izvirni znanstveni članek UDK 910.1:321.01 (4) prejeto: 2003-05-07 
DRŽAVNE TERITORIALNE MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH 
TEMELJNIH ZNAČILNOSTI - PRIMER UPORABE METODE HIERARHIČNEGA 
RAZVRŠČANJA 

Filip TUNJIČ 
Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25 e-mail: filip.tunjic@mors.si 
IZVLEČEK 
V prispevku avtor želi z metodo multivariatnega razvrščanja (Cluster Analysis) pokazati, kako lahko pretežno abstraktne ideje in teoretične konstrukte -kot so značilnosti državnih teritorialnih meja (DTM) -umestimo v empirični relacijski ali matematični (ožje številčni) sistem ter jih empirično merimo. Nato na primeru značilnosti/spremenljivke konfliktnost DTM dobljene empirične podatke ponovno postavimo v medsebojna kvalitativna razmerja tako, da jih vsaj v nekaj glavnih potezah "prevedemo" nazaj v političnogeografski, pretežno teoretični jezik. Tako dosežemo sintezo kvantitativnega in kvalitativnega znanja o značilnostih DTM v vmesni Evropi, zlasti v segmentu njihove konfliktnosti, s čimer lahko dosežemo tako po kakovosti kot po obsegu višjo raven znanja o teritorialnih pojavih, procesih, odnosih in aktivnostih. 
Ključne besede: Vmesna Evropa, državne teritorialne meje, konfliktnost DT M 
CARATTERISTICHE FONDAMENTALI DEI CONFIN I TERRITORIALI STATALI 
DELL'EUROPA INTERMEDIA - ESEMPIO D'US O DEL METOD O DI CLASSIFICAZIONE 
GERARCHICA 

SINTESI 
Nel contributo l'autore desidera mostrare, servendosi del método della classificazione in gruppi (Cluster Analysis), come idee per lo piü astratte e costruzioni teoriche - per esempio le caratteristiche dei confini territoriali statali (CTS) - si possotio sistemare nelTambito del sistema empírico relazionale o matemático e possono essere misurate empíricamente. Successivamente sull'esempio delle caratteristiche/variabilita conflittuali CTS, i dati empirici nuovamente ricavati, vengono risistemati in rapporti qualitativi di reciprocita, traducibili in poche mosse essenziali nuovamente in litiguaggio geopolitico per lo piü teorico. Cos/ raggiungiamo la sintesi della conoscenza qualitativa e quantitativa delle caratteristiche CTS delTEuropa intermedia, soprattutto nel segmento della loro conflittualita; e si raggiunge livelli superiori di conoscenza di eventi territoriali, processi, rapporti e attivita. 
Parole chiave: Europa intermedia, confini territoriali statali, conflittualita dei CTS 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Prva med glavnimi funkcijami empiričnih metod je elaboracija in specifikacija obstoječih teorij in obstoje­čega družboslovnega znanja. Druga je oblikovanje hevrističnih domnev glede novih pojavov, novih odno­sov, novih vprašanj in novih teorij, skupaj z razvijanjem naše sposobnosti prepoznavanja in naših orodij za prepoznavanje novih pojavov. Na tretjem mestu je uporaba empiričnih podatkov in metod za oblikovanje posameznih teoretičnih vprašanj v procesu strogega sklepanja in, če smo pri tem uspešni, tehtanje možnosti stvarne pospešitve rasti znanja, ki ne bo trivialno in mora biti vsaj delno verificirano. 
Karl W. Deutsch, "On Methodological Problems of Quantitative Research" 
1. UVO D 

Univerzalna funkcija teritorialnih, med njimi pa tudi državnih meja, je posredovanje v teritorialnih izmenja­vah oziroma ločevanje med teritorialnimi akterji v pro­storu (Sack, 1986; Kratochwil, 1986; Kirby, Ward, 1987; Ruggie, 1993, Richardson, 1960; Wesley, 1962; Starr, Most, 1976; Most, Starr, 1980; Siverson, Starr, 1990). DTM so se v postwesphalskem obdobju razvile v prvo­vrstne politične institucije in procese (Anderson, Bort, 1998) ter postale bistvo in hrbtenica evropskega politič­nega sistema (Medvedev, 1999, 47). Toda tudi evropska prihodnost bo teritorialna (Hassner, 1993) in procesi, povezani s teritorialnimi mejami, bodo še naprej med ključnimi sestavinami mednarodnih odnosov (Anderson, 1999, 125). 
DT M v Vmesni Evropi so nastajale v specifičnih pro­storskih in teritorialnih okoliščinah, na specifičen način, v specifičnih časih, ob specifičnih zahtevah in potrebah teritorialnih akterjev, največ tistih zunaj tega območja. Tudi aktualni politični oziroma teritorialni evropski in svetovni procesi v prehodu "ocl modernega k postmo­dernemu" (Ruggie, 1993; Buli, 1977, 254; Anderson, 1995, 97) so za to regijo specifični : na površje rela­tivnega prostora prinašajo vse specifične značilnosti DTM v njem. Tega dejstva politična geografija ne sme zanemariti. 
2. TEORETIČNI KONCEPTI IN OPREDELITVE 

Iz kompleksnega, večdimenzionalnega in po naravi pretežno teoretičnega problema značilnosti DTM smo za analizo izluščili 12 takih, ki po naši oceni kot teo­retični konstrukti izražajo teritorialno stvarnost Vmesne Evrope : starost, pravna urejenost, način nastanka, zgo­dovinskost (historičnost), fiziografska, etnična, jezikovna in religijska usklajenost, frekvenca spreminjanja, obre­menjenost z geopolitičnimi enotami, položaj v med­imperialnem mejišču in konfliktnost državnih terito­rialnih meja. Pri tem je bila ključno merilo ocena mož­nosti njihove operacionalizacije, to je priprave za em­pirično obdelavo in merjenja. 
Po končani analizi teoretičnih izhodišč smo zna­čilnosti DTM prevajali v matematično izražene spre­menljivke in jih na ta način pripravili za merjenje. Gra­dili smo jih s prepoznavanjem in evidentiranjem šte­vilnih indikatorjev v obliki stanj, pojavov, procesov, dogodkov in teritorialnih aktivnosti. Pri tem smo se za­vedali temeljne zakonitosti, cla se značilnosti DTM oblikujejo skozi celoto družbenoprostorske teritorialne dinamike na vseh ravneh - lokalni, državni, regionalni in globalni - in da ravno tako same značilnosti DTM v veliki meri opredeljujejo dinamiko in oblikovanje druž­benega prostora. 

2.1 Teoretični koncepti značilnosti DTM/spremenljivk 
Starost DT M opazujemo z vidika spoznanja, da so nove ali mlade meje pogosteje vprašljive kot stare (Foucher, 1990), cla "tako kot za druge spore, je tudi za mejne spore čas najboljše zdravilo" (Luard, 1968, 94, 97; 1970, 238) in da so, ko gre za "skorajšnje ali nezrele meje", mejni konflikti neizogibni, medtem ko sta njihova verjetnost in pogostost manjša v primeru starih meja (Hartshorne, 1938, 210; Boggs, 1940, 115). Čim daljše obdobje meje obstaja, teže jo je spreminjati (Fischer, 1948, 197, 221). Čeprav je večina DTM v Vmesni Evropi novih in zato še niso mogle prestati preizkušnje časa, je dovolj empiričnih in drugih dejstev, ki analizo starosti meja kot značilnosti DTM v Vmesni Evropi upravičijo z več vidikov. To značilnost/spremenljivko bi lahko poimenovali tudi trajanje DTM. 
Pravna urejenost DT M izhaja iz koncepta suve­renosti države kot pravnega vidika politične terito­rialnosti oziroma definicije, da je državna meja črta, na kateri se pravni suvereniteti srečata in nehata obstajati oziroma da DTM v določeni fazi postane pravna ovira širjenju suverenosti. Sporazumi o DTM opredeljujejo osnovno fiziognomijo države v smislu obsega njene teritorialne suverenosti (Nordquist, 1992, 4), možno pa jih je označiti kot rešitev ali izid spora/konflikta/vojne, medtem ko je po zastoju ali mrtvilu pri reševanju spora ponovitev konflikta bolj verjetna (Hensel, 1994, 283). V našem primeru spremenljivka pomeni stanje verifici­ranosti DTM s pravnimi mednarodnimi, predvsem bila­teralnimi akti, kljub temu da je sporazum ali pogodba o njej vedno kompromisna rešitev in rezultat pogajanj med državama. Celovitost sporazuma in raven sogla­šanja strani v njem pomenita manj napetosti glede funkcij DTM tudi v spremenjenih okoliščinah, s tem pa tudi manjšo verjetnost obnove spora z namenom po­novne pridobitve izgubljenega ali nekdaj zahtevanega teritorija. Sporazumi o DT M so lahko popolni, poten­cialno ali stvarno sporne dele oz. vidike meje lahko "zaobidejo" ali pa poudarijo napore držav, da bodo vsa sporna teritorialna vprašanja reševale tekoče, spora­

Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
ziimno, po načelih clobrososeclskih odnosov, v skladu z mednarodnimi normami in načeli idr. 
Način nastanka DT M kot spremenljivka izhaja iz vprašanja, kdo so bili določevalci lokacije DTM, in dejstva, da so večino DTM v Vmesni Evropi določale velike zmagovalke vojn na medvojnih in povojnih sre­čanjih v kontekstih svojih aktualnih in dolgoročnih geopolitičnih in geostrateških ambicij. Akcije velikih sil so namreč prevladujoče v političnih procesih medna­rodnega pomena. Tako so funkcije meje rezultat razvoja odnosov med sosednjima državama, vendar tudi, ali pa predvsem, širših mednarodnih razmer in odnosov. Rup­nik (1994) ugotavlja, cla je 80% meja v Vzhodni Evropi rezultat geopolitičnih kompromisov, doseženih na po­vojnih mednarodnih konferencah, samo 18% pa jih je nastalo z bilateralnimi sporazumi. Velika večina DTM v Vmesni Evropi je torej določena z dogovori voditeljev in s sporazumi/pogodbami, ki so jih na pariški mirovni konferenci 1918 vojne zmagovalke vsilile poraženim Nemčiji, Avstriji, Bolgariji, Madžarski in Turčiji: ver­sajski mir (28. 6. 1919), ki je bil sklenjen med silami Antante in Nemčijo, ter sporazumi (Saint Germain (16. 
9. 1919) z Avstrijo; Neuilly (27. 11. 1919) z Bolgarijo; Trianon (4. 6. 1920) z Madžarsko in Sevres (10. 8. 1920) s Turčijo; nato pa Teheran (1943), Jalta (1945), Potsdam (1945) in Pariz (1947). Na teh "rešitvah" so temeljili podpisi nekaterih bilateralnih sporazumov o mejah med državama. Za nekatere DTM v Vmesni Evropi so bili sporazumi med državama podpisani šele v drugi po­lovici 70. let preteklega stoletja, za nekatere pa bila­teralni sporazumi sploh niso bili sklenjeni. Nove DTM, ki so nastale s teritorialnimi spremembami ob koncu stoletja, so to vrzel še bolj zapletle. 
Historičnost DT M kot spremenljivka temelji na "zgodovinskih asociacijah", tj. akumulacijah, ki jih pre­bivalstvo pridobi skozi čas, čeprav "moči teh asociacij ni možno meriti izključno z govorico časa" (Hartshorne, 1939, 168). Podobno Hartshornu dokazuje Boggs, da do večine evropskih mejnih konfliktov prihaja zaradi prepogostega povezovanja pravic s preteklostjo (Boggs, 1940, 17, 118). Gawrych (1997) piše, da se "vsaka na­cija pri iskanju identitete in ponosa spogleduje z dav­nimi in srednjeveškimi obdobji in pri tem pogosto iz­krivlja preteklost ... ob izvoru identitete in ponosa pa se srednjeveške imperije uporablja za upravičevanje teri­torialnih zahtev". 
Oblikovanje spremenljivke torej utemeljujemo z identifikacijo sovpadanja lokacij aktualnih DTM s teritorialnimi mejami nekdanjih teritorialnih sistemov in ureditev v območju evropskih imperijev, kraljestev zno­traj imperijev, provinc, mark, vojaških mejnih sistemov (vojnih krajin) ter drugih oblik teritorialnih mejitev in demarkacij. Izhodiščna predpostavka je, da sovpadanje lokacij aktualnih DTM z lokacijami teritorialnih meja nekdanjih večjih in močnejših teritorialnih sistemov povečuje njihovo trajnost in stabilnost. 
Usklajenost DT M izhaja iz znanih klasifikacij terito­rialnih meja (Lapradelle, 1928; Sieger, 1926; Favvcet, 1918; Hartshorne, 1939, Boggs, 1970; Joness,1945; VVeigert, 1957, Grčič, 1989)1 in spoznanja, da lahko skozi daljše obdobje naravne in antropogeografske meje odstopijo svoje mesto uveljavljenim političnim oziroma državnim mejam. Spremenljivka torej temelji na "dob­rih" DTM, ki so usklajene z antropografskimi in na­ravnimi teritorialnimi mejami. Če politična meja ni precizno določena, tedaj pojem "meja", uporabljen za bolj ali manj vsako antropogeografsko mejo, običajno pomeni določen mejnik ali razmejitveno črto med dve­ma regijama ali skupnostma, ki se razlikujeta v kulturnih značilnostih. Lingvistična meja lahko poteka skozi mejnik dveh jezikovnih območij, kjer lahko obstaja re­lativno široko dvojezično območje ali območje mešanih skupnosti in jezikovnih "otokov". Podobno je z^rel+gijsko mejo na območju, kjer se srečata dve religiji. Govorimo tudi o kulturnih mejah, ki jih pogosto zamenjujejo s civilizacijskimi, kar pravzaprav pomeni napačno, praviloma geopolitično, interpretacijo prvih. Dejstvo je, da diferenciacije religije tudi v aktualnih procesih na­stopajo teritorialno oziroma kot geopolitični akterji, pri čemer v območjih mejnikov oziroma prelomnic med njimi prihaja do močnih nasprotovanj.2 Fiziografske meje izhajajo iz klasifikacije na "naravne " in "umetne" oziroma iz odklonov lokacij DTM od fizičnih ali na­ravnih meja. Tam, kjer ločevanje entitet s teritorialnimi mejami ni bilo usklajeno z geografskimi fizičnimi de­javniki, tudi ni bilo težko napovedati fizičnega nasilja in vojne (Isard, 1992, 99-100). 
Frekvenčnost spreminjanja je spremenljivka, ki iz­haja iz zgodovinskega dejstva, cla je pogostost terito­rialnih sprememb stalnica teritorialne zgodovine regije, s tendenco nadaljevanja v prihodnosti. Nestalnost meje ustvarja nekakšno mentalno sliko njene "nepomemb­nosti". Spremenljivko je sicer možno povezovati s spremenljivko starost, vendar ločena analiza pove več o dinamiki in evoluciji ter o ozadjih sprememb: Zato je lahko kompenzator za že omenjeno pomanjkljivo kon­sistentnost spremenljivke starost. Pogoste revizije meja spreminjajo obstoječe meje v destabilizirajoče dejavnike (Luard, 1968, 97). 
Geopolitične enote so spremenljivka, katere pojem 
1 Morda najbolj znana klasifikacija je Hartshornejeva, na kateri večina drugih avtorjev gradi nadaljnje klasifikacije: antecedentne, subsekventne, vsiljene, posledične in reliktne. 
2 Tudi naša širša raziskava je pokazala samo navidez paradoksalen obrat, to je cla večja usklajenost DTM z religijskimi mejami pomeni tudi njihovo večjo konfliktnost, kar je v skladu s Huntingtonovo tezo, da se države sedaj politično zbirajo okrog velikih religij in da bodo medreligijska mejišča območja konfliktov in vojn. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
smo si izposodili iz knjige Petra Vučiča (1995) in jo opredeljujemo kot del države, dveh ali več sosednjih držav hkrati, celotno državo ali skupino malih držav, s katerih položajem ni zadovoljna vsaj ena stran, pogosto pa niti sama geopolitična enota. Gre torej za bolj ali manj sporno teritorialno enoto, ki je nastala zaradi teritorialnih sprememb, neusklajenosti DTM z drugimi teritorialnimi mejami ali pa zaradi kakega drugega razloga. Zato gre pri geopolitičnih enotah za objekte, proti katerim je lahko usmerjeno kakšno specifično teritorialno vedenje, ki pogosto oblikuje "vprašanje, ki ne bo pozabljeno" (Forsberg, 1995, 210) ali "geopo­litično pravico".3 Tako so geopolitične enote potencialni ali dejanski dejavniki mejnih konfliktov oziroma del teritorialne stvarnosti, ki predstavlja "situacijske in struk­turalne dejavnike mejnega konflikta" (Tagil, 1977). Prav tako jih ni težko prepoznati kot kategorijo embrionalnih in mikrodržav iz četrtega reda Cohenove lestvice nove svetovne geopolitične strukture (1994; 1999). 
Položaj DT M v medimperialnih razmejitvah je spremenljivka, ki izhaja iz narave reteritoriaiizacijskih procesov in potrjevanja Vmesne Evrope kot geopolitične regije v novi globalni geopolitični strukturi (Cohen, 1994; 1999) in razmejitev med sistemi državnega va­zalstva (suzerain state systems) na evropski ravni. Pri slednjem gre za kompleksno centralizirane ali hierar­hično urejene politične imperialne strukture, v katerih sta pomembnost, status in usoda vsake države v kon­centričnem sistemu interesov odvisni od položaja v odnosu do imperialnega osredja (Wsever, 1997b; Tunan­der, 1997; Hassner, 1997, Wight, 1977; Brzezinski, 1997). Osredja si namreč skušajo oblikovati ali razširiti svoje geopolitične, geostrateške, varnostne in druge funkcionalne teritorialne sisteme oziroma doseči takšne varnostne meje, ki bodo dislocirane od uradnih meja teh sistemov (Foucher, 1998). Posledica so območja delitev interesov in teritorialnih izmenjav na relativnih perife­rijah oziroma Vmesna Evropa. Zato bo usoda tega dela Evrope deloma ponovno določena zunaj regije: v Was­hingtonu, Moskvi, Bonnu/Berlinu, morda tudi v Londonu in Parizu, piše Foucher (1998, 236), Brzezinski pa, da gre za območje, katerega "sporni sta tako njegova no­vejša zgodovina kot bližnja prihodnost" (Brzezinski, 1995), medtem ko jo Cohen (1999) označuje kot mostiščno (gateway) regijo. 
Kljub široki paleti zunanjih teritorialnih dejavnikov, ki v Vmesno Evropo projicirajo svoje cilje, smo se tukaj pri oblikovanju spremenljivke omejili le na obnavljanje evropskih geopolitičnih subjektitet (Aalto, 2001) v novi "imperialni Evropi" (Waever, 1997b; Tunander, 1997). 
Konfliktnost DT M kot spremenljivko smo oblikovali z namenom, da bi utemeljili nov koncept značilnosti DT M v znanstvenem aparatu z vidika teritorialnih razsežnosti stabilnosti in varnosti. Pri tem izhajamo iz dejstva, da DTM posredujejo med teritorialnimi akterji v prostoru kot strukturna prvina vsake varnostne ureditve. "Vojna je na­redila državo in država je naredila vojno" pravi Ni­etschmann (1994), Foucher (1990) pa pravi, da so DT M "... mesta, kjer stopajo na sceno konkretna, pogosto boleča stvarnost in predstava, percepcije in razprave o smeri - prostoru ... kjer se spodbujajo nenehne in brez­izhodne razprave in kjer manjka samo še vojna". Rupnik (1994) jih označi kot "žariščne točke konfliktnih zgodo­vinskih spominov narodov" verjetno zato, ker ima teri­torij za teritorialne akterje v prostoru "univerzalno in po­gosto eksistenčno vrednost", ker so spopadi zanj "trdo­vratna odlika človeške zgodovine" (Johansson, 1999, 1) in ker vojna pogosto izbruhne zaradi spornih mejnih črt ali območij (Bovvman, 1928, 31). Seveda pa vojna ne pristaja "na izbiro med preteklostjo in sedanjostjo ..." (Foucher, 1990), zato je "v časih zgodovinskih sprememb samo en korak od konfliktnih spominov do stvarnih konfliktov" (Rupnik, 1994). To velja zlasti za območja, kjer so diktirani mirovni sporazumi iz leta 1919 zapustili "veliko nedokončanih poslov" (Cviic, 1997, 219) in kjer je vrnitev DTM na prejšnje lokacije po drugi svetovni vojni še enkrat pomenila le suspenz "vzajemnih proble­mov brez rešitev" (Plevnik, 1999, 48) ter kjer razmere na začetku 21. stoletja skoraj v celoti ustrezajo tistim pogojem, ki jih zajemajo analitični koncepti "priložnosti in pripravljenosti" (Singer, 1979; Starr, 1978) oziroma "situacijskim pogojem" za mejni konflikt (Tagil, 1977). 

2.2. Operacionalizacija spremenljivk 

Da bi jih operacionalizirali oziroma pripravili za empirično analizo, je spremenljivke potrebno ustrezno poimenovati (Tabela 1). 
Tabela. 1: Spremenljivke in oznake za njih. Table 1: Variables and their labels. 
Spremenljivka  Ime  
1  Starost  starost  
2  Pravna urejenost  praurst  
3  Način nastanka  načnast  
4  Historičnost  historst  
5  Fiziografska usklajenost  fizuskst  
6  Etnična usklajenost  etnuskst  
7  Jezikovna usklajenost  jezuskst  
8  Religijska usklajenost  reluskst  
9  Frekvenčnost spreminjanj  fre ks pi­ 
10  Geopolitične enote  gpen ote  
11  Položaj v imperialnem sistemu  po I vi m p  
12  Konfliktnost  konflst  

 Tudi knjiga Petra Vučiča sledi geslu "geopolitična pravica" in povsem zasluži#oznako "Mein Kampf" v hrvaški različici svojega časa. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNE MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI .'. 
2.2.7. Starost (starost) 

V raziskovanem teritorialnem vzorcu4 so DTM, ki brez bistvenih sprememb lokacij vztrajajo iz obdobij pred 20. stoletjem, in DTM, stare komaj 10 let. Okrog 60% DT M v Vmesni Evropi je nastalo v 20. stoletju. 
Analiza nekaterih aktualnih DTM je ustvarila dilemo, kaj šteti za trenutek nastanka DTM. Ali, denimo, za nastanek DT M treh novih baltiških držav z Rusijo, Be­lorusijo, Finsko in Poljsko ter meja med njimi upoštevati predhodne razmejitve teritorijev, obdobje od 1917 clo 1920, ko so nastale prvič, ali pa čas obnovitve njihove državnosti ob koncu 20. stoletja. Zanimiv je tudi primer Poljske, ki je stara država, njene aktualne DT M pa so bile določene šele po drugi svetovni vojni. Obenem pa so njeno zahodno mejo v celotnem hladnovojnem ob­dobju zahodne politike označevale kot začasno in njene zahodne teritorije kot nemške teritorije pod poljsko upravo. Poljsko-nemški sporazum o meji je bil podpisan šele leta 1990. Kljub dilemam smo kot glavni kriterij določanja starosti meje upoštevali njeno stabilnost in za čas nastanka poljskih DT M leto 1945. Za države, ki so se pojavile v mednarodnem sistemu ob koncu prejšnjega stoletja, smo isti čas upoštevali kot čas nastanka DTM. 

Tabela 2: Ocene k spremenljivki starost (izvleček). Table 2: Ratings of variable 'starost' (summarized). 
ropi je nastalo do leta 1914, vendar tudi večina teh po letu 1900. Velika teritorialna preureditev Evrope po prvi svetovni vojni je prinesla 21 ali 38,9% aktualnih DTM v Vmesni Evropi. Kljub temu da so bile po drugi svetovni vojni DTM, ob majhnem številu izjem in manjših popravkih, povrnjene na predvojne lokacije, nam po­razdelitev razkrije, da je v obdobju med leti 1945 in 1949 nastalo 9 ali 16,7% novih DTM. Z izjemo rešitve vprašanja slovensko-italijanske (jugoslovansko-italijan­ske) DTM leta 1955 so ostale DTM ostale nedotaknjene vse do leta 1990. Me d leti 1990 in 1993 je nastalo 18 ali 33,3% novih DTM, kar je le za tri DTM manj kot ob prvi veliki preureditvi. 

Tabela 3: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke starost. Table 3: Frequency distribution of variable 'starost'. 
Vel j. vredn. Frekv. Veljavni % Kumul. % 
1: do 1914 5 9,3 9,3 
2: 1917-1938 21 38,9 48,1 
3: 1945-1949 9 16,7 64,8 
4: 1949-1955 1 1,9 66,7 
5: 1990-1993 18 33,3 100,0 
Skupaj 54 100,0 

2.2.2. Pravna urejenost (praurst) 
Oznaka 
DTM 
Ocena 
Oznaka 
DTM 
Ocena 

Spremenljivko smo po proučitvi teoretičnih podlag operacionalizirali tako, da smo tvorili mersko lestvico petih stanj pravne urejenosti, kjer vrednost 1 predstavlja najboljšo, vrednost 5 pa najslabšo urejenost, in nato 
3 Alb-Grč 1 30 Lit-Rus 5 
4 Bol-Grč 2 31 Mad-Avs 2 dodelili ocene za posamezne DTM (Tabela 4). 
10 Ceš-Nem 2 37 Pol-Bel 3 
ob
Iz frekvenčne porazdelitve (Tabela 5) je razvidno, da 
 teritorialnih spremembah v zadnjem desetletju 
25 Jug-Mak 5 52 Slo-lta 4 
Legenda: 
1: clo 1914 (5) 
2: 1917-1938(21) 
3: 1945-1949(9) 
4: 1949-1955(1) 
5: od 1990 (18) 
Za oblikovanje spremenljivke smo določili mersko lestvico obdobij nastanka DTM za karakteristična ob­dobja (Tabela 2) in po umestitvi vsake DTM v njen čas nastanka naredili izračun njihove frekvenčne poraz­delitve (Tabela 3). Samo 5 ali 9,3% DTM v Vmesni Ev­prejšnjega stoletja pravni status 10 ali 18,5% DTM ni bil spremenjen oziroma sporazum ni bil obnovljen. Za 6 ali 11,1% DTM je bil podpisan nov sporazum. Skoraj polovico, to je 24 ali 44,4% DTM, so nove države, ki so nastale po letu 1990, podedovale od prejšnjih federalnih držav, vendar je bil sporazum obnovljen samo v dveh primerih. Pravna urejenost podedovanih meja v glavnem temelji na izjavah ali podpisih politikov novih držav o prevzemu sporazumov o mejah, ki so jih podpisale prejšnje federalne države. Za 5 novih DTM so države podpisale temeljne sporazume o skupni meji, vendar "z ostanki". To pomeni, da sporazum načeloma ne vklju­čuje nerešenih ali težko rešljivih teritorialnih vprašanj. Za 9 ali 16,4% DT M ni temeljnega sporazuma med državama. 
 Vzorčna regija je obenem raziskovani in raziskovalni teritorialni vzorec. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 


Tabela 4: Ocene k spremenljivki praurst (izvleček). Table 4: Ratings of variable 'praurst' (summarized). 
Oznaka 
DT M 
Nespremenjeno ali sporaz. ni obnovlje Sporaz.ni 
Nov sporazum 
Sukcesija, ni obnovljen Nov sporazum "z ostanki" 
Ni sporazuma 
Oznaka 
DTM 
Nespremenjeno ali 
sporaz. obnovljen Nov sporazum 
Sukcesija, ni obnovljen Nov sporazum "z ostanki" 
Ni sporazuma 

5  Bol-Tur  1  32  Mad-Hrv  3  
8  Bol-Mak  3  35  Mad-Ukr  3  
14  Est-Lat  4  41  Pol-SIk  3  
19  Grč-Mak  3  46  Rus-Nor  1  
23  Jug-Rom  3  50  Slo-Avs  3  

Tabela 5: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke praurst. Table 5: Frequency distribution of variable 'praurst'. 
Frekv. Veljavni % Kumul. % 

1: pravni status DT M ni spremenjen, oz. sporazum ni bil obnovljen 10 18,5 18,5 
2: nov sporazum 	6 11,1 29,6 
3: sukcesija, ni obnovljen 	24 44,4 74,1 
4: nov sporazum "z ostanki" 	5 9,3 83,3 
5: ni sporazuma 9 16,7 100 Skupaj 54 100 
2.2.3	 Način nastanka DTM (načnast) med državama, kljub dejstvu, da gre za tradicionalno območje konfliktov in vojn. Tri DTM (5,6%) so rezultat 
Večina držav v Vmesni Evropi je nastala v kontekstu posredovanja tretjih oseb, medtem kot so 29 ali 53,7% geopolitičnih odnosov ter teritorialnih strateških zahtev DT M neposredno določile velike sile, koalicijske zma­in interesov evropskih centrov moči ter ZDA, ki so tudi govalke vojn. večinoma določale DT M v Vmesni Evropi. V pripravi spremenljivke smo oblikovali mersko lestvico: 1 -Tabela 6: Ocene k spremenljivki načnast (izvleček). dogovor med državama brez vojne; 2 - dogovor med Table 6; Ratings of variable 'načnast' (summarized). državama po vojni; 3 - posredovanje tretjih sil (posebej oblikovane posredniške skupine) ter 4 - arbitraža kot 
odločitev velikih sil. Naj omenimo, da je bilo zaradi 
pomanjkanja informacijskih virov ugotavljanje načina 
nastanka DT M dokaj težavno. Poleg tega upoštevamo še 
Oznaka 
2
h­
o 
Ocena 
Oznaka 
2
h­
o 
Ocena 

dejstvo, da bilateralni sporazum, če do njega pride, formalno podpišeta dve sosednji državi, od katerih ena od njiju pogosto to počne pod pritiskom močnejše ali tretje strani. 
Izvleček iz lestvice z dodeljenimi ocenami kaže Tabela 6, izračun frekvenčne porazdelitve pa Tabela 7. Kaže, da je 18 ali 33,3% DT M v Vmesni Evropi pravno urejenih bilateralno med sosednjima državama brez vojne/konflikta. Štiri DT M ali 7,4% vseh DT M v Vmesni Evropi so rezultat vojne med državama. Skupaj je torej samo 40,7% DT M v Vmesni Evropi rezultat bilateralnih sporazumov med državama, od tega le 18,18% po vojni 
3  Alb-Grč  4  30  Lit-Rus  1  
9  Češ-Avs  4  36  Mol-Ukr  2  
15  Fin-Nor  1  42  Pol-Ukr  4  
24  Jug-Mad  4  51  Slo-Hrva  1  
27  Lat-Rus  1  54  Ukr-Rus  1  

Legenda: 
1: dvostransko, brez vojne 
2: bilateralno, po vojni med državama 
3: posredovanje in odločitev velikih sil 
4: arbitraža, odločitev koalicije zmagovalk vojne 

Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Tabela 7: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke načnast. Table 7: Frequency distribution of variable 'načnast 
Frekv.  
1: dogovor med državama brez vojne  18  
2: med državama po vojni  4  
3: posredovanje tretjih oseb  3  
4: odločitev velikih (vsiljene DTM)  29  
Skupaj  54  

2.2.4. Historičnost (historst) 

S pojmom historičnost DTM tukaj ne označujemo njihovega razvoja, ampak naslonjenost aktualnih DTM na zgodovinsko podlago, ki jo iščemo v mejah pred­hodnih teritorialnih sistemov - evropskih imperijev, kraljevin znotraj imperijev, provinc z različnimi obli­kami avtonomije, varnostnih oziroma obrambnih mark, v vojaških mejah (frontierjih) ter drugih oblikah terito­rialnih razmejitev. V okviru tega koncepta smo za ope­racionalizacijo spremenljivke oblikovali mersko lestvico z ocenami od 1 do 6 in jih po analizi razvrstili k po­sameznim DTM (Tabel a 8). Kot je razvidno iz prikaza, tukaj ne vključujemo vojaških meja oziroma krajin nek­danjih imperijev. 
Tabela 8: Ocene k spremenljivki historst (izvleček). Table 8: Ratings of variable 'historst' (summarized). 
Veljavni % Kumul. % 
33,3 33,3 
7,4 40,7 
5,6 46,3 
53,7 100,0 
100,0 

Tabela 9: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke histors. Table 9: Frequency distribution of variable 'histors'. 
Veljavni Kumul. 
Frekv. % % 

1: (mecl)imperialna meja 11 20,4 20,4 
2: meja med kraljevini 6 11,1 31,5 znotraj imperija 
3: meddržavna meja, vsaj 6 11,1 42,6 
100 let 
4: trajnejša 
(mecDprovincijska/fevdaln 3 5,6 48,1 
a meja 

5: lokalna razmejitev 10 18,5 66,7 
6: brez zgodovinske 18 33,3 100,0 podlage 
Skupaj 54 100,0 
Frekvenčna porazdelitev spremenljivke (Tabela 9) 
Oznaka 
DTM 
Ocena 
Oznaka 
DTM 
Ocena 

kaže, cla 11 ali 20,4% DTM leži na nekdanjih (med)im­perialnih mejah, 6 ali 11,1% pa na mejah nekdanjih kraljevin znotraj imperijev in enak delež na med­državnih mejah s starostjo vsaj 100 let. Le 3 DTM ali 
4  Bol-Grč  5  31  Mad-Avs  2  
8  Bol-Mak  6  35  Mad-Ukr  2  
9  Ceš-Avs  5  36  Mol-Ukr  6  
12  Češ-Pol  1  39  Pol-Nem  6  
27  Lat-Rus  5  54  Ukr-Rus  6  

Legenda: 
1: med/imperialna meja 
2: meja med kraljevinama znotraj imperija 
3: meddržavna meja, vsaj 100 let 
4: trajnejša (mecDprovincijska/fevdalna meja 
5: lokalna razmejitev 
6: brez zgodovinske podlage 
5,6% imajo zgodovinsko podlago v mejah imperialnih provinc, 10 (18,5%) DTM pa je podedovalo lokacije različnih lokalnih meja. Tretjina vseh ali 18 DTM v Vmesni Evropi nima značilnih podlag v kaki zgodovinski teritorialni meji. 
Če merila nekoliko zaostrimo, lahko rečemo, da 31 ali 57,4% DTM nima močnejših zgodovinskih podlag v teritorialnih mejah nekdanjih sistemov, ki bi imeli zna­čaj države, kraljevine ali imperija. 


2.2.5. Fiziografska usklajenost (fizuskst) 

S spremenljivko fiziografska usklajenost DTM ozna­čujemo usklajenost lokacij DTM s fiziografskimi ozi­roma "naravnimi" mejami, vključujoč reke in jezera. 
Z analizo geografskih kart v različnih merilih in s primerjavo podatkov iz drugih virov smo izdelali lest­vico za ocenjevanje fiziografske usklajenosti DTM(Ta­beli 10 in 11). 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Tabela 10: Merska lestvica za spremenljivko fizuskst. Table 10: Rating scale ofvariable 'fizuskst'. 
1: nepropustna več kot 90% planinski grebeni, zelo slabi naravni komunikacijski propusti, velike reke, ne­kaj umetno zgrajenih komunikacijskih propustov (pre­dori, mostovi); 
2: slabo propustna - večina meje po gorskih vrhovih, težko dostopnem reliefu, srednje velikih rekah in jezerih ali močvirjih, več naravnih komunikacijskih propustov z zgrajenimi prometnicami; 
3: propustna - večji del meje po propustnem reliefu in srednje velikih rekah in jezerih, je delno kompozitna in komunikacijsko relativno lahko obvladljiva; 
4: odprta - večji delež meje po ravninskem zemljišču in manjših rekah in jezerih, je večinoma kompozitna, z lahko obvladljivimi komunikacijami 
Tabela 11: Ocene k spremenljivki fizuskst (izvleček). Table 11: Ratings ofvariable 'fizuskst' (summarized). 
propustnosti pa ima 15 oziroma 27,8% DTM. Dobri dve tretjini ali 68,8% DTM v Vmesni Evropi ni usklajenih z "naravnimi " ali fiziografsko "dobrimi" mejami; 21 DT M ali 38,9% vseh spada v skupino propustnih DTM, med­tem ko 17 ali 31,5% lahko štejemo za fiziografsko od­prte DTM. Treba pa je pripomniti, da je usklajevanje DTM z "naravno" mejo odvisno od objektivnega obstoja le-te in pogosto ni stvar izbire odločevalcev o DTM. 


2.2.6. Etnična usklajenost (etnuskst) 
Zbiranje in organizacija podatkov za spremenljivko je potekala s proučevanjem teoretičnih vidikov in empi­ričnega stanja etnične strukture prostora. O b tem je po­trebno poudariti, da so podatki zelo razpršeni v obilici uradnih, in neuradnih virov, med katerimi so mnogi tež­ko dostopni, neverodostojni in nezanesljivi. Zbiranje podatkov so otežile tudi velike spremembe političnih stališč do etničnih vprašanj. 
Oblikovali smo neodvisno spremenljivko z mersko lestvico v razponu ocen od 1 do 7 (Tabela 13) ter vsaki meji dodelili oceno z upoštevanjem njenega položaja glede na mersko lestvico (Tabela 14). 


Tabela 13: Merska lestvica za spremenljivko etnuskst. Table 13: Rating scale ofvariable 'etnuskst 
Oznaka 
DTM 
Ocena 
Oznaka 
DTM 
Ocena 
1 Alb-Jug r1 28 Lit-Bel 4 paktna etnična manjšina prekomejne države v 
1:  v eni aii obeh državah ni teritorialno kompaktne  
etnične manjšine sosednje države.  
2:  v  eni državi je v bližini  meje teritorialno kom­ 

7  Bol-Jug  2  34  Mad-Slo  3  
13  Est-Rus  4  40  Pol-Rus  3  
17  Fin-Šve  2  44  Rom-Ukr  3  
27  Lat-Rus  4  54  Ukr-Rus  4  

Frekv. Veljavni % K umu I. % 1 1 1,9 1,9 2 15 27,8 29,6 3 21 38,9 68,5 4 17 31,5 100 
Skupaj 54 100 
Frekvenčna porazdelitev (Tabela 12) kaže, da se 16 ali 29,6% DT M v Vmesni Evropi ujema z relativno dobrimi naravnimi mejami. Me d njimi ima samo ena lastnosti fiziografsko zelo zaprte meje, oznako slabe 

Tabela 12: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke fizuskst. Table 12: Frequency distribution of variable 'fizuskst'. 

obsegu do 5% prebivalstva.  
3:  na eni ali obeh straneh meje se nahaja terito­rialno kompaktna etnična manjšina sosednje države, ki šteje 5 do 10% prebivalstva države.  
4:  na eni ali obeh straneh meje se nahaja terito­rialno kompaktna etnična manjšina sosednje dr­žave, ki šteje 10 do 14,9% prebivalstva države.  
5:  na eni ali obeh straneh meje se nahaja teri­torialno kompaktna etnična manjšina sosednje države, ki šteje 15 do 20% prebivalstva države.  
6:  na eni ali obeh straneh meje se nahaja teri­torialno kompaktna etnična manjšina sosednje države, ki šteje 20 do 30% prebivalstva države.  
7:  na eni ali obeh straneh meje se nahaja teri­torialno kompaktna etnična manjšina sosednje države, ki šteje 30 in več% prebivalstva države.  

Filip TUNJIČ : DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 

Tabela 14: Ocene k spremenljivki etnuskst (izvleček). mer: 10,7% (okrog 600.000) prebivalcev Slovaške je 
Table 14: Ratings ofvariable 'etnuskst' (summarized). pripadnikov madžarske narodne skupnosti v državi, 

medtem ko npr. 476.000 pripadnikov etničnih Rusov v Estoniji predstavlja več kot 30% prebivalstva te državice, vendar samo 0,3% prebivalstva Rusije. Ali, denimo, ce­lotno dvomilijonsko prebivalstvo Slovenije bi predstav­ljalo le 5% prebivalcev Poljske. 
j Oznaka
 I 
DTM 
Ocena 
Oznaka 
DTM 
Ocena 

1  Alb-Jug  5  28  Lit-Bel  1  
7  Bol-Jug  2  34  Mad-Slo  2  
11  Češ-SIk  2  38  Pol-Lit  1  
23  Ju g-Rom  2  50  Slo-Avs  2  
25  Jug-Mak  2  52  Slo-lta  1  

Tabela 15: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke 
etnuskst. 
Table 15: Frequency distribution ofvariable 'etnuskst'. 
Vrednost Frekv. Veljavni % KumuI. % 1 10 18,5 18,5 2 27 50,0 68,5 3 3 5,6 74,1 4 6 11,1 85,2 5 2 3,7 88,9 6 2 3,7 92,6 7 4 7,4 100,0 Skupaj 54 100,0 
Frekvenčna porazdelitev spremenljivke (Tabel a 15) na prvi pogled kaže, da 37 ali 68,5% DTM v Vmesni Evropi ni bistveno obremenjenih z etnično neuskla­jenostjo. Toliko je namreč DTM, ob katerih ni etničnih manjšin, ki bi presegale 5% prebivalstva države.5 O b treh ali 5,6% DT M se delež etničnih manjšin giblje med 5 in 9,9%, naslednjih 6 ali 11,1% DTM pa ločujejo 
2.2.7. Jezikovna usklajenost DTM (jezuskst) 

Čeprav je jezikovno usklajenost DTM težko ločiti ocl vprašanja etnične usklajenosti, jo je v Vmesni Evropi, vsaj v nekaterih dimenzijah, potrebno obravnavati lo­čeno. S pomočjo analize teritorialne porazdelitve govorečih jezikov, uradnih in neuradnih, smo oblikovali mersko lestvico ocen od 1 do 3 (Tabela 16) ter ocene dodelili posameznim DT M (Tabela 17). Porazdelitve pisav tukaj nismo upoštevali. 
Tabela 16: Merska lestvica za spremenljivko jezuskst. Table 16: Rating scale ofvariable 'jezuskst'. 

1:  lokacija  DT M se v glavnem ujema  s teritorialno  
mejo  med dvema  različnima  jezikoma,  z ena­ 
kima ali različnima pisavama.  
2:  DTM  ločuje  dva ali več med seboj dokaj  ra­ 
zumljiva jezika, z enako ali različnima pisavama.  
3:  meja ločuje večjo kompaktno skupino  s povsem  
drugačnim  jezikom  od  "nacionalnega"  jezika  
države.  

Tabela 17: Ocene k spremenljivki jezuskst (izvleček). 
Table 17: Ratings ofvariable 'jezuskst' (summarized). 

območja z deleži manjšin med 10 in 14,9% prebivalcev države. Po dve DT M ločujeta območja z deleži etnično­manjšinskega prebivalstva držav med 15 in 19,9% ter med 20 in 29,9%, medtem ko 4 DTM ali 7,4% ločujejo 
Oznaka 
DTM 
Ocena 
Oznaka 
DTM 
Ocena 

1  Alb-Jug  3  28  Lit-Bel  1  
7  Bol-Jug  2  34  Mad-Slo  1  
14  Est-Lat  2  41  Pol-SIk  2  

območja s 30 in več odstotnimi deleži etničnih manjšin 
sosednjih držav. 
Pri tem postopku se zavedamo zavajajoče moči in 
možne etične vprašljivosti prikazovanja relativnih raz-23 Jug-Rom 1 50 Slo-Avs 1 merij brez predstavljanja absolutnih vrednosti. Na pri-26 Lat-Bel 1 53 Ukr-Bel 2 
V zvezi z ugotavljanjem deležev etničnih/narodnih manjšin v državah je potrebno opozoriti na izjemno nevarnost pred vsrkavanjem dnevnopolitične in ekstremno nacionalistične rabe določevanj "praga sprejemljivega" deleža etničnih manjšin v državi, nad katerim naj bi ta predstavljal nevarnost za državo. Na enega takih političnih ekstremizmov najvišjih državnih krogov in "okužbo" znanstvenih krogov z njim opozarja Topalovič, ko zapiše "tako v svetovalnih krogih predsednika Hrvatske (Tudjmana, op. F. T.) pravijo, da morajo'... titularne nacije imeti 80 do 90 odstotkov prebivalstva, da bi bili možni država in demokracija". Isti krogi so tudi zagovorniki 
t.i. "humanega preseljevanja" v namen "očiščenja države". Avtor ob tem opozarja, da bi bilo treba po tej logiki samo v Evropi "razseliti in onesrečiti okrog 24 milijonov ljudi" (Topalovič, 2000, 35-37). Naj ob tem pripomnimo, da tudi v Sloveniji nekateri državni dokumenti na področju varnosti vsebujejo vgrajene etničnomanjšinske elemente kot elemente ogrožanja države, čeprav vemo, da politična varnost temelji na kvaliteti države in odnosa država - ljudstvo in ne na kvantitativnem razmerju med "titularno" nacijo in etničnimi manjšinami. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Tabela 18: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke 
jezuskst. 
Table 18: Frequency distribution of variable 'jezuskst'. 


Frekv.  Odstotek  Kumu I %  
1  25  46,29  46,29  
2  22  40,74  87,03  
3  7  12,96  100  
Skupaj  •54  100  
Tabela 20: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke 
reluskst. 
Table 20: Frequency distribution of variable 'reluskst'. 



Frekvenčna porazdelitev (Tabela 18) kaže, da 25 ali 46,3% DT M spada v skupino jezikovno usklajenih, hkrati pa 22 ali 40,7% DTM ločuje dva ali več dokaj sorodnih oziroma razumljivih jezikov. Samo 7 (13%) DTM ločuje kompaktne, jezikovno značilne manjšine sosednjih clržav. Lahko bi sklepali, da jezikovna uskla­jenost bistveno ne bremeni DTM v Vmesni Evropi, toda jezikovne teritorialne meje so precej nejasne in difuzne, pogosto pa se oblikujejo tudi območja s specifičnimi jezikovnimi variantami, ki jih ni mogoče pripisati enemu ali drugemu "matičnemu" jeziku. 


2.2.8. Religijska usklajenost DTM (relukst) 

Pri proučevanju značilnosti usklajenost DTM z re­ligijskimi teritorialnimi mejami smo upoštevali t.i. velike religije - zahodnokrščansko, vzhoclnokrščansko in islam ter tudi razmejitve med protestantizmom in katoli­čanstvom. Vsekakor je posebnost pripadnost več nacio­nalnih držav istim religijam ter ponekod tudi močno teritorialno prekrivanje religij na precej velikih ob­močjih. 
Z analizo religijskih teritorialnih meja v prostoru in usklajenosti DT M z njimi smo oblikovali mersko lestvico z vrednostmi ocen od 1 do 4 (Tabela 19). 
Tabela 19: Merska lestvica za spremenljivko reluskst. Table 19: Rating scale ofvariable 'reluskst'. 
1: 	DTM, ki ločuje državi z večinoma isto večinsko religijo. 
2: 	DTM, ki ločuje državi z dvema večinskima re­ligijama. 
3: 	DTM, ki zajema območje ali države konvergence treh ali več religij. 
4: 	DTM, ki jih zaznamuje religijski kompleks, ki lo­čuje drugo religijo na dva ali več delov.6 

Frekvenčna porazdelitev (Tabela 20) kaže, da 50% vseh DTM v Vmesni Evropi poteka znotraj istih reli­gijskih teritorialnih kompleksov, medtem ko jih je 19 ali 35,2% takih, ki večinoma potekajo po religijskih terito­rialnih mejah in za katere lahko pogojno rečemo, da so usklajene. Specifično skupino, ki se nahaja v območju konvergence več kot dveh religijskih meja tvori 5 ali 9,3% DTM. Tri DTM ali 5,6% je takšnih, ki potekajo skozi kompleks ene religije in hkrati ločujejo kako drugo religijo na dva dela. 
Frekv.  Veljavni %  Kumul. %  
1  27  50,0  50,0  
2  19  35,2  85,2  
3  5  9,3  94,4  
4  3  5,6  100,0  
Skupaj  54  100,0  



2.2.9. Frekvenčnost spreminjanj (frekspr) 
Spremenljivko smo oblikovali na temelju spoznanja, da je zgodovina Vmesne Evrope zgodovina teritorialnih sprememb ter proučitve evolucije, oblik in vsebine le­teli v regiji. Kot takšne so teritorialne spremembe njena zgodovinska stalnica. Za potrebe te analize smo izdelali mersko lestvico od 1 do 3 (Tabela 21). Pri tem smo upoštevali interne in začasne državnosti nekaterih držav, tudi neposredno pred svetovnima vojnama. 
Tabela 21: Merska lestvica za spremenljivko frek­venčnost spreminjanj DTM. Table 21: Rating scale of variable 'frekvenčnost spre­minjanj DTM'. 
1. 	DTM je nastala v 20. stoletju in se po tem ni spreminjala. 
2: 	DTM je nastala v 20. stoletju in je bila v delu ali celoti lokacije spremenjena enkrat. 
3: 	DTM je nastala v 20. stoletju, njena lokacija pa je spremenjena dvakrat ali večkrat. 
Tabela 22: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke 
frekspr. 
Table 22: Frequency distribution of variable 'frekspr'. 

Frekv. Veljavni % Kumul. % 1 13 24,1 24,1 2 28 51,9 75,9 3 13 24,1 100,0 Skupaj 54 100,0 

 Ne vključuje t.i. islamskega pasu, ki na jugu Balkana ločuje pravoslavje na dva dela. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Kot kaže Tabela 22, pri trinajstih aii dobri četrtini DT M v Vmesni Evropi ni bilo pomembnejših sprememb lokacije od njihove ustanovitve do danes. Enkrat so bile spremenjene lokacije 28 ali 52% DTM. Skoraj četrtini vseh DT M so bile lokacije spremenjene dvakrat ali večkrat. Na prvi pogled bi lahko rekli, da DT M v Vmesni Evropi niso pomembneje obremenjene s spremembami, vendar se je potrebno zavedati dejstva, da je več kot 60% DT M v Vmesni Evropi nastalo šele v zadnjih 100 letih, zlasti pa, da je dobra polovica teh mlajših od 10 let. DT M v - iz zgodovinske perspektive - tako kratkem obdobju svoje trajnosti še niso mogle pokazati kot zna­čilnost, saj še niso bile izpostavljene vsem izzivom evropske teritorialne dinamike in mednarodnih odnosov. 

2.2.10. Geopolitične enote (gpenote) 

Geopolitične enote kot teritorialni fenomen v Vmesni Evropi smo najprej oblikovali kot latentno spremenljivko iz petih ključnih indikatorjev, ki so z njo v predhodni faktorski analizi pokazali močne pozitivne korelacije ­zgodovina GE, velikost GE, gospodarski pomen GE, geoprometna povezanost GE, geostrateški pomen GE. Po opredelitvi skupnega imenovalca pomena geopolitične enote v strateškem okolju smo s seštevanjem ocen za indikatorje dobili niz ocen od 1 do 17. Z grupiranjem le­teli v razrede smo oblikovali mersko lestvico obreme­njenosti DT M z možnimi ocenami od 1 do 5 (Tabela 23). 
Tabela 23: Merska lestvica za spremenljivko gpenote. 
Table 23: Rating scale of variable 'gpenote'. 
1:1-3 točk 	DT M ni izpostavljena GE 
2: 3- 6 točk 	nizka stopnja izpostavljenosti DTM GE meddržavnega pomena 
3: 6-10 točk 	visoka stopnja izpostavljenosti DTM GE meddržavnega pomena 
4: 10-14 točk 	izpostavljenost DTM GE regionalnega pomena 
5: 14-17 točk 	izpostavljenost DTM GE nadregional­nega pomena 
Tabela 24: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke gpenote. 
Table 24: Frequency distribution of variable 'gpenote'. 
1  2  3,7  3,7  3,7  
2  5  9,3  9,3  13,0  
3  16  29,6  29,6  42,6  
4  23  42,6  42,6  85,2  
5  8  14,8  14,8  100,0  
Skupaj  54  100,0  100,0  

Frekvenčna porazdelitev spremenljivke (Tabela 24) kaže samo 2 (3,7%) DTM, ki nista obremenjeni z geopo­litičnimi enotami, in 5 ali 13% DTM z nizko stopnjo obremenjenosti z GE meddržavnega pomena, medtem ko skupino DTM z visoko stopnjo obremenjenosti z GE meddržavnega pomena tvori 16 ali skoraj 29,6% DTM. Največ, 23 oziroma 42,6%), DT M je obremenjenih z GE regionalnega pomena, 8 DT M ali 14,8% pa z GE naclre­gionalnega, medcelinskega oziroma globalnega pomena. 

2.2.11. Položaj v imperialnih krogih (polvimp) 
Spoznanje položaja teritorialnega raziskovalnega vzorca v sodobnih reteritorializacijskih procesih nas je opozorilo na potrebo po oblikovanju spremenljivke, ki naj bi odražala položaj DT M v že prepoznavnem in potencialno realnem evropskem imperialnem teritori­alnem sistemu (SI. V. 
-1 , 
.. , o K \ s» 
/	 ^ \ 
V; ^ v 
/ ' "> v y / -•/ , - "^ V -H -\1 ^ # ; ; i
f -' r \ 

<Čv -'' 	Moskva-' 
1 • 4u. 	J//*-, ! v / "'J© Bruseljx | ~
\ J ~ 
-'r* ">0 
i
V, ^ 7"'". \ v. S/.. ,

\ 
Ankara --' t' 
i \ 
_ \ X \, M ' / v ^ v ' JDOO fcri 
(Vir: VVzever, 1997b, 77) 
SI. 1: Trije evropski imperiji. 
Fig. 1: Three European empires. 

•;
nIIV i . O " ' I !" 
[HI Neposredna uprava, oblast 
Dominion: Subjekti imajo različne stopnje avtonomijo Qlleaemoniia : Zunanji odnosi koiilroiiranilvpod vplivom f.-jNeodv. države in druge imp. strukture - vključene v mrežo 
interesov in pristikov 
(Vir: Was ver, 1997b, 64) 



SI. 2: Načelna struktura imperialnega sistema. Fig. 2: Principle structure of imperial systems. 

Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
To in načelno strukturo imperialnega sistema (SI. 2) smo vzeli za podlago operacionalizacije spremenljivk. Zaradi večjega odstopanja posameznosti od načelne sheme strukture sistema smo vpeljali tudi kategorijo daljne periferije. Nato smo ugotavljali teritorialni polo­žaj vsake DT M v strukturi vsakega od treh sistemov glede na znane in izražene stopnje interesov treh glav­nih centrov - Bruslja, Moskve in Ankare ter oblikovali prvo mersko lestvico treh položajev DT M v mejišču (Tabela 25). Kaže, da je število DTM v območjih periferij treh sistemov skoraj izenačeno (14:15:14), med­tem ko se največ DTM v Vmesni Evropi nahaja v krogih hegemonije Evropske unije in Rusije (30:26). Največ DT M v območj u osredja ima Rusija, največ DT M na širši periferiji pa Turčija. 
Tabela 25: DTM VmE v imperialnih krogih. 
Table 25: STB in Europe in Between in imperial circles. 

1  
EU  0  
Ru  9  
Tr  2  

Legenda: 
2  3  4  5  
4  30  14  4  
4  26  15  0  
2  9  14  27  

1: v zajemu osredja 
2: v krogu dominionov 
3: v krogu hegemonije 
4: v prvi periferiji 
5: v daljni periferiji 

Tabela 26: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke 
polvimp. 
Table 26: Frequency distribution of variable 'polvimp'. 


Frekv.  Veljavni %  Kumul. %  
2,7: 1  3  5,6  5,6  
3,0: 2  10  18,5  24,1  
3,3: 3  17  31,5  55,6  
3,7: 4  17  31,5  87,0  
4,0: 5  7  13,0  100,0  
Skupaj  54  100,0  

Legenda: 
1: v osreclju 
2: v zajemu dominionov 
3: v zajemu hegemonije 
4: v zajemu bližnjih periferij 
5: v zajemu daljnjih periferiji 

6 O kategorizaciji in intenzivnosti konflikta več v: VVallensteen
Povprečja vrednosti ugotovljenih položajev smo uporabili za oblikovanje druge merske lestvice, na pod­lagi katere smo po dodelitvi ocen računali frekvenčno porazdelitev (Tabela 26). 
Samo 3 ali 5,6% vseh DTM v Vmesni Evropi se na­haja v območju imperialnih osredij. V krogih domi­nionov se nahaja 10 ali 18,5% in v zavetju hegemonij še 17 ali 31,5% DTM. Prav toliko jih je še v območj u bližnjih periferij, 7 ali 13% DTM pa je v območju daljne periferije vsaj enega imperialnega osredja. V območji h periferij, to je potencialnih teritorialnih pogajanj in izmenjav med imperiji, se torej nahaja 24 ali 44,4% DTM, v območjih relativno varnega zavetja hegemonije in dominionov, to je v območjih relativne verjetnosti va­rovanja s strani centrov, pa 27 ali 50% DTM Vmesne Evrope. 

2.2.12. Konfliktnost (konflst) 
Operacionalizacijo spremenljivke smo izpeljali iz pojmov spor, konflikt in vojna, torej pojmovnega aparata ved o mednarodnih odnosih in obramboslovja. V kategorialne in vsebinske razlike med pojmi smo se spuščali le v obsegu, v katerem le-ti povedo, da kak element mejnega spora, konflikta ali vojne obstaja oziroma je obstajal. 
Na metodološki ravni smo namesto običajnega izraza konflikt uporabili pojma spor in jakost spora, ki v svojem stopnjevanju v grobem vključujeta: 
1) spor pomeni stanje zaznavnosti obstoja ele­mentov konfliktnosti DTM, ko zaradi kake teritorialne enote ali meje potekajo ali lahko potekajo interakcije, vključujoč incidente med državama, občasne ali trajne zahteve z ene ali obeh strani meje, ki razen v svetovnih vojnah niso prestopili na raven konflikta ali vojne. Tako je "teža" spora v merski lestvici določena glede na ugo­tovitve o "teži" posameznega pojava skozi zgodovinske, politične/geopolitične in geostrateške vidike nastanka in okoliščine obstoja posamezne meje ali teritorialne enote. Npr. "Češka je geopolitični cilj Nemčije zaradi ... in to se je pokazalo ...." je označeno kot obstoj spora; 
2) konflikt kot stanje spora, ki občasno ali trajno prerašča v grožnje z uporabo vojaške sile, demonstracijo in uporabo sile z manjšo intenzivnostjo in manjšimi neposrednimi posledicami; 
3) vojna, ki kot stanje oboroženega spopada vklju­čuje uporabo večjih vojaških, diplomatskih in drugih zmogljivosti, z neko stopnjo verjetnosti ali dejansko teritorialno spremembo glede na kako mejo. Koncept ne vključuje obdobij svetovnih vojn in vojaške zasedbe zaradi izključno političnih in-operativnih potreb v vojni.6 
 in Sollenberg, 1998; Bouthoul, 1959. Heidelberški institut za 

raziskovanje mednarodnih konfliktov (Heidelberg Institut fur Internationale Konflictfoscluing e.V) (http://www.hiik.de/) razvija štiri intenzivnosti stanja konflikta: 1. latentni konflikt, 2. kriza, 3. resna kriza in 4. vojna. O ideološko-političnih razlagah spora/konflikta/ vojne pa v Anderson, 1996, 26-30. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Tabela 27: Merska lestvica za spremenljivko konflst. Table 27: Rating scale of variable 'konflst'. 
Vrednost Opis Stopnja 
0 spor v navedenem obdobju ni zaznan ni izražena 
1 v navedenem obdobju je zaznana vsaj ena teritorialna zahteva 

spor 

oziroma spor v zvezi z dotično mejo. 
2 v navedenem obdobju je zaznan vsaj en mejni konflikt v zvezi s 

konflikt 

konkretno mejo. 
3 v navedenem obdobju je zaznan vsaj en vojni dogodek, ki ima 

vojna elemente mejnega konflikta. 

Kot rečeno, je tej spremenljivki tukaj posvečeno nekoliko več prostora, tako da jo uporabimo tudi kot primer prehoda iz empirične h klasični, pretežno kva­litativni političnogeografski analizi in z njo pokažemo na eno temeljnih značilnosti Vmesne Evrope z vidika teritorialne stabilnosti. 
Za ocenjevanje konfliktnosti DT M smo konstruirali mersko lestvico, kot jo kaže Tabela 27. 
Tabela 28: Ocene k spremenljivki konflst (izvleček). Table 28: Ratings of variable 'konflst' (summarized). 
jakost spora 
DT M 0: ni izražena; Z 

1: spor; 2: konflikt; 3: vojna 
1900-25 1925-50 1950-75 1975-00 


Alb-ZRJ 3 3 2 3 1 
Češ-Avs 1 2 0 1 4 


ZRJ-Hrv 0 3 0 3 6 	SI. 3: Grafikon ocen konfliktnosti DTM. 
Fig. 3: Graph with ratings of conflictuality of STB. 

Mad-Avs 1 1 0 0 2 
Lit-Lat 0 0 0 0 0 

Tabela 29: Frekvenčna porazdelitev spremenljivke konflst 
Opazovalno obdobje je 20. stoletje, razdeljeno na Table 29: Frequency distribution of variable 'konflst'. 25-letna podobdobja, za vsako med njimi pa je vsaki DTM dodeljena vrednost od 0 do 3 iz merske lestvice. 
Vredn. Frekv. Veljavni % Kumul. % Rezultat ocenjevanja je tabela, katere izvleček pred­0 4 7,4 7,4 stavlja Tabela 28. Končne ocene za merjenje smo dobili 1 11 20,4 27,8 s seštevanjem ocen za posamezno DTM za 25-letna ob­2 6 11,1 38,9 dobja (kolona D , v razponu od 0 do 11, ki jih grafično 3 3 5,6 44,4 ponazarja 51. 3. 
4 3 5,6 50,0 Frekvenčna porazdelitev ocen (Tabela 29) na prvi 5 1 1,9 51,9 pogled kaže, da konfliktnost DTM v regiji na splošno ne 6 10 18,5 70,4 prevladuje. Aritmetična sredina (4,4) je namreč manjša 7 7 13,0 83,3 od sredine lestvice (5,5), mediana znaša 3,5. Na to nas 8 4 7,4 90,7 opozarja tudi modus, ki znaša 3, medtem ko se si­9 3 5,6 96,3 metričnost konfliktnosti nagiba zelo malo v levo (0,12). 

10 1 1,9 98,1 11 1 1,9 100,0 Skupaj 54 100,0 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Toda natančnejši pogled pokaže, da samo 4 ali 7,4% DTM ne kaže konfliktnosti. Sledi jim 11 ali 20,4% DTM z vrednostmi 1 in nato še 6 ali 11,1% DTM z vrednostmi 
2. Naslednjih 6 ali 14,2% DTM z vrednostmi 3 in 4 že preseže vrednost sredine lestvice (5,5), prav tako mo­dusa (3) in mediane (3,5). Tu smo tudi na pragu na­tančno 50% DTM. Naprej nastopa ena DTM z vred­nostjo 5 in nato še skupina 10 ali 18,5% DTM z vred­nostmi 6. Na tej točki kumulativnost preseže 70% DTM. Število DT M proti zgornji meji ocenjene konfliktnosti upada: 7 ali 13% DTM zavzame vrednosti 7, 4 ali 7,4% DTM vrednosti 8, vrednosti 9 zavzamejo 3 ali 5,6% DTM in na koncu po ena DTM zavzameta vrednosti 10 in 11. 





3. ANALIZA ZNAČILNOSTI DT M Z METOD O 
RAZVRŠČANJA V SKUPINE 


Kot primer nadaljnje empirične obdelave podajamo metodo hierarhičnega združevanja (Cluster Analysis) DT M v skupine.7 Gre za sofisticirano statistično tehniko analize in poenostavljanja obsežnih sklopov podatkov (Lorr, 1983), s katero skušamo na temelju opredeljenih značilnosti DT M in razmerij med njimi identificirati re­lativno homogene skupine DTM. Algoritem z merjenjem jakosti razlik in podobnosti med skupinami in iskanjem najbolj podobnih (ali različnih) parov le-te kombinira tako, da oblikuje drevo združevanja ali dendrogram (S/. 4). Skupina, ki je bila oblikovana v kateremkoli koraku združevanja, vsebuje značilnosti in skupine iz prejš­njega koraka. Metoda je eksplorativna, zato so rezultati bolj preizkusni, dokler niso potrjeni z drugimi metodami ali neodvisnim vzorcem. 
Odločitev o številu skupin je rezultat spoznanja, pre­izkusov in raziskovalčeve intuicije. Preizkusna členitev vzorca v tri in štiri skupine je ponudila premočno kon­centracijo primerov, ki onemogoča jasno razumevanje glede na namen in cilj analize. Na drugi strani se je razvrščanje v osem skupin z vidika namena in ciljev analize zaradi prevelike razpršenosti ter verjetno tudi zaradi relativno majhnega števila primerov pokazalo kot neuporabno. Odločili smo se za razvrščanje vzorca DTM v šest statistično značilnih skupin ter za analizo SI. 4: Dendrogram (Ward metoda). njihovih značilnosti s pomočjo aritmetičnih sredin. Ker Fig. 4: Dendrogram (Ward method). metoda že na tej stopnji omogoča postopen prehod iz empiričnega sveta v realni »kvalitativni« svet, se bomo V empirični raziskavi, iz katere izhaja priredba tega nekoliko bolj zadržali pri novi, v raziskovalni dejavnosti članka, je bila metoda multivariatnega razvrščanja le relativno neznani spremenljivki/konceptu/značilnosti -umeščena "v kontekst". Tako se zaradi različnosti raz­konfliktnost DTM. Hkrati bomo rezultate kot del pona merskih lestvic in tudi različne vsebine v tej analizi teritorialne stvarnosti' Vmesne Evrope predstavili na kaže slaba ordinalna merska raven in nezadostna sta­običajen geografski način. tistična korektnost standardizacije podatkov, vendar me­
nimo, da to, glede na robustnost metode, prispevka ne 
postavlja izven okvira njegovega namena. 

 Poglobljeno o multivariate analizi v širšem smislu v: Ferligoj, Kropivnik, 1998, o metodi v družboslovni znanosti pa v Aldenderfer, Blashfield, 1984; Bailey, 1983; Lorr, 1983. 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Da bi vsaj delno odpravili negativen učinek tega pro­blema, smo z izborom v SPSS (Ward metoda, evklidska razdalja in z-rezultati) opravili njihovo linearno stan­dardizacijo. 
Iz frekvenčne porazdelitve DTM v statistično zna­čilne skupine (Tabela 30) vidimo, da je malo več kot četrtina enot razvrščena v 2. skupino, medtem ko so vse druge dokaj izenačeno razvrščene v ostalih 5 skupinah. 
Tabela 30: Porazdelitev DTM po skupinah (Ward me­toda). 
Table 30: Distribution of STB by groups (Ward method). 


Skupina  Frekv.  %  Vel j. %  Kum. %  
1  7  13,0  13,0  13,0  
2  14  25,9  25,9  38,9  
3  8  14,8  14,8  53,7  
4  8  14,8  14,8  68,5  
5  8  14,8  14,8  83,3  
6  9  16,7  16,7  100,0  
Skupaj  54  100,0  100,0  


4. NA POTI NAZAJ H KVALITATIVNEMU V POLITIČNI GEOGRAFIJI 
Obdelani številski podatki, ki jih kaže Tabela 31, sami zase, brez poglobljenega teoretičnega znanja, ne povedo ničesar. Šele "prevajanje", povezovanje in po­novna postavitev le-teh, vsaj v osnovnih potezah, nazaj v kvalitativni jezik političnogeografskih sistematičnih in logično strogih teoretičnih razmerij ponuja celovitost, preverjenost in preverljivost ter odpira nova teoretična vprašanja. 
To bomo sedaj izvedli z opisovanjem dobljenih skupin, in sicer glede na odstopanja aritmetičnih sredin za posamezne spremenljivke po dobljenih statističnih skupinah od skupnih aritmetičnih sredin za spremen­ljivke pri vseh enotah oziroma DTM. Nato, kot smo napovedali, bomo "prevajanje" v kvalitativni jezik po­litične geografije celoviteje prikazali na primeru spre­menljivke konfliktnost DT M za ves vzorec DTM. 
Skupne aritmetične sredine za spremenljiv­ke/značilnosti pri vseh enotah (DTM) zavzemajo interval vrednosti od p=1,67 do p=4,41. Logična pa je pred­postavka, da bi bila ta razmerja ob izenačenih merskih lestvicah za spremenljivke in enakih vsebinah precej drugačna. Razvrstili smo jih naraščajoče po skupni aritmetični sredini in jih naprej opisujemo na enak način. 
Med izbranimi, analiziranimi in za model opera­cionaliziranimi značilnostmi je najmanj izražena značil­nost jezikovna usklajenost, čeprav je ta po dobljenih statističnih skupinah DT M precej razpršena. V politično geografskem jeziku bi lahko zapisali domnevo, seveda upoštevaje samo tukajšnje merjenje, da ima jezikovna 
usklajenost najmanjši vpliv na značilnosti DT MVmesni Evropi. 
Tabela 31: Aritmetične sredine po statistično značilnih 
skupinah DTM. Table 31: Arithmetic mean by statistically significant STB groups. 
aritmetične sredine 

skupine  I  2  3  4  5  6  Skupna n  
število  7  14  8  8  8  9  
DTM  
jezuskst  2,14  1,29  1,13  2,00  1,38  2,33  1,67  
reluskst  2,57  1,14  1,38  1,25  2,62  1,78  1,70  
frekspr  2,71  1,29  2,38  1,75  2,00  2,44  2,00  
etnuskst  3,00  1,64  2,88  2,75  4,75  2,22  2,72  
načnast  3,71  3,36  2,88  1,00  1,38  4,00  2,80  
praurst  2,14  2,14  2,87  4,00  4,63  2,44  2,94  
fizuskst  2,00  2,50  3,62  3,25  3,38  3,44  3,00  
starost  1,86  1,71  3,00  5,00  5,00  3,00  3,11  
polvimp  3,10  3,43  3,63  3,58  3,21  3,56  3,43  
gpenote  3,71  2,57  3,87  3,50  4,00  4,33  3,56  
historst  5,00  2,86  2,63  4,75  2,88  6,00  3,91  
konflst  9,14  2,71  5,75  0,88  2,75  6,78  4,41  
Skupna !i  3,42  2,22  3,00  2,81  3,17  3,53  
(skupin)  3,032X2,94  

Z neznatnim premikom navzgor ji sledi religijska usklajenost DTM, vendar tudi z nekoliko večjo razpr­šenostjo po skupinah DTM, z najbolj izraženim vplivom v peti in prvi skupini. Tudi frekvenčnost spreminjanj DT M v našem merjenju kaže relativno nizko raven vpliva na skupne značilnosti DT M v Vmesni Evropi, vendar dokaj izenačeno oziroma brez večjih razlik po skupinah DTM. 
Značilen skok glede na vpliv predhodnih dveh značilnosti kaže vpliv etnične usklajenosti DTM, vendar tudi z velikim razponom razlik vpliva po posameznih skupinah DTM. Izstopa vpliv v peti in nekoliko manj v prvi skupini, najmanjši pa je v drugi skupini. Značilen skok se kaže pri vplivu značilnosti načina nastanka DTM, vendar tudi s precejšnjo razpršenostjo po sku­pinah DTM. Večji vpliv se kaže v šesti, prvi in drugi, najmanjši pa v četrti skupini DTM. Nekoliko večji vpliv se kaže za značilnost pravna urejenost, z značilnima razlikama navzgor v četrti in peti skupini DTM. Blizu mu je vpliv značilnosti fiziografska usklajenost DTM, z značilnima razlikama nasproti vplivu značilnosti na­vzgor v tretji in navzdol v prvi skupini DTM. Nekoliko više sledi vpliv značilnosti starost DTM, z značilnima razlikama vpliva navzgor v četrti in peti ter navzdol v prvi in drugi skupini DTM. 
Sledi skupina značilnosti DTM z močnim skokom vpliva navzgor. Le-tem bi lahko po znanih poli­tičnogeografskih kvalitativnih kriterijih dodelili status 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
geopolitično specifičnih značilnosti. Vpliv položaja DTM v medimperialnem mejišču kaže sicer precejšen skok, obenem pa je med vsemi spremenljivkami najbolj izenačen v vseh skupinah DTM. Nekoliko značilnejši vpliv kaže spremenljivka geopolitične enote z zna­čilnejšimi, čeprav ne s prevelikimi razlikami vpliva po skupinah DTM. Z večjim vplivom sledi historičnost DTM tudi z značilnima razlikama navzgor v šesti, prvi in četrti ter navzdol v tretji, drugi in nato peti skupini DTM. 
Konfliktnost je značilnost DTM, za katero analiza pokaže najmočnejši vpliv med vsemi v analizo vklju­čenimi značilnostmi. Tu je seveda tudi razpon stopnje vpliva po skupinah zelo velik, saj v prvi, šesti in tretji skupini krepko presega vpliv značilnosti na vse DTM, medtem ko je razlika med najmanjšim vplivom v četrti in največjim vplivom v prvi skupini DTM 8,26 oz. v razmerju 1:10. 


5. KONFLIKTNOST DTM KOT SPECIFIČNA ZNAČILNOST 
Značilnost/spremenljivko konfliktnost DTM smo oblikovali z namenom, da bi jo utemeljili kot nov kon­cept in konstrukt v znanstvenem aparatu politične geo­grafije in znanosti sploh. Le s tega vidika jo upravičeno naslovimo kot specifično, kajti vse obravnavane zna­čilnosti v politični geografiji nesporno predstavljajo avtentične koncepte in vsak med njimi je specifičen predmet obravnave. Značilnost konfliktnosti morda ­tudi pojmovno -le nekoliko bolj izstopa s tem, da priteguje problem stabilnosti in varnosti, čeprav le z vidika teritorialnosti. Vsekakor je možno že tukaj slutiti določena vzročno-posledična razmerja med konflikt­nostjo DTM in vsemi drugimi obravnavanimi značil­nostmi. Hipotetično je možno torej opredeliti kon­fliktnost DTM kot odvisno spremenljivko v razmerju do vseh drugih obravnavanih, vendar je to potem predmet nekih drugih raziskav in analiz ter izvajanja drugih metod znanstvenega raziskovanja. 

Tukaj smo se odločili lotiti se tega teoretičnega konstrukta zelo poenostavljeno, le z vidika logičnega vprašanja intenzivnosti konfliktnosti DTM, ki jo je možno prepoznati z vpogledom v vpliv značilnosti po statistično značilnih skupinah DTM ter s tem primerom tudi ilustrirati dokončen prehod v kvalitativno polje politične geografije. 
Recimo, da nas zanima intenzivnost konfliktnosti DTM. Dosedanja analiza nam je že pokazala visoko stopnjo verjetnosti, da se konfliktnost DTM izraža naj­močneje med vsemi analiziranimi značilnostmi DTM v Vmesni Evropi. Razvrstitev njenega vpliva v skupinah DTM ponuja možnost oblikovanja lestvice intenzivnosti konfliktnosti DTM, medtem ko geografska analiza po­nuja vpogled v porazdelitev konfliktnosti DTM v ana­lizirani regiji ter predstavitev le-te na klasičen geografski način. Seveda pri tem lahko že sedaj operiramo s povsem konkretnimi DTM in njihovimi geografskimi imeni/oznakami, kot kaže prepis statistične razvrstitve DTM po spremenljivki konfliktnost (Tabela 32). Pri tem nas števila načeloma ne zanimajo več, pač pa le ugotovljena ali potencialna teritorialna dejstva. Kljub temu zaradi omejenosti prostora ne izvajamo širših ana­liz, ampak se zadržujemo le na osnovnih ugotovitvah. 
Tabela 32: DTM v Vmesni Evropi po statistično značilnih skupinah in intenzivnosti konfliktnosti. Table 32: STB in Europe in Between by statistically significant groups and intensity of conflictness. 

skupina  1  2  3  4  5  6  
intenzivnost konfliktnosti  1 
 j  3 
 b  4  2 
 
Alb-Jug  Fin-Nor  Fin-Rus  Est-Lat  Hrv-BiH  Pol-Bel  
Alb-Mak  Fin-Sve  Macl-Ukr  Slo-Hrv  Jug-Hrv  Pol-Ukr  
Bol-Grč  Jug-Rom  Pol-Lit  Češ-SIk  Jug-BiH  Pol-Rus  
Grč-Tur  Slk-Avs  Rom-Ukr  Lit-Lat  Lit-Rus  Pol-Nem  
Bol-Jug  Mad-Slo  Ceš-Nem  Rus-Bel  Est-Rus  Mad-Rom  
Bol-Mak  Slo-Avs  Mad-Hrv  Ukr-Rus  1 Lat-Rus  Slk-Ukr  
DT
M 
 Alb-Grč  Ceš-Avs Grč-Mak  Mol-Ukr Rom-MoI  Ukr-Bel Jug-Mak  Lat-Bel Lit-Bel  Jug-Mad Slk-Mad  
Bol-Tur  Slo-lta  
Rus-Nor  
Češ-Pol  
Pol-Slk  
Bol-Rom  
Mad-Avs  
Skupaj  7  14  8.  8  8  9  
% od X=54  12,96  25,93  14,81  14,81  14,81  16,67  

Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Povedano "prevedeno", kaže najvišjo intenziteto konfliktnosti prva skupina sedmih DTM, najnižjo pa četrta statistična skupina osmih DTM. Intenziteta kon­fliktnosti za prvo skupino krepko presega povprečno intenziteto konfliktnosti vseh 54 DTM v Vmesni Evropi. Prvi skupini sledita šesta statistična skupina devetih DTM in tretja statistična skupina osmih DTM v Vmesni Evropi, katerih intenziteti konfliktnosti še vedno presegata povprečno intenziteto konfliktnosti vseh DTM. 
V peti statistični skupini osmih DTM se pokaže intenziteta konfliktnosti nižja od povprečne intenzitete konfliktnosti vseh DTM. Tesno ji sledi druga statistična skupina 14 DT M (natančno dvojno število DT M v prvi skupini). 
Najnižja intenziteta konfliktnosti se kaže za že omenjeno četrto statistično skupino osmih DTM. 
6. MOŽN A POLITIČNOGEOGRAFSKA KATEGORIZACJA DT M PO INTENZITETI KONFLIKTNOSTI 

Na temelju identifikacije relativno homogenih skupin DT M in vpogleda v intenziteto konfliktnosti DT M po dobljenih statističnih skupinah z metodo hierarhičnega razvrščanja lahko sedaj ponudimo možno uporabno kategorizacijo DT M v Vmesni Evropi po intenziteti nji­hove konfliktnosti. Zaradi operativne racionalizacije lestvice, spet na temelju izračunanih statističnih bližin, lahko sedaj tri skupine z najvišjo izraženo intenziteto konfliktnosti (prvo, šesto in tretjo) združimo v kategorijo visokokonfliktnih DT M [VK]. Na enak način lahko peto in drugo skupino združimo v kategorijo konfliktnih DT M [K]. Skupino DT M z izračunano najnižjo intenziteto konfliktnosti, to je četrto statistično skupino, lahko opre­delimo kot kategorijo nizkokonfliktnih DTM [NK] (Ta­bela 33). 
Tabela 33: Možna lestvica intenzivnosti konfliktnosti 
DTM. 
Table 33: Possible rating scale of conflictness intensity 
of STB. 

Stopnja 
intenzivnosti kategorija skupina oznaka konfliktnosti 
DT M 
1. 
visokokonfliktne 1, 6, 3 VK 

2. 
konfliktne 5, 2 K 

3. 
nizkokonfliktne 4 NK 


Z metodološkega vidika je predlagana lestvica inten­zitete konfliktnosti DT M v Vmesni Evropi sedaj upo­rabna tudi za klasičen geografski prikaz DT M po in­tenziteti njihove konfliktnosti n (SI. 5). To potem odpira možnost izvajanja nadaljnjega tako kvalitativnega kot tudi kvantitativnega raziskovanja in proučevanja političnogeografskih odtenkov značilnosti tako DT M Vmesni Evropi kot tudi Vmesne Evrope kot regije. 
1/7 6/9 3/8 5/8 2/14 4/8 

SI. 5: Geografska porazdelitev intenzivnosti konflikt­nosti DTM v VmE. Fig. 5: Geographical distribution of conflictness in­tensity of STB in Europe in Between. 
Kartogram nam razkriva, da se rezultat empirične analize v glavnem ujema s političnogeografskimi znanji, vendar jih empirični pristop k raziskovanju bistveno razsvetljuje in, kar je ključnega političnogeografskega pomena, razkriva nova vprašanja, zlasti z vidika aktu­alne dinamike reteritorializacijskih procesov in njihovih političnih/geopolitičnih in geostrateških obrazov. To pa je že druga tema. 

7. SKLEP 

O b nadaljevanju političnogeografske kvalitativne analize značilnosti DT M v Vmesni Evropi, tukaj do­seženih na kvalitativen način, bi lahko uporabili tudi druga teoretična znanja, vendar bi se zagotovo vrnili k metodi hierarhičnega razvrščanja in drugim empiričnim metodam, kot so regresijska metoda, faktorska analiza, analiza glavnih komponent in kanonična korelacijska analiza ter drugi sofisticirani multivariatni pristopi, npr. LISREL in večrazsežnostni-večmetodni pristop MTMM . Gradili bi model/-e, ga/jih izboljševali, preverjali veljav­nost in zanesljivost konstruktov in merjenja, ustreznost operacionalizacije in uporabo metod, kakovost in do­
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
clelanost domnev, celoviteje bi analizirali vzajemne vplive značilnosti/spremenljivk in tako poglobili poglede v relativni prostor. 
Na enak način kot smo empirično analizirali na primeru značilnosti/spremenljivke konfliktnost DTM, bi lahko izvajali podrobnejšo analizo drugih značilnosti DTM/spremenljivk. Vsekakor bi se bilo smiselno spra­ševati o medsebojnih vplivih značilnosti/spremenljivk, o smereh le-teh in vzročno-posledičnih odnosih. Križanja skupin in značilnosti DT M bi ponudila veliko več, kot smo lahko dosegli tukaj. 
Najpomembnejše tukajšnje spoznanje je, da je kombinacija kvalitativnega in kvantitativnega razisko­vanja možna in potrebna za politično geografsko celo­vitejšo "sintezo" spoznanj in metod raziskovanja teri­torialnih pojavov v prostoru ter njihovo celovitejše vključevanje v družboslovni znanstveni sistem. Pred­nostni namen prispevka ni bil analiza katerekoli zna­čilnosti DTM posebej, vendar primer, ki smo ga naredili za spremenljivko konfliktnost DTM, jasno kaže, da s takšno kombinacijo dosežemo tako po kakovosti kot po obsegu višjo raven znanja o teritorialnih pojavih, pro­cesih, odnosih in aktivnostih. 
Ne domišljamo si, da smo tukaj naredili najboljše mogoče, ponujamo pa izhodišče za izboljšanje razisko­vanja na ravni ideje in metode. 

SOME FUNDAMENTAL CHARACTERISTICS OF STATE TERRITORIAL BOUNDARIES 
IN THE EUROPE IN BETWEEN - A N EXAMPLE OF THE APPLICATION OF THE CLUSTER 
ANALYSIS METHO D 

Filip TUNJIČ 
Ministry of Defence of the Republic of Slovenia, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25 e-mail: filip.tunjic@mors.si 
SUMMARY 
Political geography, dealing with its subject and installing social relevant phenomena into a real space, predominantly operates with qualitative knowledge, data and information. Researchers, along otherwise systematic and rigorously logical qualitative knowledge, relatively rarely encroach on the field of quantitative research that offers more explicit; systematic and for control'more open analytical data and steps. The purpose of this article is to present how it is possible, on a case of Cluster Analysis method, predominantly abstract phenomenon, as characteristics of state territorial boundaries (STB) undoubtedly are, put in a mathematic relational numerical system and measure them empirically. However, putting the empirical results of the case of characteristic/variable conflictness STB back into qualitative relations, at least in some lines, we "translate" them back into political-geographical, predominantly theoretical research. This circle offers us a new quality of politico-geographical knowledge of this segment of the territorial reality of Europe in Between, especially in segment of conflictness of STB. 
Author is well aware of the limitation and robustness of the method presented here but he considers that this fact does not put the article aside of its aim. The article presents a relatively higher quality of politico-geographical "synthesis" that is how we can using a combined qualitative-quantitative research in political geography reach a higher level of knowledge of territorial phenomena, processes, relations and activities, as by quality as by range. 
Key words: Europe in between, state territorial boundaries, conflictness of STB 
Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNE MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 10.9-1 28 
LITERATURA Fawcet, C. B. (1918): Frontiers, A Study In Political 
Aalto, Parni (2001): Structural Geopolitics in Europe. (http://www.copry.dk/publications/wp/wp%202001/22­2001.doc), 16. 3. 2003. Aldenderfer, M . S., Blashfield, R. K. (1984): Cluster Analysis. Beverly Hills, Sage. Anderson, M., Bort, E. (eds.) (1998): The Frontiers of Europe. London - Washington, Pinter. Anderson, M . (1996): Frontiers. Territory and State Formation in the Modern World. Cambridge, Polity Press. Anderson, W . E. (1999): Geopolitics: International Boundaries as Fighting Place. V: Gray, S. C., Sloan, G. (eds.): Geopolitics, Geography and Strategy. The Journal of Strategic Studies, 22, 2/3, 125-1 36. Bailey, K. D. (1983): Sociological classification and cluster analysis. Quality and Quantity, 1 7, 251-268. Balažic, M . (2001): Velika Slovenija: Klasični in novi geopolitični koncepti. Teorija in praksa, 38, 2. Ljubljana, 231-243. Boggs, S. W . (1940): International boundaries: A Study of Boundary Functions and Problems. New York, Co­lumbia University Press. Boggs, S. W . (1970): The International Regulations of Border Disputes. London, Thames and Hudson. Bouthoul, G. (1959): La guerre. Paris. Bowman, I. (1928): The New World: Problems in Political Geography, (ed. IV). Yonkers-on-Hudson, New York and Chicago, Illinois, Worl d Book Company. Brzezinski, Z. (1995) [1993]: Izven nadzora: Globalno vrenje na pragu 21. stoletja. Ljubljana, Arah Consulting. Brzezinski, Z. (1997): The Grand Chessboard. American Primacy and Its Geostrategic Imperatives. Basic Books. Bufon, M . (1997): Države, narodi, manjšine: politič­nogeografski oris. Geografski vestnik, 69, 114. Cohen, B. S. (1994): Geopolitics in the New Era: A New Perspective on an Ol d Discipline. V: Demko, G. J., Wood , W . B.: Reordering the World. Geopolitical Perspectives of the Twenty-first Century. Boulder - San 
Francisco - Oxford, Westview Press. Cohen, B. S. (1999): The Geopolitics of an Evolving Worl d System: From Conflict to Accommodation. V: Diehl, F. P.: A Road Ma p to War, Territorial Dimensions of International Conflict. Nashville - London, Vanderbilt University Press. Cox, R. K. (2002): Political Geography. Territory, State, and Society. Blackwell Publishers. Cviic, C. (1997): The Ne w Balance of Power in South-Eastern Europe: Notes Towards a Provisional Assess­ment. V: Tunander, O., Baev, P., Einagel, I. V.: Geo­politics in Post-Wall Europe: Security, Territory and Identity. Oslo, PRIO. 
Duchacek, I. (1986): The Territorial Dimension of 
Politics: Within, Among, and Across Nations. Boulder ­
London, Westview Press. 
Geography. Oxford, Clarendon Press. 
Ferligoj, A., Kropivnik, S. (1998): Multivariatna analiza: 
primeri. Ljubljana, FDV. 

Ferligoj, A., Leskošek, K., Kogovšek, T. (1995): 
Zanesljivost in veljavnost merjenja. Metodološki zvezki 
11. Ljubljana, FDV. Fischer, E. (1948): O n Boundaries. Worl d Politics. Forsberg, T. (ed.) (1995): Contested Territory: Border Disputes at the Edge of the Former Soviet Empire. England - USA, Edward Elgar. Foucher, M . (1990): Les frontieres dans la novelle Europe. Politique entrangere, 55/3, 575-587. Foucher, M . (1993): Fragments cl'Europe: Atlas de I'Europe mediane et orientale. Paris, Fayard. Foucher, M . (1998): The Geopolitics of European Frontiers. V: Anderson, M., Bort, E.: The Frontiers of Europe. London - Washington, Pinter, 235-250. Gawrych, W . G. (1997): Roots of Bosnian Realities. Military Review, July-August, 79-86. Glassner, M., Blij, H. (1989): Systematic Political Geo­graphy. 4th ed. New York, John Wiley. Gottman, J. (1973): The Significant of Territory. Char­lottesville, University Press of Virginia. Grčič, M . (1989): Opšta politička geografija. Beograd, Geografski fakultet. Hartshorne, R. (1939): The Nature of Geography. A Critical Survey of Curent Thought in the Light of the Past. Annals of the Assoc. of Amer. Geographers, XXIX, 3-4. Pensylvania, Assotiation Lancaster. Hassner, P (1997): Obstinate and Obsolete: Non-Terri­torial Transnational Forces versus the European Terri­torial States. V: Tunander, O., Baev, P., Einagel, I. V. (eds): Geopolitics in Post-Wall Europe: Security, Terri­tory and Identity. Oslo, PRIO. Hassner, P. (1993): Beyond Nationalism and Inter­nationalism: Ethnicity and Worl d Order. Survival, 35, 2, 49-65. Hensel, R. P. (1994): One Things Leads to Another: Recurrent Militarized Disputes in Latin America, 1816 ­1986. Journal of Peace Research, 31, 3, 281-297. Isard, W . (1992): Understanding Conflict and the Science of Peace. Cambridge, Blackwell. Johansson, R. (1999): The Impact of Imagination History, Territoriality and Perceived Affinity. In: Tágil, S. (ed.): Regions in Central Europe. The Legacy of History. London, Hurst & Co. (Publishers) Ltd. Jones, S. B. (1945): Boundary-Making, a Handbook for Statesmen. Washington. Kirby, A., Ward, M . (1987): The Spatial Analysis of Peace and War. Comparative Political Studies, 20, 293 ­
313. 
Kolossov, V. A., O'Loughlin, J. (1998): New Borders for 
New Worl d Orders: Territorialities at the Fin- de- Siecle. 
Geo-Journal, 44/3, 259-73. 

Filip TUNJIČ: DRŽAVNE TERITORIALNI: MEJE V VMESNI EVROPI Z VIDIKA NEKATERIH TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ..., 109-1 28 
Kratochwil, F. (1986): O f Systems, Boundaries, and Territoriality: An Inquiry Into the Formation of the State System. Worl d Politics, 39, 27-52. Lapradelle, P. D. (1928): La frontiere: étude de droit international. Paris, Les Editions internationales. Lorr, M . (1983): Cluster analysis for social sciences: Techniques for analyzing and simplifying complex blocks of data. San Francisco, Jossey-Bass. Luard, E. (1968): Conflict and Peace in the International System. Boston. Luard, E. (1970): The International Regulation of Frontier Disputes. London, Thames and Hudson. Medvedev, S. (1999): Across the Line: Borders in post-Westphalian Landscapes. V: Eskelinen, H., Liikanen, I. Oksa, J. (eds.): Curtains of Iron and Gold. Reconstructing Borders and Scales of Interaction. Aldershot, Ashgate Pub. Ltd, 43-56 . Mlinar, Z. (1994): Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana, SAZU. Neuman, W . L. (2000): Social Research Methods. Qualitative and Quantitative Approaches (2. ed). Boston 
- London - Toronto - Sydney - Tokyo - Singapore, Allyn and Bacon. Nietschmann, B. (1994): The Fourth World: Nationas Versus States. V: Demko, G. J., Wood, W . B.: Reordering the World . Geopolitical Perspectives of the Twenty-first Century. Boulder - San Francisco - Oxford, Westwiev Press, 225-242 . Nordquist, K.-Â. (1992): Peace and War. O n Conditions for Durable Inter-State Boundary Agreements. Doctoral thesis. Uppsala, Uppsala University, Department of Peace and Conflict Research. Paasi, A. (1986): The Institutionalisation of Regions: A Theoretical Framework for Understanding the Emer­gence of Regions and the Constitution of Regional Iden­tity. Fennia, 164, 105-146. Plevnik, D. (1999): A New NATO or Ol d Geopolitics?. 
V: European Security Into the 21s'Century: Challanges of South Eastern Europe. Zagreb, Croatian Center of Strategic Studies, 47-51. Richardson, L. F. (1960): Statistics of Deadly Quarrels. Chicago, Quadrangle. Ruggie, J. G. (1993): Territoriality and Beyond: Problematizing Modernity in International Relations. International Organization, 47, 1, 139-174. Rupnik, J., (1994): After Communism: What?. Daedalus, Journal of the American Academy of Arts and Science, 123, 3, 90-114 . 
Sieger, R. (1926): Die Grenze in der Politicshen Geographie. Zeitschrift für Geopolitik, 9, 661-671 Singer, J. D. (ed.) (1979): The Correlates of War I. New York, The Free Press. Siverson, R., Starr, H. (1990): Opportunity, Willingness, and the Diffusion of War, 1816-1965. American Po­litical Science Review, 84, 47-68. Soja, E. W . (1971): The Political Organisation of Space. Commission on College Geography of Assoc. of American Geographers. Washington, Resource Paper No 8. Splichai, S. (1990): Analiza besedil. Metodološki zvezki 
6. Ljubljana, FDV. Starr, H. (1978): Opportunity and Willingness as Ordering Concepts in the Study of War. International Interactions 4, 363-387. Starr, H., Most, B. (1976): The Substance and Study of Borders in International Relations Research, Internatio­nal Studies Quarterly, 20, 581-620. Tägil, S. (1977): Studying Boundary Conflicts. Esselte Studium, Lund. Topalovič, D. (2000): Balkanska Europa. Zagreb, Diorama. Tunander, O. (1997): Post-Cold War Europe: Synthesis of a Bipolar Friend-Foe Structure and a Hierarchic Cosmos-Chaos Structure? V: Tunander, O., Baev, P., Einagel, I. V. (eds): Geopolitics in Post-Wall Europe: Security, Territory and Identity. Oslo, PRIO. Vogt, W. P. (1993): Dictionary of Statistics and Methodology. London, SAGE Publications. Vučič, P. (1995): Politička sudbina Hrvatske: geopo­litičke i geostrateške karakteristike Hrvatske. Zagreb, Mladost. VVsever, O . (1997a): Concepts of Security. Copenhagen, University of Copenhagen, Institute of Political Science. Waever, O. (1997b): Imperial Metaphors: Emerging European Analogies to Pre-Nat ion-State Imperial Systems. V: Tunander, O., Baev, P., Einagel, I. V. (eds.): Geopolitics in Post-Wall Europe: Security, Territory and Identity. Oslo, PRIO. Wallensteen, P., Sollenberg, M. (1998): Armed Conflict and Regional Conflict Complexes, 1989-97. Journal of Peace Research, 35, 5, 621-634. Weigert, H. W . et al. (1957): Principles of Political Geography. New York. Wesley, J. (1962): Frequency of Wars and Geographical Opportunity. Journal of Conflict Resolution 6, 387-389. Wight, M. (1977): Systems of States. Leicester, Leicester University Press.