih plesov. Tudi na mednarodnih tekmah, kjer sta se kosala s plesalci svetovnih velesil, sta požela nemalo občudovanja. Osvojila sta naslove prvakov na Danskem, v Avstriji, v Italiji in aprila 1996 postala svetovna prvaka na največjem plesnem tekmovanju najboljših parov iz vsega sveta v Blackpoolu v Angliji. V vsej zgodovini slovenskega plesa je bila to prva zmaga pionirskega para. Slovenski časopisi so zapisali: “Pri vseh plesnih strokovnjakih, sodnikih in trenerjih, sta Matic in Lena s svojim odličnim plesanjem in izvrstnim znanjem vzbudila veliko pozornost.” Ob prehodu v razred mlajših mladincev, do 14 leta starosti, sta se Hotuljčana spopadla z novo koreografijo, z novimi, višjimi zahtevami. Že dve leti za njun napredek skrbi Nataša Ambrož, zelo priznana slovenska trenerka v PK Urška Ljubljana. Njuna pot tedensko vodi v Ljubljano, kjer se učita novih plesnih prvin in pridobljeno znanje utrjujeta sama v hotuljskem kulturnem domu. Njuna velika prizadevnost ju je tudi v višji starostni kategoriji pripeljala do štirih naslovov državnih prvakov v vseh plesnih zvrsteh. Zadnji velik uspeh sta Matic in Lena dosegla v soboto v Krškem, na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov, kjer sta zmagala med mlajšimi mladinci v vseh desetih plesih.□ ■vik Pogrebna slnžba pokopališča Barbara in s DEVICA: Zadnje čase se vam najbrž ciklično ponavljajo obdobja, ko kolebate med “dati in vzeti”. Izmenjava že, vendar v vašo korist. Le zamer se varujte, če boste prehitro stegnili roko. Na materialno plat življenja pa boste neveijetno hitro pozabili v živahni družbi, ki ni naravnana na valovno dolžino daj-dam, bo pa radodarna z vsemi drugimi vrlinami. TEHTNICA: Z veliko energije razpolagate, vaše okolje in okoliščine pa z velikimi zahtevami. Trenutke bojevitosti boste najlaže koristno pretopili v lastno napredovanje v javnosti, če se boste zanašali nase, manj pa na ovire, ki vam jih nastavljajo partneiji /nehote seveda/. Še posebej z Ovni bi lahko bilo vroče, ker pa konflikte pravočasno zaslutite, se jim boste v velikem krogu izognili. ŠKORPIJON: Imenitni časi za študij in nasploh za duhovno poglabljanje. Znali si boste tudi ustvariti dobre pogoje za to: mir in odmaknjenost... Vse vam bo šlo lažje od rok, če boste delali v zakulisju vsakdanjega vrveža. Nimate časa niti volje za malenkosti, medtem ko rešujete usodne uganke. Če vas bo kdo nujno potreboval, se bo že oglasil. Z ljubeznivostjo takrat ne boste skoparili. , v. , STRELEC: Sodelovanje je še vedno vaš zaveznik - največ uspeha bo s skupinskii projek-' ti. Previdnost pa ni nikoli odveč - nekatera prijateljstva so dozorela do te mere, da bi jih bilo dobro preveriti. A ne ukrepajte prehitro, zlasti v intimnih zvezah ne, saj vam zvezde nekoliko otežujejo strpno komuniciranje - že zaradi malenkosti lahko povzdignete glas. KOZOROG: Naj bo vaša lupina še tako debela, boste skoznjo vendarle začutili prefinjeno izzivanje, ki naj bi vas odvrnilo od samotnih poti. Pustili se boste ujeti le za trenutek, potem pa vas bo močna volja z izdatno Marsovo podporo spet zapeljala v pozicijo “sam proti vsem”. Celo med najbližjimi sopotniki bi utegnili prepoznati tistega, ki vas - po vašem mnenju najbolj ovira pri obiranju poklicnih sadežev. VODNAR: Kraljestvo za svobodo... Ta čas vam je še posebej dragoceno, če lahko izbirate - več dela imate, bolj je pomembno, daje prostovoljno ali vsaj organizirano po vaši meri. Uspešno boste lahko zbirali informacije in poglabljali znanje, ko pa boste morali o tem poročati še drugim /morda na izpitu/, pa uporabite vse znane trike, da boste lahko zbrano spregovorili ali pisali. RIBI: Če ste do zdaj pri delu izkoristili skladne, a tudi konfliktne energije, ste dobro uigrani z Zvezdami. Mars namreč zapušča vajino skupno bojno polje, kar trije nebesni “dobrotniki” pa vas vabijo k prijetnemu lenatjenju, zapeljevanju in k dragim počitniškim užitkom. Kratek spanec na lovorikah ne bo povzročil nobene zamude, s številkami vseh vrst pa čimbolj previdno! Glasirana črna kronika Gorenjska okupirala Koroško Dne 10. 6. 97 med 16. in 19. uro se je na območju občin Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje ob Dravi in Ravne-Prevalje razvilo neurje z močnim dežjem. Meteorne vode so zalile več kleti stanovanjskih hiš in poslovnih objektov ter nanesle gramoz na ceste. Pri tem je - po prvih grobih ocenah - nastalo za okoli 4,1 milijona tolarjev gmotne škode. Zgodovina se pač ponavlja in tudi narava ima svoje cikluse. In tako bi takle začetek lahko v prihodnjih kronika bil pogosteje na dnevnem redu. No, upajmo, da hujših neurij v letošnjem letu ne bo več. Neposredni podatki Poglejmo, kaj je prvo večje letošnje neurje hudega prineslo Koroški ali prej omenjenim občinam. V občini Radlje ob Dravi so meteorne vode zalile kar 23 kleti stanovanjskih hiš, več kleti v stanovanjskih blokih in skladiščne prostore v treh trgovinah. Gmotna škoda znaša kar 3,3 miljona tolarjev. Deroča voda je med drugim povzročila več zdrsov zemlje in gramoza na krajevno cesto Vas -Remšnik in magistralno cesto Dravograd - Maribor v bližini hidroelektrarne Vuhred. V Občini Ravne-Prevalje so meteorne vode in fekalije zalile kletne prostore Zdravstvenega doma in stanovanjskega bloka na Prevaljah. Škoda znaša okoli 800.000 tolarjev, vodo pa so iz kletnih prostorov odstranili prevaljski gasilci. Največ škode je v občini Slovenj Gradec nastalo na krajevni cesti Mislinjska Dobrava - Graška gora. Nanjo je namreč naneslo večjo količino gramoza in je bil promet tam kar nekaj časa nemogoč. Najmanj škode pa je bilo v občini Dravograd, kjer je voda zalila le kletne prostore stanovanjske hiše v Šentjanžu pri Dravogradu. Gmotna škoda znaša okoli 10.000 tolarjev. Draga strela Skoraj trikrat več škode, kot je je terjalo prvo večje neurje na Koroškem, pa je nastalo zaradi udara strele med nevihto dne 3. 6. Okoli 20. ure je namreč med nevihto v kraju Sveti trije kralji, v občini Radlje ob Dravi, udarila strela v gospodarsko poslopje na kmetiji, last K.P. Požar, ki je ob tem nastal, je v celoti uničil gospodarsko poslopje in prizidano žago za razrez lesa. Ogenj je zajel in uničil različne kmetijske stroje, razrezan les, izdelane lesene palete, 350 salonitnih plošč, več elektromotorjev, vodno črpalko, 20 vreč koruze in pšenice, različno orodje in kmetijske pripomočke. Domači in sosedje so iz hleva uspeli rešiti vso živino. Na kraju požara so posredovali gasilci iz Radelj ob Dravi, Mute, Vuhreda, Vuzenice in iz Brezna. Gmotno škodo ocenjujejo na okoli 10 milijonov tolarjev. Zažgal avtomobil Z ognjem, ki pa ni nastal po naravni poti, je povezan še en dogodek iz zadnjih štirinajstih dni koroške črne kronike. Povzel ga bom kar v celoti po policijskem poročilu, saj zveni dokaj neverjetno, a je vendarle povsem resničen. 10. 6. 97 okoli 18. ure je A.Ž. na svojem domu v občini Vuzenica z bencinom polil in zažgal materin osebni avtomobil. Ko je vozilo zagorelo, je na ogenj dolil še 10 litrov motornega olja in tri litre bencina, tako da je avtomobil zgorel v celoti. Avtomobil je bil parkiran v neposredni bližini gospodarskega poslopja (strojna lopa) in tleti je pričelo tudi ostrešje tega poslopja. Policisti PP Radlje ob Dravi so začetni požar pogasili in tako preprečili, da bi ogenj zajel več kmetijskih strojev in orodje, ki je bilo shranjeno v gospodarskem poslopju. Požar je namreč ogrozil premoženje v vrednosti okoli 4,5 milijona tolarjev. Vinjeni A.Ž. je tudi ob prisotnosti policistov nadaljeval z grožnjami, da bo zažgal celo kmetijo, pred tem pa, da bo tudi pretepel svojo mater. Ker se ni umiril, so ga policisti privedli na PP Radlje ob Dravi, kjer so ga pridržali do iztreznitve. Zoper njega bodo policisti napisali predlog postopka pri sodniku za prekrške in zbrali obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Še goreči avtomobil V minulem obdobju, ki ga zajemam v tokratni črni kroniki, je zagorel še en osebni avtomobil. Vendar v tem primem roke ni imel vmes tako imenovani človeški faktor. 8.6. je ob 14.45 na Ravnah na Koroškem namreč prišlo do požara na osebnem avtomobilu, znamke Zastava 101, last Z.K. Zagorelo je v trenutku, ko je voznica v križišču čakala na zeleno luč na semaforju. Ko je opazila močan dim izpod pokrova motorja, je motor ugasnila in za pomoč zaprosila vratarja pri vhodu v Železarno Ravne. Ta je obvestil gasilce, ki so požar pogasili. Preiskave so pokazale, daje do požara prišlo zaradi napake na dotrajani napeljavi za elektriko v motorju vozila. Gmotna škoda znaša okoli 50.000 tolarjev. Prvi padec na pesku In tako smo pri prometnih nezgodah, ki so tokrat v znaku peska na cestišču. Dne 7.6.97 ob 17.15 seje na krajevni cesti zunaj naselja Brezno zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje telesno poškodovala. Do nezgode je prišlo, ko je D.K. iz občine Radlje ob Dravi vozil motorno kolo po krajevni cesti iz Remšnika proti Breznu. Med vožnjo po klancu navzdol, v blagem levem ovinku, ga je na pesku zaneslo in izgubil je oblast nad vozilom ter trčil v betonsko škrapo ob cesti. Od tam ga je odbilo v strugo Brezniškega potoka. Pri tem seje huje telesno poškodoval, saj si je zlomil nogo in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Drugi padec Tudi v drugi prometni nezgodi je bil udeležen motorist in krivda gre prav tako na rovaš peska. 31.5. ob 13.30 je F.R. iz Maribora vozil motorno kolo v skupini štirih motoristov po regionalni cesti iz Srednjega Doliča proti Gornjemu Doliču. V naselju Gornji Dolič je v nepreglednem desnem ovinku zapeljal na pesek, ki je bil nanošen na vozišče in je padel. Po padcu je nadaljeval z vožnjo, vendar se je še istega dne oglasil v bolnišnici v Mariboru, kjer so ugotovili hudo telesno poškodbo - zlom ključnice in palca na desni nogi. Gmotna škoda na motornem kolesu znaša okoli 40.000 tolarjev. Padel še kolesar 7. 6. pa se je ob 16.45 pripetila še prometna nezgoda, v kateri se je huje telesno poškodoval kolesar. Ob tej uri je namreč F.H. z Mute vozil kolo po krajevni cesti z Mute proti Pernicam. Med vožnjo preko mostu čez potok Bistrica je s sprednjim kolesom trčil v betonski robnik pločnika, padel po vozišču in se huje poškodoval. Odpeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Ob palec Le redkokdaj se primeri, da bi kakšno obdobje črne kronike minilo brez delovne nezgode. Tudi zadnjih štirinajst dni ni izjema. 2.6. ob 14.35 seje med delom v podjetju MP1 Inštalater Prevalje huje telesno poškodoval S.P. iz občine Ravne-Prevalje. Omenjeni delavec je tega dne s pomočjo stiskalnice (robno krivilnega stroja) robil pločevino. Z nogo je pri tem pritisnil na stikalo za spust stiskalnice, preden je odmaknil levo roko. Pri tem mu je rob obdelovane pločevine N/ Cma kronika odrezal palec na levi roki v višini prvega členka. Prepeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec. Našli bombo V primeru, ki ga bom zdajle navedel, ne gre za nezgodo, vendar bi do nje kaj kmalu lahko prišlo. P.Č. doma iz Starega trga pri Slovenj Gradcu, je dne 5. 6. 97 okoli 12. ure obvestil Policijsko postajo Slovenj Gradec, da so delavci med prekopavanjem dovozne ceste v neposredni bližini njegove stanovanjske hiše našli eksplozivno telo - ročno bombo. Pirotehnik je kasneje ugotovil, da gre za ročno bombo M 56 in je poskrbel za njeno odstranitev. “Gorenjci” okupirali Koroško Nekoliko (manj) kratko policijsko sporočilo: “Dne 5. 6. 97 ob 16. uri so policisti Policijske postaje Radlje ob Dravi pridržali do iztreznitve M.Ž. iz Kranja. M.Ž. je že v dopoldanskem času oviral promet na krajevni cesti na Muti, saj je pijan ležal na vozišču. Policisti so ga opozorili in skupaj z ženo napotili na avtobus, saj sta se nameravala vrniti domov v Kranj. V popoldanskem času je M.Ž. ponovno oviral promet, saj je vinjen hodil in se opotekal po sredini magistralne ceste v kraju Gortina. Ker je obstajala nevarnost, da bo Milan še naprej ogrožal svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu, so ga policisti privedli na P.P. Radlje ob Dravi in ga pridržali do iztreznitve.” Kratek (ni nujno) komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja “bifedžije” Mirana: “Seveda je obstajala nevarnost, in to še kakšna! Ti Gorenjci bi se lahko kar zaredili na naših lepih koroških cestah in nikoli jih ne bi več spravili z njih. Pravzaprav smo bili kar na robu nekakšne gorenjske okupacije in samo zasluga radeljskih policistov je, da so odklonili (izjemno lep, povsem slovenski izraz, kajneda, gospod Kmecl - op. pisca) to pretečo nevarnost. No, nekaj pa je gostoma s Gorenjske le treba reči v opravičilo: najbrž sta hotela domov, vendar se jima je - Gorenjci so pač vohrni -zdelo odveč, da bi plačevala avtobus. Sprevodnik ali chaufeur ju brezplačno najbrž tudi ni želel peljati, teči za avtobusom, da kaj prihraniš, vse do Gorenjske, pa je tudi predaleč. No, tako bi jima ostalo le še, da bi odšla na tipično francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem. A, vprašanje je, če sta tudi za kaj takšnega imela denar?!”Q T.I. Skočite na vlak podjetništva z diplomo Visoke šole za podjetništvo! A Visoka šola za podjetništvo Pokličite: tel.: 066 747 351 - Visoka šola za k podjetništvo, Senčna pot 10, Portorož, tel.: 061 1881 327,1687 002- GEA College, d.d. Dunajska 156, Ljubljana Pošljite mi predstavitveno gradivo! Ime in priimek______________________ Naslov______________________________ Podjetje Telefon GEA College I Visoka strokovna šola I za podjetništvo Internet: httpJ/uuu.vssp.gea-college.si V pol ure si siromak! Tako ogenj uniči trdo delo enega rodu Kadar družini na višinski kmetiji strela zakuri gospodarsko poslopje, se minute, ko čakaš na pomoč, vlečejo kot ure. V dobre pol ure pa v ognju izginejo napori, trud in žulji cele generacije. Tudi družina Karla Poročnika - Zojsnika na Svetih treh kraljih je vse od leta 1966 dalje skrbno vlagala v gospodarsko poslopje, v stroje in drugo, da so prišli do točke, ko so lahko rekli, da imajo solidno urejeno kmetovanje. Zgorelo je več strojev, elektromotorji, žaga za les, žita, deske, več salonitne kritine in seveda krma, rešili pa so živino. Nesreča je tudi v tem, da v planinah prav ob nevihtah navadno izključijo telefone, preveč jih uničijo strele, in je težko doklicati pomoč. Prvi so priskočili na pomoč sosedje, pa tudi gasilci iz doline. Vendar je daleč in minute se vlečejo kakor ure, ko gori in čakaš cisterno. Rešili so vsaj hišo. Zavarovanje? Le skromno, kot pri večini. Prišli so kmetijski pospeševalci, prišli od občine Radlje in družini v okviru svojh dokaj skromnih občinskih možnosti ponudili pomoč, predvsem pa zagotovilo, da bodo pomagali na hitro urediti vso administriranje za obnovo poslopja. □ k. vaiti Vaš Prepih Citre, citre, citre V soboto, 21. junija 1997, bo v dvorani Kulturnega doma v Črni koncert orkestra citrarjev DRAUSTADT iz Beljaka. Orkester je aprila letos praznoval 50. obletnico delovanja. Njihov repertoarje zelo obsžen: igrajo klasično glasbo, pa tudi sodobno in ljudsko glasbo. In kako smo v Črni našli stik z njimi? Zelo enostavno. Članica orkestra DRAUSTADT je tudi domačinka iz Črne, Andreja Obojnik, ki se že dve leti dvakrat tedensko vozi v Avstrijo (najprej v Celovec, zdaj v Beljak), doma pa pridno ubira strune svojih citer. Bila je učenka Mari Dretnikove, ene redkih starejših citrašic, ki v ansamblu Strune izpod Pece že vrsto let vzgaja mladi rod. Toda Andreja je želela več. Ker pri nas ni šole, kjer bi lahko tovrstno izobraževanje nadalje- vala, je našla možnost na glasbeni šoli v Celovcu. Od tam pa jo je njena pro- fesorica Use Bauer-Zwonar vključila še v orkester v Beljaku. Člani orkestra Draustadt so sicer zaposleni drugje, v prostem času pa se ljubiteljsko združujejo v društvu citrarjev in igrajo v orkestru. Od leta 1990 igrajo pod umetniškim vodstvom profesorice g. Use Bauer-Zwonar. Znani so blizu in daleč. Letos spomladi so en teden gostovali po Belgiji, pripravljajo pa se na gostovanje po Japonski. Citre so bile nekoč - poleg harmonike - hišni instrument marsikatere domačije na Koroškem. Le tu in tam še kdo igra nanje in prav zato nam ti nežni zvoki sežejo v srce. Slišati orkester citer pa bo gotovo nepozabno glasbeno doživetje. Še to. Koncert bo vodil prof. Peter Napret, sicer violinist, vendar tudi odličen citrar, ki se je v igranju citer izobraževal na glasbenem konzerva-toriju v Innsbrucku. Ljubitelji dobre glasbe, prisrčno ste vabljeni v soboto, 21. junija 1997, ob 8. uri zvečer v dvorano Kulturnega doma v Črno na koncert orkestra DraustadtIZQ M. Kepanšek SREČANJE MLADIH PEVCEV V nedeljo, 8. junija, je bilo pri Sv. Križu na Dobravi vsakoletno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov dravograjsko - mežiške dekanije. Petje iz mladih grl je navdušilo poslušalce in se kot molitev dvigalo proti nebu. Nastopili so pevci iz Dravograda, Kotelj, Prevalj, Raven na Koroškem in domačini -mladi, ki že več let bogatijo in lepšajo bogoslužje pri Sv. Križu.O F. K., Črneče VEDEŽEVA|ME-TAROT 090 4489 IH 090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. Urejenost policijskih postaj Skib za urejnost policijskih postaj je sestavni del našega dela, zato po najboljših močeh, predvsem pa v okviru možnosti, skrbimo za čistočo in urejenost naših prostorov in okolice. Posebno pozornost posvečamo tudi primernemu odnosu do strank. V okviru akcija “MOJA DEŽELA - LEPA IN UREJENA IN ČISTA”, ki poteka v organizaciji Turistične zveze Slovenije, smo na UNZ Slovenj Gradec letos že četrtič opravili ocenjevanje policijskih postaj in mejnih prehodov. Komisija UNZ je ocenjevala zunanjo urejenost zgradb policijskih postaj, s poudarkom na urejnost parkirišč in zelenic, notranjost zgradb, predvsem prostore, v katerih poslujemo s strankami, urejenost službenih vozil in odnos do strank. Največ točk sta dobili Policijska postaja Slovenj Gradec in Postaja prometne policije Slovenj Gradec, ki poslujeta v isti zgradbi. Na drugo mesto seje uvrstila PP Dravograd, na tretje pa Postaja mejne policije Holmcc.Q Drago Berden, NAČELNIK UPRAVE, SVETOVALEC VI ADE Vaš Prepih Temelj zdravljenja vsake bolezni je zdravstvena vzgoja bolnikov. To še posebej velja za sladkorne bolnike, saj je že dolgo znano, da je za dobro urejeno sladkorno bolezen potrebno aktivno bolnikovo sodelovanje v zdravljenju. Tega pa ni lahko doseči. Samo znanje o bolezni ne zadošča. Bolnik mora bolezen sprejeti, spremeniti nekatere vedenjske navade in se naučiti, kako lahko živi z njo. Le tako je omogočeno tudi njemu kakovostno življenje s sladkorno boleznijo. Društvo diabetikov Slovenj Gradec je maja pripravilo za svoje člane preventivno okrevanje v zdravilišču Strunjan. Poleg 24 članov društva iz Slovenj Gradca je tja s posebnim avtobusom potovalo tudi deset članov društva diabetikov iz Ljubljane. Med člani obeh društev so se spletle prijateljske vezi. Poseben program okrevanja, ki ga je pripravilo Zdravilišče Strunjan, je zajemal: - praktično šolo kuhanja za diabetike, - vsakodnevno meijenje krvnega sladkorja, - rekreacijo, - zdravniška predavanja, - predstavitev sponzorjev in proizvodov ter njihovo prizadevanje za boljše in bolj kvalitetno življenje diabetikov. - izlete in zabave To je bil skrbno organiziran oddih v prijetni družbi prijateljev, v katerem so se člani društva marsikaj koristnega naučili. Bogat program rekreacije, sprehodov in izletov, ki so bili posebej prilagojeni sladkornim bolnikom, je močno popestril dopoldanske zdravstvene storitve ter praktično šolo kuhanja za diabetike. Kot vedno doslej je člane obiskala zdravnica dr. Metka Epšek in program popestrila s strokovnim predavanjem. Udeleženci so si poleg okolice Strunjana ogledali staro mesto Piran. Vodeni izleti so bili tudi v zaledje slovenske Istre, kjer so doživeli prekrasen večer na kmečkem turizmu. Ogledali so si starodavno naselje Krkavče in ob tem spoznali, daje marsikaj zanimivega mogoče spoznati tudi v notranjosti primorskega sveta. S programom okrevanja so udeleženci povsem zadovoljni, saj so si mnogi nabrali novih moči ob svoji aktivni vlogi. Njihovo počutje v Strunjanu je bilo prijetno, sproščeno; razvile so se prijateljske vezi med dvema dmštvoma, ki že nekaj časa lepo sodelujeta. Zadovoljni so bili tudi z nastanitvijo v bungalovih ali v hotelih. Prijetni so bili stiki z osebjem zdravilišča. Svoje zadovoljstvo so udeleženci na koncu izrazili v anketi. Društvo diabetikov Slovenj Gradec je s svojo aktivnostjo in originalnostjo znova presenetilo. Tomislav Klemenčič, Stari trg, Slovenj Gradec ImladostI JE NOROST Mladost je svoboda, ki jo danes tako radi povdarjamo. Ravno zadnje šolske dni smo poslušali, da smo, čeprav svobodni, omejeni tudi s svobodo drugih. Po zadnjem dnevu v gimnazijskih klopeh si bomo to prav gotovo zapomnili..., tudi za prihodnje rodove. Zadnje dni smo neobremenjeni od nematuritetnih predmetov (le-teh nam namreč ni bilo potrebno obiskovati) in v pričakovanju konca (pravzaprav pa Sele začetka, mature namreč) želeli preživeti čim bolj brezskrbno in, kot se spodobi za odhod generacije, ki je ne delajo več, tudi ovekovečiti oziroma okoli 200 dijakov in dijakinj zapisati v zgodovino hrama učenosti, ki nas je (če je šlo vse po načrtih) štiri leta združeval. Tradicija nekaj velja in spran asfalt Pred pročeljem gimnazije je tistega sredinega večera spet zaživel v raznih barvnih odtenkih. Vseh 25 črk slovenske abecede je našlo mesto v razno raznih kombinacijah. Toda mi ne bomo kot oguljena fraza, je obveljajo že dopoldne, in po eni uri je travnata površina pred gimnazijo bolj kot na karkoli drugega spominjala na “britof’. Z maturo smo ob koncu menda brezskrbnih dni, kot radi rečejo, pribiti na križ! Pa razlog za “množični pokop” ni bil ravno v tem, matura je bila takrat daleč stran od naših misli. Vsaj približno tolikov križev, kolikor nas je dijakov, tu in tam kakšen pomladni cvet in prižgana sveča, enostavno, bilo nam je všeč, čeprav nam je bilo jasno, da naša imena ne bodo ravno dolgo “zabita” pred gimnazijo. Toda če se po jutru dan pozna, morda tudi! Četrtkovo dopoldne okrog desetih je dogajanje pred ravensko gimnazijo spominjalo na udarne čase Titove mladine in delavskih akcij. Ponoči si je nekdo privoščil malce preveč, ob tem pa pozabil, da ob svojem neimenovanju tako ne bo junak, ali pač, pri sebi. Upam vsaj, da je svoje junaško zadovoljstvo zadovoljil, ko smo nehote tudi drugi postali “junaki”. Vest, kako vrle gimnazijce goji Koroška, je kajpak hitro obletela ta del Slovenije, zregionalizirano, koroško regijo. Takoj se je začelo vsesplošno zgražanje, prav gotovo pa se je kje našel tudi kakšen “za”. Nedvomno je ovekovečenje z betoni- ranjem po parku, raznoraznim barvanjem in čečkanjem šolskega objekta ter uničenjem spomenika zgodovinske vrednosti šlo malo predaleč. Toda kaplja, kaplja čez rob, ni hotela nazaj tudi po, kot že rečeno, vsesplošni delovni akciji. Občutek sem imela, da moramo odstraniti vse, kar je za nami pustila prejšnja noč. Asfaltirali smo, pleskali, odpeljali odvečni beton..., toda “normalni” zaključek srednješolskih let nam vseeno ni bil dan. Toda - če smo želeli v zgodovino, nam je to, pa kakorkoli že, prav gotovo uspelo. Urška Andrejc, maturantka ravenske gimnazije Nagradna križanka LEANDROVA UUBICA ('SLOVEČA JE BILAVABIDI' - PREŠEREN) KRIŽANKO SESTAVIL: F. NOVAK STANOVSKI TOVARIŠ ZAPISNICA. DNEVNIK PREGOVOR MADŽARSKI POLITIK. JANOS NEM. ŠVIC. FILOZOF, PAUL RUDNIŠKI VOZIČEK VIL DOBA ST. TERCIARJA LEDENE STRUGE V VISOKIH GORAH PREBIVALEC ANTIČNE LJUBLJANE BALKANSKI NAROD GORA V ŠVICI PRIPADNIK AFRIŠKEGA LJUDSTVA GANDOV VPREŽNA NAPRAVA ZA KONJA OTOK V ARHIPELAGU TUAMOTU NAPAD. NAVAL SLOV. PESNIK (FRANCE, 1901 - 1975) MESTO V SLAVONIJI POD RAVNO GORO MESTO NA SEVERU ZAIRA GLASBENA ZNAMENJA SIMBOLA ZA LITU IZDELOVALEC SODOV PRIKLJUČITEV TUJEGA OZEMLJA NENADNA SRČNA ALI MOŽGANSKA OKVARA, APOKALIPSA KAREL ČAPEK OTOK ČAROVNICE KIRKE OSEBNI ZAIMEK ARABSKI ŽREBEC SUŽNJEV HAREMU DEL VOZA ANTIČNO PREROČIŠČE UGANKA RIM. BOG VERSKA JEZE LOČINA UAL NAFTNA DRUŽBA BENEDEKTIN-SKA OPATIJA NA BAVARSKEM NASLOV ZNANE GROHARJEVE SLIKE ANAKOVI SINOVI VODNA ŽIVAL ESTER ANTON DERMOTA NASIČEN OGLJIKO- VODIK IME HRVAŠKEGA SKLADATELJA JUSIČA IME KOŠARKARJA VILFANA ITALIJANSKI FAŠISTIČNI POLITIK (1903-1944) Pravilno rešeno nagradno križanko pošljite na naslov: PREPIH, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem, najkasneje do 30. 6. 1997. Med reševalci bomo izžrebali nagrade: 1.10 dni bivanja za eno osebo v objektu KRONE v Moravskih toplicah 2. Zbirka knjig založbe Voranc 3. Večerja za dve osebi v gostišču PIRAT na Ravnah na Koroškem »53« Zgled mi mati Mati pravi hčerki: - Spodaj na dvorišču te čaka nek moški z avtom. - Resje temnolas z golfom? - Ne ni, ampak pohiti! - Zakaj, bo že počakal, da se malo uredim. - Raje pojdi, kakršna si, danes takšni ptiči ne čakajo dolgo! Domiselno Simona vpraša prijatelj: - Si kdaj pomislil, da te dekle vtira? - Seveda. Pa kaj si ukrenil glede tega? - Nič, ko pa sama pravi, daje oče ni delal samo zaradi mene. Nikoli - Se kdaj skregaš z punco? - Nikoli. - Potem je pa res zlata vredna. - Ni, težava je v tem, da sem jaz velika copata. Strah Natakarici se pogovarjata: - Katere moške imaš rajši, blontnc ali črnolase? - Blontne. - Potem pa moram takoj k mojemu fantu! - Zakaj? -Da mu lase prcbai'vam na čmo. Bolj praktično Prijateljica vpraša Franjo: - Si že kdaj ljubila dva moška istočasno? - Sem, ampak vsakega posebej. Zvestoba - Si slišal, da so Rusi na službenih potovanjih najbolj pošteni svojim ženam, kaj? - Nisem, ampak če mislijo na astronavte, jim veijamem. Dobro pozna - Poznaš ti dobro svojega soseda? - Da. - Kako dobro? - Da že tri leta ne govorim z njim. Dobili - Imam sedem hobijev, ob katerih uživam! - Res, kateri so pa ti hobiji? - Vsak dan popijem sedem steklenic piva. KOSIL MONTAŽNI ELEMENTI ZA SILOS KOSIL SILOS, po sistemu Traunstein odlikuje: OPTIMALNA PRILAGOJENOST SODOBNI TEHNOLOGIJI SILIRANJA >» VISOKA KAKOVOST SILAŽE ENOSTAVNO IN VARNO POLNJENJE IN ODJEM >• NIZKI STROŠKI GRADNJE EKOLOŠKO NESPOREN Se priporočamo! SGP KOGRAD JVČS. DRAVOGRAD IliniGEM Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 SMO TUDI NA PREZENTI! PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje telefon 063/861-570 faks 063/861-570 Volkswagen Group .• ■ • • -, - . H PINNACLE SYSTEM VIDEO Postanite režiser svojih video posnetkov. Videodirector je kompatibilen z vsakim kamkorderjem oz. videorekorderjem in omogoča perfektno montažo, dodajanje podnapisov, efektov. Za osupljivo nizko ceno boste dobili pravi video studio. PROGRAMSKI PAKETI IMS! IMSI je programska oprema za grafično oblikovanje, konstruiranje, pisarniško poslovanje, učenje... Programski paketi : TurboCAD 3D, TurboCAD Designer, zbirke dipartov, zdravstveni leksikon, prevajalniki, so v svetu prodajani v 500.000 ., izvodih in več. /byOA/'Ù/fll flM,. HOMI OSEBNI RAČUNALNIKI mmim HOME H0ME3D OFFICE OFFICE PRO GRAPHICS GRAPHICSPR0 Računalniki Matrix# so pravi cenovni hit v svetu in pri nas. Izdelujemo jih v šestih osnovnih različicah, primernih za vsako vrsto uporabe (dom, zabava, poslovne in pisarniške aktivnosti, grafično oblikovanje in konstrukcija...). KOPA računalniški inženiring d. d. Kidričeva 14 2380 Slovenj Gradec Tel. (0602) 42-626, H (0602) 43-481 ; Hf Številne možnosti razširitve, kompatibilnost, 24 mesečna garancija, zagotovoljen servis in neverjetna cena so aduti, ki jim dajejo prednost pred konkurenčnimi produkti! Vabimo Vas, da od 24.-29. junija obiščete naše predstavitve na sejemski prireditvi PREŽE N TA '97. Akcijske cene, najboljši plačilni pogoji in nagrade ! Organizatorja: KBE| mestno oblina Sloveni Gradec Športna dvorana Sloveni Gradec Pokrovitelji: KREBS STS s.p. Slovenj Gradec BRILJANT Slovenj Gradec OPTIKA "KOTNIK" Slovenj Gradec Generalni pokrovitelj: ZAVAROVALNICA MARIBOR Sopokrovilelj: tj1 Lampret SERVIS IN PRODAJA VOZIL Produkcija: STUDIO S Slovenj Gradec