List 37. rr v • lecaj LIV. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inscrate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani 11. septembra 1896. * Ů^^ít^ň^ íftjfc it. řti řfe ífe íti ïtdh ífc & ífc & iíiák^t itt ífc && & sfr ítut^tidkA Politiški oddelek. nam kazal jako naklonjenega. Koliko je bilo v tem iskre nosti, mi ne bodemo ugibali, a to pa moramo řeči, če 9WV WWWW WVWWWWWVWWWVWWWW^ Vidulich. Višjim državnim pravdnikom v Gorici je imenovan tržaškega državnega pravdnika namestnik dr Štefa bode njegov pravosodni minister tako postopal, kakor postopa doslej, da Slovenci v sedanjo vlado ne moremo dobiti zaupanja. pač tudi ni manjkalo spo- Pravosodnemu ministru n sobnejših prosilcev, a slovenski juristi se pri imenovanjih Vidulich. To imenovanje je velicega pomena. Državni očitno prezirajo. Goriški Slovenci bodo sedaj morali biti pravdnik je pri sodišču važna oseba. katerem jeziku še hujši boj za narodno jednakopravnost. Predsednik go on vloži zatožnico, v tem navadno potem sodišče vse riškega okrožnega sodišča tudi ni prijatelj sloven obravnava. Posebno goriški Slovenci so se poslednji čas več- riškem okrožnem sodišču se slovenščina krat pritoževali, da se njih jezik prezira pri okrožnem rala, kakor poprej ščini in prepričani smemo biti, da bode odslej pri go- bolj prezi- še sodišču v Gorici, zlasti so se porotne obravnave vršile navadno samo italijanski, naj so zatoženci bili tudi sami Slovenci. Da take razmere niso naravne in ne pospešujejo Minister Gleispacb je pa že poprej pokazal na Štajerskem svoje nasprotje do nas Slovencev. Od celjskega okrožnega sodišča je odpravil vse slovenske uradnike, da pravosodja je přiznal celo pravosodni minister grof celo pri južnoštajerskih okrajnih sodiščih je nastavil Gleispacb. Obetal je, da bode po možnosti odpravil vse grofu Gleispachu te nedostatnosti. Mi smo vedeli da Nemce, katerih znanje slovenščine je jako dvomljivo, naj so jo že iskali ali pa ne. nemščina jako pri srcu, a iz njegovih govorov v začetku njegovega ministerskega poslovanja smo sklepali, da vsaj italijanskega gospodstva ne bode podpiral. Toda motili smo se. Obljub danih Slovencem še dosedaj nobene ni izpolnil in povod imamo misliti, da nima pravosodni minister dobre volje Slovencem pripomoči do narodne jedna- kopravnosti. Jedenkrát je govoril, da bode gledal z no-vimi imenovanji in premeščenji doseči pri sodiščih na Primorskem take razmere, da bode mogoče ozirati se na narodno jednakopravnost. Sedanja vlada je slabša, nego je bila Windisch gratzova. Windischgrátz je bil samo obljubil, da hoče Nemcem in Italijanom varovati njih narodno posest, a Ba-denijeva vlada pa uriva celo nemške in italijanske urad- takimi imeno- nike na mesta, kjer jih poprej ni bilo. vanji se hoče zapreti pot do narodne jednakopravnosti. Da se pa upa vlada s Slovenci tako postopati, ste pa Imenovanje novega državnega pravdnika v Gorici je pa nam dokazalo, da so vse to bile le lepe besede Vidulichu je občno znano, da ne zna slovenski in da tudi v Trstu očitno kazal, da je nasprotnik našega na- krivi dve stvari. Prvi uzrok je, da smo Jugoslovani v državnem zboru razbiti v več frakcij. Zato ne pridemo v parlamentu v poštev. Drugi uzrok je pa, da se nekateri slovenski poslanci še vedno drže Hohenvvartovega kluba, kateri podpira vsako vlado. Na Hohenwarta in na njegov klub se vlada dosti ne ozira, ker ve, da je od te strani popolnoma gotova podpore. roda Če tacega moža pošlje vlada za državnega pravd Za to smo mi z veseljem pozdravljali misel nika v Gorico, je to očitno znamenje, da vlada nima zjedinijo Slovenci zopet v jeden klub na Dunaju. da se Če bi dobre volje izvesti narodne jednakopravnosti se bilo to zgodilo, bi tako imenovanje, kot je Vidulichovo Ko bil grof Badeni v Ljubljani, je precej laskavo v Gorici ne bilo mogoče. Zato pa nas vsi razlogi, ki so govoril s Slovenci, s katerimi přišel dotiko in se je se navajali proti zjedinjenju niso o drugem prepričali j 304 nekateri hočejo razpor za vsako ceno, naj ima narod slovenski od tega še tako škodo. Navajanje verske šole bilo povse neosnovano Nemci in Čehi. — Župan žatskega města na Češkem je izdal neki oklic na prebivalstvo, naj svoje otroke pošiljajo v nemške šole, da se varuje nemški značaj tega mesta in moralo osnovati češko šolo, kar bilo mogoče samo z znatnim zvišanjem občinskih přiklad. ako bode le mogoče doseči jo, da bode ob jednem tudi Tamošnji nemški list pa pravi, da Nemci otrok gotovo ne bodo narodna. Sicer pa ne vemo, zakaj bi sedaj to vprašanje pošiliali v češko šolo, to bi utegnili storiti le bogato z otroki Nemško ker noben slovenski poslanec ni odločno proti verski šoli, se obvaruje dolžnosti, da bilo najedenkrat tako nujno, ko vendar vemo, da se je pod koalicijsko vlado bila s tako lahkim srcem odložilo. Sicer pa mi dvomimo, obdarovani Cehi, kateri so pri Nemcih v službah. prijateljstvo pa more vse storiti, da se Cehom za to vzame da novi državni zbor že imel veselje šola. Tako se preti Čehom, da se onemogoČila češka to potrebno večino, ako se ne bode v tej stvari do- češkem Tako pisanje pač najbolje dokazuje, kdo je zatiran na seglo kako sporazumljenje s Čehi, Protiliberalni Nemci pripravili Čehe ob njih pravice nikakor niso vsi za versko šolo, temveč so samo zato, bilo Mi se nadejamo, da se Nemcem ne posreči, da bi Rusija. Ruski car in carica mudila sta se miaole da se otroci v šoli ločijo po veri. Do verske šole jedino mogoče priti, če se v tem oziru mej slovanskimi če se dni na obisku nemškega cesarja v Vratislavi. Sprejem carske dvojice od strani nemškega cesarja je bil prisrcen. Prihodnje dni obiščeta car in carica Francosko. To potovanje ruske carske dvojice nima sicer na sebi oficijelnega političnega zna- poslanci doseže jedinost, in to bode pa mogoče, bode pri premembi šolskega zakona oziralo tudi na na- čaja in ima vir le v aktu uljudnosti, vendar se bo sprego-rodne potrebe. vorila o priliki teh posetov marsikatera politiko zadevajoča Treba bode pač še več takih imenovanj, kakor je Vidulichovo, predno Slovenci pridemo do spoznanja, da beseda in v tem tiči važnost potovanja ruskega carja po domači prepir nikomur nič ne koristi, temveč nam škoduje. Reči pa moramo, da ni upanja i da Evropi. Brezdvomno se s tem močno utrdi evropski mir. Mo-gočna ruska država ima velik upliv pri drugih in če njen vladar prijazno obišče druge evropske gospodarje, pomeni to tisti po- veliko. Vkljub velikim zamotanostnim na Balkanu se torej z litiki, ki se dandanes upirajo spravi, se kdaj poboljšali. Oni dobro vedo, da je prepir narodu škodljiv, a njim na ozirom na prijazne odnošaje evropskih vladarjev ni bati vojske Turčija. Zadnje moritve v Carigradu so bile grozne narodni koristi ni dosti ležeče. narod sam more in zelo obsežne. Dognalo se je, da je bilo ubitih do 7000 Ar- mencev. Turška policija in uradniki, mesto da bili svoje narediti slogo, če odrine vse, kar bi slogi se ustavljalo, mohamedanske ljudi mirili, so jih v se ššuvali na Armence. naj je že v tem ali onem taboru. Seveda narod sam še Uboge armenske pare so kar žive, povezane v vreče, metali ne bode spoznal kmalu svojih pravih prijateljev in nasprot- 7 morie Po armenskih hišah je mohamedanska druhal nečumí, ~ v^no ropala. Sedaj je nekoliko mir.. Velevlasti so nekoliko pri- nikov m izrekel svoje sodbe. .. M r . v, ,-, uA , T * , -, , , ... . ' tisnile na tursko vlado in zahtevale miru. Le žal, da vele- ----vlasti krepkeje ne primejo turske vlade. Pa vsaka stvar ima svojo mejo in konec mohamedanskih grozovitostij Politični pregled. Katoliški shod Minoli teden je bil avstrijski ka in ž njimi Sultan je na pritisk velevlastij dovolil take reforme za Kreto, da so ž njimi kristijani zado- tudi Turčije mora priti. toliški shod v Solnogradu. Obnovil je že resolucije lažnih voljni. Mohamedanci silno divjajo proti vsakim reformám, ker katoliških shodov. Glede srednjih šol je izrekel zahtevo, da se vedo, da bi bili v svojem počenjanju prikrajšani in ker si ne iz učnih knjig odpravi vse, kar utegnilo nasprotovati veri. morejo misliti, da bi bili kristijani ž njimi jednakopravni. Pri maturi naj se izprašuje iz veronauka, dijaki, ki so znani Bati se je, da ne bi mohamedanci s svojim rogoviljenjem proti zaradi nenravnega življenja ali brez ver skega mišljenja, naj se ne puste k maturi. Na shodu se je izrazila nada, da se ka- reformam zavlekli izvedbo teh. toliško vseučilišče osnuje že 1898 leta cijalnem oziru omeniti. da se Če bodo shod izrekel za 8urni delavnik v rudnikih tisti posestniki rudnikov 8urni delavnik upeljali Shod so bili na shodu bil obilno obiskan. Ude Obrtnija. ležilo se ga je nad 800 udeležencev iz raznih krajev Avstrije Dunaj ski kršćanski socijalisti niso prišli na shod, pač pa so shod brzoj pozdravili. Na shod baje niso šli iz ozira na narodne Nemce, s katerimi so sedaj v zvezi. Shod se je tudi izrekel za narodno jednakopravnost, in deželno samoupravo. To dunajskim kršćanskim socijalistom gotovo ne bilo ugajalo, da so bili na shodu, ker so zadnji čas močno nemškonarodni. Volitve za deželne zbore. — Na Koroškem uteg-nejo Slovenci pridobiti jeden mandat v šmohorskem volilnem » Stavbenski red deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25. maja t. 1. (Dalje.) Stropi iz tramov, poprečnikov in stropnikov, potem gornji podje z železno konstrukcijo. okra j u v beljaškem in ce ovškem volilnem okraj tudi bili bili nemški konservativci kaj de- zmagali konservativci, ako lali, a so se zanašali samo na Slovence agituje knezoškof Kahn sam, a najbrž ne s posebnim uspehom veleposestvu pa 47. Stavbinskemu gospodarju je dano na prosto voljo, uporabljati strope iz tramov, poprečnikov in stropnikov ali pa strope, ki se opirajo na železno konstrukcijo. Kadar se izvolijo stropi iz tramov tedaj morajo Na štajerskem se sedaj vrše prvotne volitve, a iz njih se ne tramovi, merjeni na surovém zidovju, na obeh straneh da še nič posneti, kakšen bode izid volitev. Udeležba pri pr- votnih volitvah je jako majhna. Kmetje imajo preveč delà in tudi volitvam posebne važnosti ne pripisujejo. Agitacija je res čez tramove h ud a fsuče okrog f Dolenjem Avstrijskem varij, ki kmeta le malo brigajo. pa več liberalcev že prestopilo Na protisemitom, da le pridejo zopet v deželni zbor po 0*15 m sezati v zid, na katerem leže; pri stropih iz tramov se morajo v najvišjem nadstropju položiti najmenj 5 cm debeli plohi. Vsi leseni stropi se morajo z ognja varnim nasipom od tal gorenjega nadstropja osamiti in zlasti oni pod 365 streho biti tako moćno narejeni, da se padcu težkih teles slopjih pa je račuriti po najmenj 0 osnovne ploskve zadostno upirajo ter na drugi strani razširjanje ognja na vsak kurentni meter višine dvorišča z vrho svetlobo otežujejo ali popolnoma preprečijo. Za nasipanje gornjih stropov, kakor tudi za podsi- imeti 1 ml panje podnic rabiti je sploh suh in čist materijal. Nasip Zračni preduhi za ventilacijo stranišč pri najvec dvonadstropnih poslopjih ne menj smejo nego premera, morajo pa pri višjih poslopjih dobiti naj od starih poslopij, naj si je žgan ali ne, je ravno tako menj 0*1 m« osnovne ploskve na vsak kurentni meter vi izključen, kakor labko unamljive tvarine, kot žaganje in šine zračnega preduha. druge take stvari. Vsa dvorišča z vrhno svetlobo in vse zračne pre Obloki, ki počivajo naravnost na zidovifr in vsi duhe je zaradi ventilacije v višini glavnega dvorišča ali drugi obloki z večjimi razpetinami, so samo v kletih in v višini ceste ali ulic zvezati po zrako vodnih kanalih v pritličnih prostorih dopuščeni in sicer z najmenj V7 vselej pa moraj o biti opore z vezmi obločne višine ; dobro zvezane. Vodoravni obloki smejo se samo tedaj dopuščati, če dvorišč in dvorišča z vrho svetlobo več poslopji in na so po konstrukcijah, katere so se že obnesle, projekto- posled pri takšnih, med obstoječimi poslopjih ležečih sta primernega preseka s temi zračnimi prostori. Pri stavišči, ki se ne zidajo v prvi vrsti v sta-novanske namene, kakor tudi tam, ker se strinjajo hišna vane. Te konstrukcije imajo se v črtežih detailirano po- viščih in parcelah, katerih bi ne bilo mogoče drugače očiti. Obloki med traverzami se smejo tudi v zgornjih zazidati, nego da se odjenja od predstojećih pravil, je nadstropjih uporabljati, pri tem pa mora obločna višina pridržano stavbinskemu oblastvu, z ozirom na velikost znašati najmenj v 8 razpetine in obločna polja morajo, dvorišč dovoljevati krajnim razmeram primerne olajšave, kadar delajo zaporedno vrsto večje dolžine j biti med seboj in med opornimi zidovi zvezana s poteznimi vezmi. Oblastvu je pridržano, da sme v posebnih slučajih ukazati uporabo Mounierjevih oblokov. Kadar se oblastvu zdi potrebno v zavarovanje no-silnosti večjih ali posebno sestavljenih stropov narediti obremenilno poskušnjo, tedaj mora to določiti pri pode- litvi stavbinskega dovolila ter naznaniti, s koliko težo in kako je napraviti poskušnjo. Dvorišča in zračni preduhi. 48. Dvorišča se morajo ukazati tako prostorna da dajo bližnjim prostorom z ozirom na višino poslopja dovoljno in ? ker moč direktno svetlobo in zadostno zraku. Ista morajo biti napravljena tako, da se more naravnost s ceste ali z ulic nanje priti in da so tam, kjer se uporaplja več dvorič, ista z vhodi za pešce in vozove med seboj v zvezi. Pri zazidanji posameznih stavišč mora najmenj 15° skupne ploskovne mere ostati nezazidane in od te mora večji del pripasti glavnemu dvorišču. Dvorišča morajo biti v padci pomostena (tlakovana) in napraviti, je na njih za odtekanje dežnice odprtine, ki se dado odpirati i s pripravo, da se v njih lovi naplavina. Dvorišča z vrhno svetlobo samo tam j kj el- se jih ni moči ogniti, dopuščati za razsvetljavo in ventila- cijo postranskih prostorov ter morajo, kadar naj bi slu žila za razsvetljavo stanovanj in kuhinj, pri največ dvo nadstropnih poslopjih ploskve, pri imeti naj men] 12 m '2 osnovne 2 poslopjih pa je računati najmenj 1 m osnovne ploskve za vsak kurentni meter višine dvorišča z vrhno svetlobo, Vendar pa se taka dvorišča, ce se vanje odpirajo straniščna okna, ne smejo uporabljati za razsvetljavo in prezrakovanj stanovanj in kuhenj. Kadar pa dvorišča z vrhno svetlobo služijo samo za razsvetljavo hodnikov, stranišč ali drugih prostorov, v katerih ne stanuje nihče, tedaj zadostuje žanje pri največ dvonad stropnih poslopjih najmenj 6 m2 ploskve, pri višjih po Kurilne naprave in kurišča v obče. 49. Vsaka kurilna naprava in vsak s kuriščem v zvezi stoječi prostor mora biti zidan iz ognjevarnega gradiva, od vseh gorivih tvarin ločen z najmenj 0.15 m2 debelim dobro vezanim zidom in vsaka odprtina v ku-rišči mora biti narejena tako, da se da namenu primerno zapirati. Peči 50. Lončene ali zidane peči morajo imeti pod že- pepeljakom na tleh dvojno ležeči pomost iz opeke, lezne peči pa podloženo proti ognju varno ploščo ali že-lezno pločevino. Dno pepelnjaka mora ležati najmenj 0*15 m od tla Prepoveiano je pri pečeh napravljati zaklopnice. Pri ognjiščih, na katerih se kuha î dopuščeno narejati uravnavno pripravo, ki pa vendar ne sme popolnoma zapirati prepiha. Kuhinje. 51. Kuhinje z odprtimi ognjišči morajo biti oblo-s tako zvanimi dimovnimi ali ognjenimi plašči oskrbena, in tla morajo biti pomostena s kamenjem ali z drugim ognjevarnim gradivom. kane, Pri kuhinjah s štedilnimi ali poletnimi ognjišči i v obče z zaprtimi kurišči, zadostuje, da so kurilne cevi (dimovne tuljave, dimniki) proti užiganju zavarovane, a nenarejene tako > da lahko priti do dimnika in da se a snažiti more ta brez ovire. Tla in stropi takšnih kuhinj smejo biti leseni, stropi morajo biti štukaturani. Pred kurišči mora biti narejen najmenj 0*45 m širok pomost ali položena plo-ščevina. Sicer je v vseh kuhinjah skrbeti za to, da se pri- njena memo odvajajo pare. Tudi pri najmanjših stanovanjih mora osnovna ploskev kuhinje meriti vsaj 6 m - ; g višina pa naj je jednaka z ono sob. (Dalje sledi.) 366 Obrtnijske raznoterosti. Usnje se očisti plesnobe, ako se namaze z zredčeno karbolno kislino. Karbolna kislina unići vse tište gljivice, ki prouzročajo plesnobo. Pranje bele flanele. Bela flanela kaj rada po pranju postane rumena, če se pa vzame za pranje dežnico, v kateri se je raztopilo na 100 litrov vode 3 kilo marseljskega mila in poldrugi liter salmijakovca, ostane flanela vedno bela. Prvi parnik čez Atlantsko morje. Leta 1849. je parnik Sowenal prvi peljal iz Amerike v Evropo. Vozil je 28 dnij. Mej vožnjo se je posluževal tudi jarbol. Srebrne stvari čistiti je najložje, če se denejo v gorko razstopljino vinskega kamna in z usnjem lepo ščistijo. Tudi je dobro, ako srebrne stvari sčistimo z lugom, v katerega so dali nekaj galuna in mila. Srebrne stvari moramo potem dobro obrisati s kako platneno cunjo. rf. it ítirfc îttA IP Odpust zemljiškega davka in sladorne premije. „Novice" so bile jedini slovenski list, ki so o svojem času povedale, kako so slovenski poslanci glasovali, ko je šio za popust zemljiškega davka vsled davčne reforme. Naše pisanje pač nekaterim gospodom ni bilo všeč, ker se je spoznalo, da nekateri poslanci, kateri doma po shodih vedno govore, kako je jim na Dunaju interes ma-lega kmeta na srcu, na Dunaju pa v resnici toliko ne gledajo na kmeta, temveč so jim koristi bogatih velepo-sestnikov bolje pri srcu. Ko bi se bil vsprejel dotični Pacakov predlog, bi bili imeli kmetje od dotičnega popusta kaj dobička, tako se pa jim odpiše le nekaj kraj-carjev, dočim se bode nekaterim veleposestnikom, ki sami ne vedo, kako se obdeluje zemlja v potu obraza, odpisali tisočaki. Seveda tudi ni bilo po volji nekaterim poslancem, da je gospod Koblar stvar naravnost povedal na shodu v Idriji. Jeden govornikov nasprotne stranke je skušal vtis te stvari s tem uničiti, da je poslanca vprašal, kako je on glasoval glede premij na izvoz sladorja iz naše države. Kaj je poslanec odgovoril na to vprašanje, mi ne vemo, ker poročila o shodu v Idriji, kakor so jih priobčili časopisi, o tem molče, nam se pa tudi o tem ni od nobene strani poročalo. To, kar je „Slovenec" povedal, da se je sklicevalo na shodu, da interesi kmetov ne morejo biti poslanců nič mari, je tako neumno, da ne moremo ver-jeti. Sicer mi radi verjamemo, da cele stvari mnogi na shodu niso razumeli, mej drugim tisti najmanj, ki je stavil do poslanca omenjeno vprašanje. Tudi tukaj je šlo v prvi vrsti za koristi veleposest-nikov, kateri izdelujejo največ sladorja. Naš list tega ni zagovarjal, ker dobro ve, da se bogatim češkim velepo- v sestnikom tako slabo ne godi, da bi potřebovali podpore od države. Razlika je pa vendar posebno mej prvo in to stvarjo velika. V prvem slučaju je šio za precej znatno olajšanje kmetu, v drugem pa le za neznatno. Dovolilo se je namreč 4 milijone povišanja premij. Teh štirih milijonov pa ne plačajo samo kmetje, temveč se razdele na vse davkoplačevalce. Će pomislimo, da zemljiški davek znaša 36 milijonov goldinarjev, dočim znašajo vsi dohodki države na 400 milijonov goldmarjev, potem vidimo, da na kmete dobrega pol milijona pride. In še od tega ne-znatnega zneska pride jako velik del na velepo-sestnike. Kmetje bi morda 1 ali 2 krajcarja manj davka plaćali. V tem oziru se pač ne splača govoriti o kaki izdaji kmetskih koristij. Kdor o tem govori, ljudi slepi ali pa o celi stvari nima nobenega pojma. Sicer je pa tukaj šlo se za nekaj druzega. Od sladorne industrije imajo dobiček kmetje, ki v veliki meri pridelujejo peso. To je bilo povod, da so mladočeški poslanci glasovali za povišanje premij, ki veleposestnikom gotovo niso naklonjeni. Da bi morda tovarnarji dosti skrčili izvažanje sladorja, ako se jim višje premije ne dovolijo, mi ne verjamemo, a toliko pa lahko rečemo, da novih sladornih to varn bi pa gotovo ne zidali. Našemu dolenjskemu kmetu se pa misli s tem pomagati, da se upeljejo ondu sladorne, da bodo kmetje přidělovali in prodajali sladorno peso. S tem dobe ljudje delo, ki ga manjka po Dolenjskem, da jim ne bode treba siliti v Ameriko. To je stvar, ki je po našem mnenju odločila slovenske poslance, da so glasovali za povišanje dornih premij. Največja škoda od sladornih premij je ta, da se s tem draži slador v Avstriji, ker ga lahko tovarnarji za višjo ceno izvažajo. Toda kmetje običajno ne rabijo dosti sladorja in torej tudi v tem oziru ne zadeva škodo v prvi vrsti kmeta, temveč druge stanove. Mi ne odobravamo, da so se dovolili sladornim fabrikantom štirje milijom, ter sploh ne odobravamo, da se podpira veliki kapitalizem, a za svojo dolžnost smo pa smatrali stvar pojasniti, da ne bodo imeli ljudje o tem napačnih pojmov in se zlasti ne bode kmetom dopovedovalo, da so se ti milijoni vzeli iz njegovih žepov. če je gospod Koblar v tem vprašanju glasoval vzajemno z drugimi slovenskimi poslanci, je pač storil bolje v interesu kmetov, kakor pa kmetom v škodo. Kmetijske raznoterosti. Sladorna pesa se da tudi pridelovati samo z umetnim gnojem. Grnojiti se jej mora s čilskim solitrom in superfosfatom. Tako gnojenje je še zaradi tega dobro, ker plevel ne raste. Umetno gnojenje je tudi ceneje v krajih, kjer nimajo dosti živine. Divje živali prenašalke bolezni. Dokazalo se je, da zajci, vrane in zlasti škorci, ki se posebno drže goved, večkrat zaneso bolezen na parkljih s kraja v kraj. Največ se te živali na poljih nalezejo bolezenskih gliv od gnoja bolnih živalij in jih potem dalje zanese. Zato naj se gnoj od bolne živine ne pušča ležati na polju, temveč naj se precej zagrebe. Jesensko gnojenje sadnim drevesom. V avgustu in septembru se delajo sadni brsti za drugo leto. Da se jih več naredi in da so lepi, je dobro, če se v tem času drevesom gnoji, najbolje, če se priliva z vodo, v kateri se je raztopilo na 100 litrov 1 kilogram superfosfata in pol kilograma kalij evega sulfata. la r v Poučni in zabavni del. E» » Krištof Kolumb. vam svojo pomoč, in zaklinjam se pri Mariji Devici, da bodem to storila ne ozirajoč se na vse ovire!... Kaj pa vi hočete in morete storiti gospa? Proti meni je vse, kakor bi se bil svet zarotil, da mi zapre pot! (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Deveto poglavje. Nepričakovan uspeh Razžaljenje Kolumba po markizi de Moja 1Z- gnalo iz njegove glave vse drugo, kar se je zgodilo v njeni hiši, ne izvzemši prvotnega globokega vtisa, kateri je nanj napravilo to, da ga je Beatrisa bila tako presrčno vsprejela. Ves se je udal svojim znanstvenim delom in težko je čakal dne, ko bode mogel stopiti pred vladarja Kastilijo in Aragonijo s svo-jimi načrti, upi in prošnjami. Ta dan se je vedno od- mikal. Če se je tudi prizadeval Alonzo de Kvintanilja, da izposluje svojemu gostu vsprejem pri "kraljici Izabeli, vendar se mu ni posrečilo, njegova prizadevanja je prekrižal sovražni upliv markize de Moja in kraljičinega duhovnika Ferdinanda de Talavera ... pa Polen žalostnih mislij šel nekoč Kolumb po ulicah salamanskih. Nakrat se je blizu njega oglasil večerni zvon. Pobožno se je odkril in pogledal okrog, iz katere cerkve prihaja ta klic k molitvi in videi je, Jaz še sama ne vem — odgovorila je s čuvstvom — a nekaj govori v mojem srcu, da sem jaz poklicana vam pogladiti pot do slave. Jutri pride sem kralj in ž njim toledski nadškof Peter Gonzales de Mendoza, velik kardinal, katerega imenujejo tretjega kralja španskega po njegovem uplivu pri dvoru. Na njegov prihod jaz stavim svoje nade. On je bil nekdaj prijatelj mojega očeta in najbrž vam iz spomina na to prijateljstvo ne odreče pomoči. . . — Kakor so tudi dobre vaše namere, gospa rekel je Kolumb — pa jaz vendar moram vas pro- siti, da ničesa ne storite, kar bi utegnilo vzbuditi kake slabe govorice o vas. Svoje náčrte sem posvětil nebesom in od ondu pričakujem pomoči. Tako je, gospod, a rok vendar ne smemo držati križem, temveč delo vati moramo z všemi silami, odgovorila je goreče Beatrisa. Kolumb je hitro pogledal Beatriso, a je nehote pověsil oči pred njenim plamtečim pogledom. Ni mogel premagovati čuvstev, ki so se ga polastile, prijel je za roko gospo Beatriso ter jo jel poljubljati pred veliko cerkvijo sv. Stefana, v katero je da šla tolpa pobožnikov. Čuteč potrebo molitvene to- lažbe, je Kolumb se pomešal mej ljudi in ko je přišel v cerkev, je pokleknil pred podobo matere božje in prosil njene pomoči. Potolažen in okrepčan z molit-vijo, je Kolumb že hotel vstati, ko je zraven njega pokleknila neka dama. Njen obraz je bil zakrit z gostim pajčolanom, a njena postava zdela se Kolumbu znana, in klečeč dalje je uprl bistre oči na neznanko. Dama je tudi pověsila oči in lahak klic začudenja zaslišal se je izpod njenega pajčolana. jaz mo- Gospod Kolumb zašepetala je ram govoriti z vami. Pojdite skozi stranska vrata pridem kmalu za vami « « i Kolumb je prikimal z glavo, vstal in šel proti stranskim vratom. Kmalu je vstala Beatrisa ta bila globoko se priklanjajoč pred podobami, je šla na ono mesto, kjer jo je čakal Kolumb gospod Kolumb, zakaj se nas tako ogib Ijete, je rekla proseč. Mari je prijetno, dati se ponižavati? od- govoril je z očitanjem Sveta Marija Devica, jaz nisem ničesa kriva Koliko sem že pretrpela . . . zaradi vas • • Tretji dan po prihodu kralja v Salamanko,. je veliki španski kardinal Peter Gonzales de Mendoza sedel v svoji sobi za pisalno mizo in dělal opazke na karti Galicije, ki je ležala pred njim, po tem kakeršna poročila je dobil. Stvar je šla slabo, in kardinal, ki je bil bolje vajeií sukati meč, kakor pa pero, je bil jako nevoljen. Zaklinjam se pri sv. Jakobu, ni lahko sestaviti po teh podatkih jasnega načrta puntajočih se krajev. Ko bi jaz imel izvedenega člověka pri roki. vzdihom se je zopet lotil delà, a jedva je naredil nekaj črt, že ga moti prihod služabnika. Kaj je? — vprašal je nevoljno kardinal. Neka dama želi videti vašo světlost. Povej jej, da imam delo! Sem jej že rekel, a ona noče ničesa slišati, in posili hoče avdijenco pri vaši světlosti. To mora biti kaj odločna oseba. Kaj je storiti? Jeli povedala svoje ime? Ne, ga noče povedati... Dala mi je prstan z naročilom, naj ga pokažem vaši světlosti. Prstan? Pokaži ga! Služabnik je podal prstan. Jedva je veliki kar- Zaradi mene? gospa. Kako hočem to umeti? dinal ga vzel v roke; je skočil kvišku. Vi mislite, da vem kako Alonz de Kvin Sveta Mati Božja, to je moj prstan, katerega tanilja prizadeva, da vam pošlo val avdijenco pri sem bil dal gospodu Enrikecu! Prepeljite takoj notri kraljici, ali vedno brez uspeha? Jaz vse to vem in gospo se mučim, a ne morem pomagati rešitelju) svojega t življenja, Toda le imejte Služabnik je odšel in kmalu so se vrata odprla potrpljenje, obljubila sem in na pragu se je pokazala lepa postava gospe Beatrise. 368 Veliki kardinal jej je hitel naproti. — Vi imate ta prstan, ki vam, gospa, vselej odpre vrata kardinalova! — zaklical je ljubeznjivo. Smem li vprašati, od kod ste ga dobili. — Dobila sem ga iz rok mojega pokojnega očeta, vaša světlost. — Vi ste torej hči nepozabnega mojega mla-dostnega tovariša. Beatrisa se je molče poklonila. — Kje je sedaj vaš oče? — Pred jednim letom mi je umrl v revščini in pomankanju. — Zakaj ni poiskal mene in me poprosil za pomoč ? — Bil je preveč ponosen. Ne bil bi vzel milo-ščine, naj mu je še tako hudo šio. — In vi ste tedaj v težavnem položaju? — vprašal je s sočuvstvom kardinal. — Ne, sedaj tega ne morem reči. Vsled smrti strijca z materine strani sem podedovala znatno pre-moženje. Sedaj sem pod varstvom markize de Moja, a čez nekaj mesecev neha varuštvo in bodem samo-stoj na vlastelinka. — Tako torej vas osoda ne preganja .. . Kako da vas nisem nikoli našel v markizini hiši? — Jaz sem še le nedavno preselila se k njej. Vaša světlost je ta čas vedno spremljala kralja in ž njim delila nevarnosti vojne. — Tako je, gospa ... Kako je vaše ime ? — Beatrisa. — Tako, mila Beatrisa, usedite se in povejte meni vse o vašem očetu in kar je vas prepeljalo k meni. Beatrisa je sedla na povabilo kardinalovo in opisala je v kratkih besedah, kako je oče umrl in kaj je doživela v gorah Siere Nevade.^ — In, vaša světlost, — končala je, — prišla sem prositi za tega tujca, kateri mi je rešil življenje. On, kateri se ni pomišljal zastaviti svoje življenje za našo rešitev, že mnogo let delà náčrte dostojne kralja, a ne more jih uresničiti. Na vsakem koraku delajo se mu ovire, da bi ne mogel dobiti avdijence pri kralju. — Vi ste vzbudili v meni veliko zanimanje — rekel je vidno vznemirjen kardinal, smehljajoč se, ko je viđel, da je dama vznemirjena. — Kako je pa ime vašemu rešitelju in načrtarju. — Krištof Kolumb, ga imenujejo. — Krištof, Kolumb, to ime mi je že nekako znano ! Kje sem ga že slišal ? ... Veliki kardinal se je zamislil. Nakrat se je pa udaril po čelu. — Se že spominjam ! To je gotovo oni Kolumb, ki je pred nekoliko časa prinesel kraljičinemu duhovniku pismo od prijorja rabidskega samostana. On predlaga, da se odpravi ekspedicija, kateri bi bil namen, naj ti pot v Indijo in odkriti nove dežele na zapadu. — Prav imate, vaša světlost! — In vi, gospa, odobrujete njegove náčrte? — To je velika ideja, katero je Kolumbu vdihnil Bog sam! — odgovorila je naudušeno Beatrisa in uprla svoje lepe oči v kardinala. — Tudi, če domnevanja Kolumbova, kakor sem slišal od kraljičinega duhovnika, nasprotujejo krščan-skim naukom? — To ne morebiti, vaša světlost! — zaklicala je prepričano Beatrisa. — Videti je bilo treba s kako po-božnostjo in vero je prosil varstva nebes za sebe in za vse sopotnike pri našem dogodku v Sieri Nevad i. Ćlovek, ki zna tako moliti, mora biti pravi kristijan, in se ne bode ničesa lotil, kar bi nasprotovalo učenju cerkve Kristusove! Veliki kardinal je začuđeno gledal gorečo zago-vornico Kolumbovo. — Dobro, dete moje, — rekel je naposled in stisnil roko Beatrisi. — Pokličem k sebi tega Genu- čana in pregledam náčrte njegove. Če dokaže, da v njih ni hičesa, kar nasprotuje naukom svetih očetov, in resnicam kristijanske vere, ga rad predstavim njiju veličanstvoma. — Tisočkrat vas zahvalim, vaša světlost! Veliki kardinal je čutil, da je lepa ročica, katero je držal v rokah, se tresla, pogledal je v obraz Beatrisi, ki je bil zažarel. — Vi se jako zanimate za tega Genučana, dete moje, — rekel je kardinal prijazno in resno ; — a jaz svetujem, ne udajajte se prijetnim nadam, ki so po-gosto goljufljive. — Če mu, vaša světlost, skažite svojo milost, tedaj ... Beatrisa je umolknila in pověsila oči. — Če je le vreden naše pozornosti in milosti, je bode dobil. Kje je sedaj ? — Vživa gostoljubnost gospoda Alonza de Kvin-tanilja. — V takem slučaju Genučan sedaj takoj meni lahko koristi. Tu sem se pripravil, da napravim za kralja zemljevid puntajoče se Galicije. Gospod Kolumb bode to hitreje in bolje izdelal, kakor bi jaz. Poleg tega je to najboljši pot k temu, kar ste vi prosili ! — Seveda, vaša světlost! — zaklicala je naudušeno Beatrisa in poljubila roko kardinalu. — In vi gotovo želite, da najin razgovor ostane tajin ? : i ' — Vi čitate v mojem srcu, kakor v odprti knjigi. vaša světlost Čitali ste celo to, kar se nisem upala povedati. No sedaj pa le pojdite, d.ete moje! Nad vami bodi vedno milost našega Gospoda Jezusa Kristusa. 369 Če bode vam česa treba, spomnite se- prijatelja va- znamenjem Odrešenikovim". Kje, vaša světlost, vpra šega očeta; storil bodem vse, kar je v moji moči. sam vas, nahaja se nasprotje z mojimi načrti? Mari Očetovski je kardinal objel Beatriso in jo peljal se do konca sveta nimajo izpolniti prorokovanja in do vrat. Jedva je odšla Beatrisa, kar je kardinal po- se evangelij oznanovati po vseh koncih zemlje. klical svojega slugo; zbral črteže in opombe razme-tane po njegovi mizi, zapečatil jih v velik závitek in njim pridejal pismo gospodu de Kvintanilja. To je res, gospod, odgovoril je kardinal. Jaz sem že skoro prepričan o istini vaše teorije in čez nekoliko dni vam bodem izposloval priložnost, Nesite takoj to pismo k gospodu Alonzu de da bodete svoje náčrte razložili njiju veličanstvoma. Kvintinilja. Sluga se Če se vam veliko delo posreči, bode torej večji uspeh, nizko přiklonil in hitel izpolniti katerega je dosegel kak kristijanski vladar, in Ferdi- dano naročilo. Ne malo začuđen vsled nepričakovanega pisma nand in Izabela bodeta najsrečnejša vladarja. Kolumb je odšel od kardinala popolnoma zado Kolumbovega je gospod Alonz hitel k Kolumbu. voljen in srečen. Drugi dan je že dobil ukaz, da se Poglejte, gospod Kolumb, je veselo za- ima nemudoma oglasiti pri dvoru, da se predstavi klical, ko je vstopil v sobo svojega gosta; tukaj je njinima veličanstvoma. pismo od mogočnega tretjega kralja Spanije, z vpra- Odločeni čas je Kolumb přišel na dvor. Skromno áanjem glede vaših zemljepisnih načrtov in s prošnjo, pa vendar z zavednostjo svoje vrednosti, je stopil v da mu narišete zemljepis puntajoče se Galicije, da jo spremstvu velikega kardinala pred vladarsko dvojico. predloži kralju. Od velicega kardinala? Od njega samega, — odgovoril je Alonz. Ob jednem vas prosi, da osebno přinesete k njemu črteže, da vas bolje spozna. Dobili smo igro. Gospod Kolumb, je prijazno rekla kraljica, ko je Kolumb spoštljivo se približavši podnožju pre stola pokleknil, vstanite! Toledski nadškof je go- reče priporočil nama vašo ponudbo, moj soprog, kralj, in jaz sama, sva želela videti člověka, ki nama obeta, Vsekako so se moje nade zopet oživele, bla- proslaviti vladanje z novimi odkritji, katera ne bode gorodni gospod, rekel je Kolumb in srčno stisnil zboljšala gmotnega stanja dežele, temveč tudi slu- ki roko gostoljubnemu gospodarju. in nehote se je spomnil žila v spreobrnenje nevernikov k pravému Bogu, poslednjega razgovora z Beatriso. To je vse njeno delo! je tiho šepetal, ko ga se ne poznaj o. Vaše veličanstvo, odgovoril je Kolumb, in je bil zopet sam v sobi. — Ona je moj angel varuh !. .. Čez dva dni je bil Kolumb že v sobi gospoda kardinala z gotovim zemljevidom. Mojsterski ste naredili svoje delo, gospod da moji načrti niso le izmišljotine praznega uma, Kolumb. Vidi se, da mi niso preveč hvalili vaše spretnosti ! — zaklical je kardinal, ogledujoč zemljevid. prestola. Zato se pa trdno nadejam, da mi njiju ve se spoštljivo přiklonil pred kraljevsko dvojico. Srce moje je prenapolnjeno s hvaležnostjo do vas in do kralja, vašega soproga. Najvišji naj mi bode porok, drugače bi se tudi ne bi upal približati stopnicam Prav z mladosti sem se učil risanja zemlje- ličanstvi izkažeta milost katere prosim! vidov, vaša světlost, je skromno rekel Kolumb. Vaši predlogi, gospod začel je kralj s Vsekako, gospod, nadaljeval je kardinal, svojo nevadno hladnostjo, so vredni vse pozor ste velik mojster v svojem delu in če so vaši na- nosti, a vendar je mnogo proti njim, kajti presegajo črti, o katerih sem slišal, za polovico tako točni meje vseh dosedanjih poskusov in jasni, kakor je ta črtež, ne bodem se obotavljal i predložiti jih njiju veličanstvoma. Toda jaz sem sli- čanstvu, šal, da se vzlic učenju cerkve držite misli, da je kritja Portugalcev. zemlja okrogla. Vidite v 103. psalmu čitamo: „Nebo Jaz se udano upam oporekati vašemu veli- odgovoril je Kolumb in opozoril na od- — Mari ta odkritja niso jasno pokazala tega, kar se je poprej zmatralo za nemogoče pokriva zemljo" in apostol Pavel primerja zemljo s in nezaslišano? Zakaj bi mi obupali o uspehu, ko šotorom Bi bilo to mogoče, da je zemlja okrogla? imamo pred seboj tako očividné podatke? Vaša světlost, oprostite, odgovoril je Ko- Kolumb v kratkih ali jasnih besedah raz- lumb, če vas na to opozorim, da proroki in apostoli ložil svoje náčrte. Malo znan z dvornimi običanji niso bili zemljepisci, in so rabili izraze, ko so bili je govoril z naudušenjem in resnostjo, ki je segla tedaj v navadi. Jaz sem se z marljivostjo učil sve- globoko v srce poslušalcem. Kraljica Izabela je ga- tega pisma, a nikjer nisem ničesa našel, kar bi na- njena do dna srca pažljivo in prijazno poslušala od- sprotovalo moji teoriji, pač pa sem v njem zajemal ločnega naudušenca. Kralj Ferdinand se je zanimal novo vspodbujenje daljšemu izučavanju prirode, za njegovo teorijo, a on se je bolje premagoval in Če stojim pred vami in se bojažljivo pripravljam raz- ni kazal svojega zanimanja, če tudi naposled se ni vijati svoje náčrte, storim to za to, ker se spominjam mogel vzdržati, da bi ne bil dal znamenja odobrenja prerokovanja Izajije: „In zbero se z vseh koncev Načrti Kolumbovi so razvneli v njem slavoljubje zemlje vsi narodi in plemena in bodo združeni pod On je že videl, kako je njegova slava zatonila slavo 370 Portugalcev, kako se je blagajna napolnila z zlatom iz novih odkritih dežel. Na videz je pa ostal hlađen in miren. Ko je končal Kolumb švoj govor, je nastalo molčanje, katero je pretrgal kralj. Vaši predlogi so drzni, gospod Kolumb, in če tudi vaša domišljija vas utegne predaleč zapeljati, vendar se mi zdi, da so vaši na- rekel je, črti osnovani na naučni podlagi in podatki Sedaj ^^ ît* ťfc^Ýl »lij žfcjfecfc ďlGwjfc^fcj&Ull^ €>............................................... - © Novice. Občni zbor Družbe sv. Cirila in Metoda (Dalje.) Nova in zelo praktična naprava za izvabljanje drobila iz žepa veselih ljudij so nabiralniki. Do duše me je ganilo, ko so mi ubogi ljubljanski delavci poslali 4 nabiralke napol-njene s svojimi fcrdo prisluženimi novci 200 nabiralnikov že je treba vaše predloge predložiti razsodbi učenjakov stoji v gostilničnih, čitalniških in raznih mizah rodoljubov slo- in poslušati njih mnenje, predno se lotimo organizacije ekspedicije, katero priporočate. V vsakem slučaju bodemo spominjali vas in bodemo hvaležni za se vaše predloge. Jaz se tudi zahvalujem vam, gospod za venskih. Ker se po novih vedno še poprašuje, jih dobimo te dni še 200 iz neke ljubljanske izdelovalnice. Po nabiralaikih postaja družba sv. Cirila in Metoda in naša narodna borba znana vsem slojem prebivalstva. Hvalevredno delo opravljate, gospoda, ako večkrat poprašate narodne krčmarje in kavar- narje, kje je družbin nabiralnik. klicala kraljica, za nam skazano zaupanje in Posebno vesel bode družbin finančni minister, bode dalo vneti častite člane družbe sv. Mahorja ako da se se sporni odkritje vaših načrtov. Če tudi jih ne morem oceniti z znanstvene strani, vendar so v meni vzbudili veliko družbe sv. Mohorja. V tem obziru s> lepo priporoča zanimanje in pripravljena sem v soglasju s kraljem verjenikom in vspehi bodo krasni. V kratkem dobi družba tudi z malimi darovi naše družbe ob sprejemu knjig . po- delovati na njih uresničenje. Pri tacih okoliščinah moja prevzišena gospa soproga gotovo ne bode imela ničesa proti temu, da enske vžigalice na] vžigala tudi mrzla srca za na- rodDO stvar. Tako bodemo mogli reševati v družbtnih zavodih 1 prihodnje še po več, kakor po 1500 slovenskih otrok in ka zati asprotnikom so sovražno zbirali v armadah „Schul se ta stvar naznani pradskemu prijorju Ferdinandu vereina" in „Lege nazionale", da nimajo še volje udati se de Talavera! rekel je kralj obrnivši se k kraljici Naj on skliče znanejše zvezdoznance, sveto- in zem- Ijepisce na posvetovanje, da vkupe s Kolumbom pretresejo njegove náčrte. Jaz se popolnoma strinjam z vami odgovo- rila kraljica in seveda bode Kolumb znal do- kazati pred gospođo znanosti resnične svoje teorije! jim na milost in nemilost Težka leta so pa n ■ je bilo družbino vodstvo topila za družbino blagajnico primorano oskrbeti družbi ko lastne domove, namreč šolski poslopji v Trstu in Velikovcu. Solsko poslopje pri Sv. Jakobu v Trstu je stalo družbo s popravami vred okrolih 20.000 gld. in prekrasna nova šola v Št. Ru-pertu pri Velikovcu, katera imponuje tudi Nemcem nas doslej imeli za barbare, bode stala do 30.000 gld zlatimi črkami se lesketa na velikovškem poslopju so napis n Na Kolumb se je nizko poklonil in bil milostno rodna šola". V poslopju bode prostora za deško in dekliško odpuščen. (Dalje sledi ) ljudsko šolo, za notrajno višjo dekliško izobraževalnico in nekako gospodinjsko šolo ter za stanovanje šolskim sestrám učiteljicam. Če kdo, se je posebno blagajnik krčil proti tem Poučni in zabavni drobiž. Voine od leta 1863. do 1896. Poslednji zvezek velikim izdatkom. Ali potrebni so da nas škodoželjni Itálii katerim smo prej plačevali visoko najemščino za hišo, nekega dne vrgli pod kap S kom imamo opraviti ie je hotela lani sv. Stefana dan našo International des Sociétés de la Croix Rouge") objavlja med tržaško šolo zažgati, le, da se ji ni posrečila peklen^ka na- statistiških objav družbe Rudečega križa v (jenfu („Bulletin pokazala zlobna roka ostalnim jako zanimivo statistiko vojen, so bile od leta kana Napravil samo banki „Slaviji,, kot zavarovalnici, 1863. do letos Te številke kažejo, da so imele evropske dr- naše hiše 111 gld. škode Kako zadovoljni so koroški bratj žave tekom poslednjih 33 let 117 vojen in sicer 31 v Ev- da so dobili svoj „Narodni dom v Velikovcu, dokazuj ropi sami, 39 v Aziji, 39 v Afriki, 7 v Ameriki in Avstraliji. Vse te vojne štejejo skupno 246 vojnih let. 1 v Ni- obilni daro svete mĚĚM Stoj tedaj trdno in ponosno naš svetilnik pro na bregu Jadranskeg morja, okoli sebe zbiraj ladij kakoršne vojne niso imeli v omenjeni dobi samo male države slovenskih družin in kaži besnim Italijanom, da so Slovenci V V Belgija, Grška, Luksemburška, Švedska, Norveška in Svica. še tukaj doma. Stoj nepremaklj velicastni branik naše na da za ped se še Po jedno vojno so imele: Bolgarska, Danska in Romunska; rodnosti pri Velikovcu in ne dovoli, po dve : Crnagora in Portugalska; tri Nizozemska; štiri Sr- kdaj pomaknila meja slovenskega jezika proti jugu! Vjunači bija, pet Avstro-Ogerska, šest Italija, po sedem Nemčija in dolga stoletja zatiranim bratom na oni strani Karavank potrta Španjska, deset Turčija, trinajst Rusija, štririindvajset Francija srca in še požni vnuki naj se v tebi radujejo ob sadovih po- Angleška. V isti dobi bilo je v Aziji 53, žrtvovalnosti svojih prednikov. Toda od kod bode jemala družba denar za tako obširno in jedenintrideset v Afriki tudi 53, . v Ameriki 68 in v Avstraliji 4 vojne. Iz med omenjenih 198 vojen vsega sveta bilo je 93 držav- delovanje?-Nadejajmo se, da dokler bode trajala ljanskih (medsobnih). sila, bode skr- bela božja previdnost in dobrodelnost Slovencev. Kadar pa poneha Pot na solnce. Neki ameriški zvezdoznanec je nevarnost, katera nam pre ti s poginoin 1 tedaj proračunal nastopno : Mislite si železniško progo do solnea ; ako bi vlak priletel 40 angleških milj v jedni uri, ne da postajal kje, trebal stvo naše družbe poslano zasluženi pokoj naš bode tudi vocl finančni mi nister bode odpisati dal ves ta narodni davek slovenskim rodo solnea 265 let. Cena za vožnjo doljubom in ga naložil ramenom, katerim-gre po pravici in znašala bi 930 000 dolarjev (3,721.000 kron), ako računamo mi borno sešli se le-še v beli Ljubljani v polnem številu ter : „Te Deum Jaudamus !u Hvala Bogu, mi smo štiri stotinke za jedno milijo.. To bi bil seveda nekoliko veseto zapeli drag izlet. rešeni ! fKonec sledi.) 371 Spominsko ploščo kanoniku Jeranu bodo od- Redkost. V Lustbuehlu na Štajerskem je letos po- krili dne 14. septembra v njegovi rojstni hiši v Javorjah nad bila toča. Nekemu tamošnjemu posestniku je hudo poškodovana Skofjo Loko. Slavnostní govor bo imel kanonik Kalan trta začela z nova poganjati in ima veliko grozdov, seveda Slovesná otvoritev »Narodnega doma« v Ljub- ne dozore, ljani vršila se bo dne 11. oktobra po sledečem vsporedu : V — Nesreča pri vojaških vajah. Pri vojaških vajah predvečer slavnostna predstava v deželnem gledališču, ob 11. v Moczyski v Galiciji so štiri vojake podrli in pohodili kouři slovesno blagoslovljenje, potem slavnostno zborovanje, po , njiki. Vsi štirje so težko poškodovani. katerem se izroČe posamičnim narodnim društvom žanje dolo- Cuden samomor. Pedesetletna uradniska vdova Čeni prostori, opoludne banket, zvečer velika beseda, po be- Marija Koričin v Levovu se je s sekiro mocno udarila po sedi ples. Slovesno umeščenje novega tržaškega škofa Šterka se vršilo na Mali Smaren Efektno srečkanje „Glasbene Matice", vsled potresa preložilo, vrši se dne 15 oktobra 1897. Odbor prosi vse one. ki so obljubili v ta namen kak dobitek, da istega blagovoli jo oddati. glavi in bila takoj mrtva. Sodi se, da je bila zblaznela. Ljubljenca zaprli. Na Reki zaprli so Franca Ti-jana in Frančisko Hlupič iz Zagreba. Hlupič je žena nekega Ie delavca Ukradla je možu 60 gld. in uro in pobegnila z ome- Ministerski predsednik grof Badeni mudi se te dni na Primorskem. Kapela Dovski župnik preč. lurške Metere Božje. lurške matere Božje na Triglavu. Aljaž stavi na Kredarici lično kapelo Kapela se že prihodnje dni blagoslovi. Darove za kapelo sprejema župnik. Na kranjski gimnaziji otvori se vsled velikega števila dijakov za prvi razred paralelka. Cesar je pomilostil 25 kaznjencev in kaznjenk. Od v Mari boi u, v Kopru in 2 v Be- teh so pomiloščeni gunjah. Zastrupljenje z mlekom. V Vipavi je obolelo 13 otrok, ker so povžili mleko od krav, katere so dobile za krmo trtno listje iz Vinogradov, so se škropil z modro galico. Brezsrčen oče. V Gornjem gradu je neki zidar hoteč zastru piti svojo glav broječo družino, vrgel v kavo mišice. Komaj je družina zavžila kavo, čutili so vsi grozne bolečine. Le ker je takoj přišel zdravnik, mogoče je bilo še rešiti zastrupljence. Brezsrčnega očeta, pri katerem so našli njenim svojim ljubljencem. Umorjeni policijski komisar. Policijskega nad-komisarja Leopolda Pasqualija je v Rimu na ulici ustřelil neki Marchioni z revolverjem. Napadovalec je bil še le nedavno izpuščen iz ječe. Streljal je tudi na policijste, ki so ga zasledovali, a k sreči ni nobenega zadel. Policijsti so ga přijeli in odpeljali v zápor. Oropani dragoceninar. V Inomostu so te dni tatovi odprli s ponarejenim ključem prodajalnico nekega drago-ceninarja in urarja in vse pokradli. O tatovih se ničesa ne ve. Strašna ženska. V Misarji v Srbiji so zaprli neko žensko in njena dva ljubčka. Najela je bila oba ljubčka, da sta umorila njenega tretjega moža Njena hčer je slišala pogovor mej materjo in merilcema in jih ovadila. Preiskava je že dognala, da je ta ženska tudi svoja prva dva moža bila umorila. Avstrijska pošta v Carigradu je poslovala ves čas za zadnjih nemirov, ce tudi ni bilo varno. Odpošiljala je po železnici in po ladijah poštne pošiljatve. Druge pošte niso bile v nič večji nevarnosti, a so vendar vse bile ustavile svoje poslovanje. ie y2 kilograma mišice so zaprli. Sumljiv mož. Tukajšnji ?21etni čevljar Iv. Carman je na sumu, da je umořil svojo 731etno ženo. Izročili so ga je v Sopronju Velika povodenj na Ogerskem. Dne t. ni. in okolici bila silno velika nevihta z nalivom. neki vasi je trešeilo v gospodarsko poslopje, deželnemu sodišču. V nedeljo dne septembra popoludne se je zakonska dvojica mudila v Štepanji vasi. Ž njima je bil tudi 31etni otrok, sin Čarmanove hČere. Ondi spili so 2 litra vina in se napotili na večer domov, vendar ni od takrat nikdo več videl Čarmanove žene. Mož se je zgorelo, ljudje so pa bežali v karmelitski samostan na goro, ker je voda jim silila v hiše. V drugih vaseh so ljudje bežali pod sreči se ni nikdo ponesrečil. Grozno povodenj imeli izrazil, da je žena na potu zaostala in najbrže ponesrečila. Triletni fantek pa pripo-veduje, da sta se mož in žena pri nekem mostu sprla, da mož ženo s palico po glavi udaril, ji vzel nekaj iz žepa in strehe. so v Vzhodni Sibiriji. Dne 19. avgusta je bil silen vihar, potem se je vlila ploha m je dva dni pahnil v vodo. Carman rad pije in verojetno je, da je za- bteval od žene denar, katerega ravno imela, a ker ga mu Vse reke so izstopile in na tisoče kvadratnih kilometrov poplavale. Železnica je tako poškodovana, da so morali za dalje časa promet ustaviti. Ne ve se, Če se sploh letos še železnica popravi, ker se ondu kmalu začne zima. Mučenje otroka. V Prerovu ima neki upokojeni ni hotela dati, sta se sprla. Pri Čarmanu so res našli 10 gld. uradnik pri sebi štiri neomožene hčere, od katerih imate že denarja, o katerih ni videl povedati, kje jih je dobil. Preiskava <*ve nezakonska otroka. Jeden otrok je nekaj pohabljen in bi bo dognala, če arinan res umořil svojo ženo. se ga zatorej bili radi znebili. Zaprli so ga v klet in mu da- jali malo jesti, da umrje. Bil je v kleti devet mesecev. Ubegel obsojenec. Tržaško vojaško sodišče pred nekaj meseci obsodilo korporala Škrla na 12 let v ječo, kakor znano, ker je nedavno ustřelil svojo ljubimko. Škerl je tudi nase obrnil samokres in si zapodil krogljo v prsa. Ker je bil težko ranjen, je ležal v vojaški bolnici, iz katere je te dni na čudovit način zbežal Jedenkrát so slišali ljudje neko ječanje v kleti in so stvar naznanili žandarmeriji. Přišel je žandar in hotel videti otroka, v ^ a so mu pokazali sestrinega otroka. Zandar se ni dal presle-piti, zahteval je ključ od kleti in našli so v njej otroka, katerega so odposlali v sirotišnico. . t. m. je pe- Nesreča na novi železnici Dne sta dva bolna vojaška obsojenca. isti sobi kakor on ležala ljal na novozgrajeni vicialnin železnici Loszoncz-Azzog na oblekel uniformo Ogerskem vlak z dvajsetimi vagoni in dvema lokomotivama za Skrl jednega teh bolnikov in si opazal predpasnik, kakor ga nosijo poskušnjo vlakom se je peljalo kacih 120 oseb strežaji v bolnici. Potrkal je na to na vrata. Na straži sto- zadel v dva tov vagona Vlak katera so pozabili na šinah. zdrobilo Dva potnika, jeden na stranišče in splezal ob strelovodu iz tretjega nastropja na strojevodja in jeden zaviralec so bili takoj mrtvi. Več drugih ječi vojak, videvši predpasnik, mu je odprl. Škrl je šel potem Obe lokomotivi in več vagonov tla, přeskočil zid in zbežal. Ujeli ga doslej še niso. Velik požar je uničil v Hrastji pri Ljutomeru de- oseb hudo poškodovanih. Nova jama. Na dalmatinskem otoku Izola Longo seterim posestnikom vsa poslopja ; nekaterim je zgorela celo so našli neko podzemeljsko jamo, katero je šla preiskavat po živina. sebna komisij 312 letantj Uboj na odru Požarevcu na Srbskem so dni predstavljali znano opero iz srbské zgodovioe „Bitka na Košovém", v kateri igri zabode Miloš Obilić sul« tana Murada. Pri predstavi je predstavljalec Miloša Obilića v preveliki navdušenosti svoj oštro nabrušeni handžar zabodel predstavljalcu sultana Murada s tako silo v prsa, da se je slednj zgrudil mrtev Zastrupljenje cele rodovine. V Ordignanu blizu Brescie na Laškem Arsi umorila vse jednajst članov rodbine Zavžili so opoludne gobe, katere so bili otroci nabrali v sosednem gozdieu, katere pa so bile strupene Okradeni orožniki nekem selu blizu Lipni na Moravském se te dni udrli drzni tatovi v vojašnico orož nikov ter odnesli vsem orožnikom obleke Kljubu semu za- sledovanju in poizvedovanju doslej niso mogli dobiti tatov. Zanimivo je, da so lani tatovi iz dvorišča iste vojašnice ukradli svinjo in da so naslednjega dne podtaknili orožnikom gotove klobáse. To je vsakako lopovski humor više potencije Zblazneli strojevodja. Strojevodja na železnici Werdling-Hodendorf Janez Vudec je mej vožnjo v zblaznelosti se z vso silo s svojim vlakom zaletel v neko drugo loko motivo, in je pri tem se ubil. Surov hišni gospodar. Hišni posestnik v Zagrebu se je te dni bil zjezil nad svojimi gostači in s kolom vse iz hiše to ne gre podil Še polici) gospodarju razložila, da Nesreća na morju. Avstrijska jadernica „Adele se je potopila na potu v Marseille Ladij je bila zadela v neki francoski parnik Od moštva je utonil Janez Bezjak drugi so se resili. V Brnu dne Loterijske srećke. . sept. t. 1. : 56, 13, 61, 12. Na Dunaji dne 5. sept t. 1.: 40, 74, 70, 81, 65. V Gradci dne sept. t. 1.: 30, 33 43 6. 66 Velika množina frišnih in izvrstnih se dobi na prodaj po nizki ceni pri Josipini Koren v Ljubljani Sv. Petra nasip št. 37. 5 pnporoca Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Tržne cene. V Ljubljani dne 29. avg 1896. Pšenica gld. 8- rž gld kr ječmen gld kr kr, oves gld. 6 50 kr, ajda gld. 8 — kr., proso gid. leča gld. 12 kr., grah gld. 10 kr., turšica gld. 5' kr., fižol gld. 10 kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) NOVO! PrenareJene zvezdne ure NOYO! Hadfad Watch Company m lir jl c > O Vi « BL imajo nalog vse švicarske ure odstraniti. Prenarejena ura, katera ima povsem novo urno sestavo, je, kar se tiče natanč-nosti ne dosežna. Prenarejena ura bo ^ v umetnem ciseli- 1 ranem inmasivnem façon - pokrovom razposlana Façon zlato je nova zlato-barvna tvarina, američanske iz-najdba, in ta zlata barva ni samo zu- nanja ampak skoz in skoz, in nt- občutljiva proti kislinam, kakor pravo zlato. , ■ \ o ř-v m Vři £ r » I« I f Cena samo prenarejene ure so vsled posebne zlité kovine tako pravim zlatim uram podobne, jih še veščaki ne morejo razločiti, tudi ne zavoljo njih umet- Cena samo Notranje delo prena- rejene ure tako nega delà, vzamemo rejene ure pre-prena-Hart- ford Watch Comp. popolno poroštvo, da nikoli ne zgube pravo zlato barvo. Cena z 3 façon zlato-pokrovi (odskočni pokrov, sa- vonete) samo 5 » i » «• fino in natančno, vsakemu, kedor želi dobro uro imeti. najtopleje priporočamo. Vsaki uri bode priloženo 3 letno pismeno poroštvo. Vsak-do ima pravico v teku 8 dni svoj denar na-zaj zahtevati, ako mu naša prenarejena ura dopade. Cena façon zl atm i pokrovi le 5 gld. M» of« 400 i» -C J/Y- r f V/ » j »r r rMt. vpofmh irfiih, Kataw ' te.'z-Kïffea-FaMen 2/1 f ■ ' m rs w . m • » primes ie kot bobovi kavi edíno zdrava c a. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdeikov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: tCaihreiner Prosimo naše prenarejene ure od Hadfad Watsch Comp. enakim. toda ničvrednim izdelkom premeniti. Vsaka ura ima vtisnjeno tvrd ko Hadfad Watsch Comp. Razpošilja proti poštnem povzetji tvrdka ure Anton Bruder Dunaj II. Praterstrasse 16. uram pripadajoče façonzlate verižice sportfaçon le 3 gld. Svarilo. Neka dunajska tvrdka ponareja naša oznanila zvezdne ure mi napis „ delu, ali naj ponuja navadne Goldin ure, katere prodajamo. Vsaka ura naj se vrne, katera nima notranje m njegovi pravici Hadfad Watsch & Comp" na kazalu na nas obrne, pomagamo mu Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.