G LAS ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter Jahuary 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879.
V združenju je moč!
“Glaailo” izhaja vsaki
teden v petek. — Cirkulacija je dosegla nad osem tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi in stari domovini.
J* -
Cene za oglase po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma ise ne sprejemajo.


LETO-YEAR V.
CHICAGO, ILL., 12. APRIL (APRILA) 1912.
ŠTEV.—NUMBER 12.
Poljedelstvo in kolonizacija.
Že v eni prejšnih številk smo ■omenili, da ne bodo nikdar vsi •ameriški Slovenci industrielni delavci ali pa poljedelci. Vzroke za ta pojav je iskati v človeški duši. Nekateri imajo nagnnenje do hrupnega življenja, ki je v navadi v industrielnih središčih, trgih in mestih, zopet drugi stremijo po samoti, po tihem življenju na deželi. sredi neizmernih planjav ali velieastvenih gozdov, blizo leno ali brzo tekočih rek, tik bistrih je-zerov ali ob obali sinjega morja. To stremljenje v človeku po pri-lagodnem življenju, ki prija njegovemu mišljenju, je krivo, da poljedelci silijo v industrielna središča, naobratno pa industrielni delavci na farme. Seveda niso dostikrat poljedelci, ki silijo v industrielna mesta sposobni za industrielna dela, naobratno pa indu
Dosedanja navada ameriških poljedelcev vobče je bila: izsesati iz deviške zemlje, kolikor se je dalo, izsesano zemljo pa prodati drugim, da se mučijo na nji in zapravijo ,kar so s seboj prinesli na farmo. Delati le po leti in ne brigati se za “polegprodukte” (byproducts), ki bi vrgli mogoče še več, kot sadež, ki so ga pridelali na deviški zemlji.
Ta običaj je še danes v navadi med ameriškimi farmarji. Kdor pa ne verjame, naj le gre v South in North Dakoto, kjer so tla najbolj prilagodila za pšenico, pa se bo prepričal, da smo povedali resnico. Ta običaj pri ameriških farmarjih, je pa glavno zlo, ki ovira napbedek v poljedelstvu, zaeno pa spravi ob denar industrielne delavce, ki nimajo skušenj v poljedelstvu. da kupijo zemljišča, ki so popolnoma izsesana in ne morejo kupcu, ako nima zadostnega kapitala ali cenenih delovnih moči, prinesti druzega kot bankrot.
Znanost je dvignila ameriško
stiielni delavci, ki silijo na de- in<iustrijo,-da zavzema vrhovno želo za poljedelca. Ako se je kdo mes^0 me(i industrijami vseh naredil kot sin poljedelca, še ni do-, rodov na svetu. Ako se pa zave-kaz, da bo dober poljedele.e, kakor dara0 da se poljedelstvo ne da tudi ni vsikdar sin rokodelca do-; lo?iti v proizvajanju od proizva-ber rokodelec. Ako bi se ljudje janja v industriji, potem moramo
priti do zaključka, da tudi v po
zavedali te resnice, bi si marsikateri poljedelec, ki je prodal svojo posestvo in odšel v mesto, da napravi svojo srečo, prihranil brit-ke skušnje, ki jih je kasneje doži-
vel v mestu, naobratno bi si pa marsikateri industrielni delavec,-ki je kupil farmo, prihranil svoj denar, ki ga je vtaknil v zemljišče.
ljedelstvu veljajo isti občni zakoni za proizvodnjo kot v industriji.
V Ameriki smo danes še daleč, da bi se sprijaznili s tem princi-C pom v splošnem. Nekateri posa-mezni poljedelci, kakor tudi nekatere posamezne poljedelske družbe so sprejele načelo, katerega zametava večina ameriških farmarjev in radi tega se jim po-
Tndustrielni delavec se naveliča hrupnega življenja v mestu. Par- Ijedelstvo tudi izplača v polni me-
na piščalka, ki ga dan za dnem kliče na delo, mu postane nestrpna muka. Vse njegovo življenje se vrši v ozko d-:L?č predpisih,
ri. Vzlie temu, da imamo šole za poljedelstvo, dobre strokovne liste v angleščini, pa capljamo za majhno . državo Dau.::c ;.a nekaj
katere mu nalaga delodajalec. \ desetletij. Veliki smo v industri-
Njegov gospodar ga lahko postavi na ulico, kadar se mu zljubi in ga tako prisili, da načne svoje prihranke, če jih kaj ima. Kedar ga je volja, ga pa zopet pozove na delo. Vmes prihajajo še mezdni boji z delodajalcem, ki še bolj očividno predočujejo delavcu njegovo odvisnost od delodajalca. Sčasoma postane tako življenje za delavea neznosno, ker opazuje vedno le mukotrpno stran indu-strielnega dela, ki ima strašne in grozne strani, in v njegovi duši se porodi želja po mirnem življenju na faiuni. Delavec je sit parne piščalke, naveličal se je poslušati glas priganjačev; vedno ponavljajoči mezdni boji in gospodarske krize so utrudili njegovo dušo, za to se v njegovih možganih vedno osredotočuje misel: kako bi se rešil življenja, ki je postalo zanj pravi pekbl. V začetku prihaja ta misel počasi, ki se vedno vrača in vedno bolj globoko zajeda v njegove možgane, dokler ne dozori v njemu sklep, da si kupi farmo in reši grozot industrielne-ga dela. Sanje, ki ga obdajajo in mamijo, so sladke. Na farmi bo sam gospodar. Delal bo poljubno, parna piščalka ga ne bo klicala na delo in bati se mu ni treba gospodarskih kriz. Kdor se vdaja takim sanjam in gleda poljedelstvo s te strani, se ne zaveda težkoč in ovir v poljedelstvu in ne ve, da je. vsak navadni poljedelec obrtnik in vsak veleposestnik industrialec, je boljše, da ostane industrielni delavec, ker si s tem prihrani iznenadjenje, kakeršna ni pričakoval.
“Zemlja, t. j. tla niso “gospodarsko blago”, niso kapital, ampak “proizvajalna prvina”. Ta tla niso bolj omejena proizvajalna prvina, nego katerikoli druga, so celo domovanje družili proizvajalnih prvin in njihova trajnost ni manjša od one ostalih proizvajalnih prvin. Tla samanasebi šo mrtva in ne predstavljajo sama zase nikakšnega bogatstva, kakor nobena druga proizvajalna prvina. S svojim delom in uveljavljenjem gospodarskih principov napravimo iz njih “blago”, ki edino predstavlja naše materielno bogatstvo. Za to pa je vsak poljedelec obrtnik in vsak veleposestnik industrielee. ” Tako piše Maks Kraft, član dunajske univerze.
Ako se postavimo na stališče Krafta, bodemo gledali naše poljedelstvo. kakor tudi naseljevanje Ha farme, popolnoma z druge strani.
ji, majhni pa v poljedelstvu, ker nočemo priznati onega principa v poljedelstvu, ki velja za industrijo. In kdor se zaveda te neizpodbitne resnice, pozna' tudi izgubo, ki nam jo prinaša mlačnost, ki je nekakšno obče svojstvo pri vseh Američanih, ne glede na jezik, kedar je treba obdelavati zemljo po istih načelih, ki veljajo za industrijo.
Ameriška republika bi danes lahko preživela vesoljni svet s sredstvi, ki so ji na razpolago, ako bi v poljedelstvu veljala ista načela pri blagovnem proizvajanju, kot so uvel javl ena v industriji. Seveda se nam ni treba ravnati po Danski, ker so v Ameriki popolnoma druge razmere. Skoraj v vsaki državi ameriške republike so različne razmere, ki zahtevajo popolnoma drugo znanstveno ob-delavanje zemljišča.
Naš ameriški poljedelski urad, ako ima resno voljo pomagati naseljencem, ki se hočejo naseliti na deželi, opustiti industrielno delo in oprijeti se poljedelstva, si mora vzeti za zgled naselniški urad, kar se tiče poduka in obrambe industrielnih delavcev pred zem]jiščnimi sleparji.
Naselniški urad, v kolikor je v njegovi moči, strogo pazi, da ne pridejo v Ameriko pogodbeni delavci, ali da naseljenci ne pri-dejo v roke sleparjem, ki si v pristaniščih obetajo največ dobička od naseljencev, ki so še le prišli v ameriško republiko.
Poljedelski urad bi moral nastaviti potovalne učitelje, ki govorijo več jezikov, ki naj potujejo po deželi in poučujejo farmarje o vsem, kar je na farmi potrebno : o osuševanju lok, preureditvi travnikov, o lastnosti čistejše ilovice, zlasti še vsebujejo mnogo železnega oksidula, malo porozne, zelo lasovite in malo propustne in o lastnostih peščene* zemljine, ki ima popolnoma nasprotne lastnosti s prvo, tako zvano težko zemljino. Najvažnejše za vsako rastlino, je gotova množina vode, ki je v zemlji. Tla ne smejo biti presuha in ne premokra. Vsebovati morajo toliko količino vode, kot jo potrebujejo rastline za izdi-havanje (transpiracijo). Ti učitelji bi morali seznaniti farmarje tudi z umno sadjo. živino, eebelo-rejo, z rejo malih živali: ovac, koza, kuncev, perotnine itd. Predvsem bi pa moral poljedelski urad imeti na zemljišenih postajah po vsej republiki komisarje, ki bi imeli nalog zasledovati zemljišč-
ne sleparje, ki lovijo neizkušene industrielne delavce, da jih opeharijo za njih prihranke. Zemljišč ni sleparji so ravnotoliko nevarni industrielnim delavcem, kot velikomestni kozaki zelenim priseljencem iz Evrope ali drugih krajev sveta. Ako je naselniški urad uvidel potrebo, da varuje priseljence pred velikomestnimi kozaki, zakaj ne bi poljedelski urad varoval industrielnih delavcev pred zemljiščnimi sleparji"
Ali vsakdo, ki se hoče naseliti ra deželi in zamenjati delo indu-strielnega delavea s poljedelstvom. je treba, da se varuje sam, a tudi svoje znanje razširi o modernem poljedelstvu s čitanjem knjig in časnikov, ki se pečajo s poljedelstvom. Američani in Nemci imajo nebroj spisov in časnikov o umnem poljedelstvu. Slovenci v Ameriki smo v tem oziru še siromaki. Ker pa vsi Slovenci v Ameriki ne razumejo angleščine ali nemščine, je priporočati onim, ki ne razumejo angleščine, da si naroče slovenske knjige in časnike iz stare domovine. Mohorjeva družba je izdala več knjig o umnem poljedelstvu. V Ljubljani je pa sedež “Kmetijske družbe”, ki radovoljno vsakemu ameriškemu Slovencu na zahtevo pošlje naslove strokovnih listov o umnem gospodarstvu in poljedelstvu. Kdorkoli želi podatkov naj piše na sledeči naslov: C. kr. Kmetijska družba v Ljubljani. Slovenci, ki so zmožni angleščine, naj se pa obrnejo direktno na poljedelski urad (Agriculture department Washington. D. C.) za knjige in brošurice o umnem poljedelstvu, katere bodo dobili brezplačno ali pa proti majhni odškodnini. Kdor hoče vspevati v poljedelstvu, mora tudi v poljedelstvu delati po znanstyenih principih. Kdor se misli ravnati po onih zastarelih nazorih, po katerih je njegov oče v stari domovini obdeloval zemljo in redil živino, je bolje, da ostane industrielni delavec in si prihrani kasnejše razočaranje, ki ga zadene gotovo.
Zelo utopistična je misel, kdor si domišl ja,- da bo na farmi delal, kedar se mu bo zljubilo. Kdor bi tako postopal, bi se kmalu prepričal, da farma ne redi niti njega, kje še le njegovo družino. Farma zahteva dandanes celega človeka, ki dela z umom in rokami. Tako delo je pa sila težavno za Slovenca, ki ne razume angleščine in je naseljen med poljedelci druzega naroda, ki ne razumejo njegovega jezika. Zato naj se pa “Slovenci”, seveda oni. ki imajo veselje do poljedelstva, naselijo v skupinah na deželi. V ta namen naj jih bo po več skupaj — deset ali več -— zahteva brezplačen dom ali naj pa kupi zemljišče direktno od države. Zakaj? Ako Slovenci kupijo zemljišče od zemljišenih trgovcev, nimajo toliko denarja, ki je potreben za obratni kapital za prva leta na farmi. Od zemljiščnega trgovca naj kupi le oni zemljo, kateremu preostane še lepa svota denarja, da se sprotuje vsaj prvi dve leti, dokler mu ne prične nositi farma dobička. Kdorkoli kupi zemljišče in se naseli na njem še predno ga je plačal in ne da bi imel zadosti cvenka v žepu, je napravil slabo špekulacijo. Skoraj 80 odstotkov takih kupcev napravi bankrot.
Nekaj druzega je pa brezplačni dom.. Našelniku ni treba plačati druzega kot prepise, v njegovem žepu pa ostane svota kot obratni kapital, ki jo je imel plačati zem-ljiščnemu trgovcu za zemljišče. Tudi državna zemljišča, ki so na prodaj imajo zelo nizko ceno: $1.25 aker in naprej. Vse te ugodnosti govorijo, da je bolje vzeti brezplačno zemljišče, ali ga pa kupiti od države, kot pa od zasebnega trgovca. Saj jih je malo med slovenskimi industrielnimi delavci in malimi trgovci in obrtniki, ki bi razpolagali s takim kapitalom, da bi jim po nakupu zemljišča ostal še potrebni denar, ki ga prva leta neobodno potrebujejo za obdelovanje farme.
Zakaj priporočamo, da bi se Slovenci naseljevali v skupinah? Za to, ker se lahko združijo pri nakupu orodja in drugih življen-skih potrebščin in razpečavanju poljskih pridelkov. Prvo jim o-mogoči, da kupijo vse, kar potrebujejo po veletržnib cenah, drugo
jim pa daje moč, da svoj pridelek prodajo za višjo ceno. Jasno je, da bo oni dobil srajce, čevlje, obleko in drugo po veletržnib cenah, ki bo teh produktov kupil nekaj tucatov; resnica je pa tudi, da oni določa ceno za pridelke na trgu, ki postavi na trg veliko množino. Ako je več družin naseljenih skupaj, lahko izrabijo za se vodno silo, katero spremene v električno silo. Postavijo si svojo žago, imajo lahko ceneno luč, s to silo pa lahko nadomestijo tudi človeško ali živalsko silo v poljedelstvu. Vse to znižuje proizvajalne troske.
Že v prejšnem odsavku smo omenili, da je zemlja različna: glina, glinasta zemljina, jilo, jilovita zemljina, rdeča jilovina, prhlica, peščena ilovica, jilov pesek itd. Ker je pa za lajika, kakor tudi za poljedelca težko določiti kakšna zemljina je na njegovem zemljišču, je treba zemljino v majhnih vrečicah poslati kemičrfeinu laboratoriju poljedelskega urada v Washington, D. C., da preišče in določi, koliko je v njej vodne kapacitete, vzdušne kapacitete, dozdevne speeivične teže, resnične speeiviene teže in propustnosti. Treba je tudi vedeti koliko vsebujejo tla takih snovi, katere potrebujejo rastline za tvoritev svojih teles. Te snovi so: kali, kalci, natron, magnezija, fosforjeva kislina, dušik, žvepljena kislina, klor itd. Tla morajo vsebovati zadostno količino teh snovi, da rastline vspevajo. V nasprotnem slučaju je pa treba s pravim gnojilom dovajati tlom snovi, katerih ne vsebujejo. Za te poskušnje je tieba plačati majhno odškodnino, ki se pa stokrat izplača.
Ako se več Slovencev naseli skupaj lahko pomagajo drug dru-zemu pri gradnji hiš in gospodarskih poslopij. Vsakemu posebej tudi ni treba kupiti vseh strojev, ki so potrebni 'za poljedelstvo. Stroj, ki stane mnogo denarja, bi zadostoval že eden za pet ali še več poljedelcev.
Za one, ki se mislijo naseliti na brezplačnih domovih ali pa kupiti zemljišče od države, je letos že malo pozno. Kdor hoče oditi na farmo, mora to zvršiti takoj spomladi, da mu letina toliko vrže, da se preživi čez zimo. Zategadelj je najbolje, da oni, ki mislijo postati poljedelci, ako niso v eni naselbini, korespondirajo tekom leta med seboj, ko je stvar dozorela, pa gredo pogledat državna zemljišča : in če so jim zemljišča všeč se naselijo spomladi na njih.
Kdor se bo strogo ravnal po člankih, katere smo priobčili v treh izdajah, se mu ni treba bati, da bi prišel zemljiščnim sleparjem v pest. Vsakdo naj pazi, kako in kam naloži svoje prihranke, ker za denar je treba trdo delati v industriji.
Zaupaj, pa glej komu!
Ameriške vesti.
* Zrakoplovec P. Rodgers, ki
je z zrakoplovom preplul ameriški kontinent, je padel z visočine 200 čevljev vspričo velike množice v ocean tako nesrečno, da je takoj umrl. Nezgoda se je pripetila v Long Beach, Cah
Rodgers je pri tekmovalnem letanju v Chicagi odnesel 11 tisoč dolarjev v dobitkih. Bil je sploh eden najboljših in najdrznejših zrakoplovcev. Ob času nezgode je rabil isti stroj, s katerim je vspe-šno tekmoval v Chicagi.
Od 127. mož, ki so se pogumno dvignili v zrak. odkar so prišli letalni stroji v modo za osvojenje zračnih višav, je Rodgers 22. Amerikanec. ki je z življenjem plačal te poskuse.
ference v Clevelandu, je konvencija zavrgla soglasno.
* Glavni poštar je dovolil vsem poštarjem, da smejo izročiti vse razglednice, mesečnike in časnike, katere je nemogoče dostaviti adresatom, bolnicam, sirotišnicam in poboljševalnieam. Do sedaj je šlo vse to v Washington, kjer so stolkli v stopah vse nedostavljive časnike, mesečnike itd., stolčeno zmes pa odposlali v papirnico.
Oderuhi.
* Kapitalistično časopisje je
poročalo, da se vršijo med štraj-kujočimi tkalci in prejci in policijo prave bitke v Passaic, N. Y. Seveda podtikajo krivdo za izgrede štrajkujoeim delavcem. Vse te vesti o krvavih bitkah so od prve do zadnje vrstice zlagane.	j
Resnice na vsej stvari je toliko, da je občinska oblast v Pas- j saie poskusila posnemati meto- | do v Lawrence. Mass. Policija je | nastopila po pravi ultraruski me- ■ todi napram štrajkarjem. Ker pa | štrajkujoei delavci vzlic brutalnemu nastopu s strani policije nočejo odnehati in se vrniti pokorno na tlako pod starimi pogoji, so tvorničarji in uradniki, privrženci tvorničarjev, kar besni, (serif Bock je ukazal svojim beri-čem, da naj pri vsaki priložnosti brezobzirno nastopijo napram štrajkarjem. Enaki ukaz je izdal tudi policajski načelnik njemu podrejenim policijotom. Še bolj despotično se pa obnaša župan Finegan iz Garfielda, ki je na kratko prepovedal vse shode štrajkujoeim delavcem. Vsi lastniki dAroran so dobili ukaz, da bodo zgubili koncesijo, ako dovolijo štrajkarjem zborovati v dvorani. Šerif Heats se trudi, da bi provzročil štrajkarske izgrede, da bi potem lahko zahtevali vojaško pomoč. Kakih tisoč štraj-karjev je stalo v bližini tvornice Forstmann & Huffman, kar so se nakrat odprla vrata tvornice in na mirne, neoborožene, štrajku-joče delavce je planila tolpa pro-fesionelnih morilcev, ki je s količi divje in križem udrihala po štrajkarjih. Prizanašala ni niti ženskam!
Izgrednike je torej iskati na strani oblasti, policije, tvorni carjev in najetih profesionelnih morilcev.
*	Ko odhaja list v stroj, se ne more še izreči nič pozitivnega, kako bo končala konferenca med lastniki premogovnikov; trdega premoga in zastopniki rudarjev, ki je pričela dne 10. t. m. a^ Phi-ladelphiji. Kapitalistični listi v NeAv Yorku so prinesli vest, da bodo lastniki odklonili (?) vse zahteve rudarjev.
Rudarji Oxford premogovnika v Pennsvlvaniji, ki do sedaj niso bili organizirani, so se organizirali in pridružili rudarski organizaciji.
*	Stavka tesarjev v Chicagi bo najbrž kmalu končana. Mnogo podjetnikov je podpisal pogodbo, drugi se pa oglašajo vsaki dan, ker °uvidevajo, da brez tesarjev ne morejo zvrsiti dela na stavbi-ščih. Seveda se imajo tesarji za te pridobitve zahvaliti le sebi, oziroma svoji organizaciji. "V Chicagi je približno 80 odstotkov vseh tesarjev v uniji. V takih razmerah pa podjetniki ne morejo upati na zmago in morajo priznati zahteve organiziranih de-laAreev.
* V zapadni Pennsylvaniji ne
bodo štrajkujoei rudarji pričeli z delom pred 22. aprilom. Ta zaključek je zvršila redna letna konvencija petega okraja U. M. of A. po daljši debati. Na predlog okrajnega predsednika Fee-hana se smejo vrniti na delo rudarji v Merzer - Butler - Armstrongovih premogovnikih, ker so lastniki priznali, da bodo plačali razliko med sedanjo in prihodnjo mezdo. Predlog, da naj bi se že zadnji pondeljek pričelo z delom in čakalo na rezultat kon-
*	Komite j v senatu je priporočal. da senat sprejme zakonsko nredlogo, ki določa osemurni dela Arnik za delavce pri podjetnikih, ki izdelujejo naročila za Adado. Zbornica je že sprejela zakonsko predlogo in sedaj je odvisno od senata, da postane zakon. '
*	Obtožba proti Max Blanku in Izak Harrisu, ki sta lastnika' “Triangle Vest,” tvornice, v kateri je po krivdi lastnikov 146 ljudi našlo smrt v požaru, ker sta lastnika dala od zunaj zabiti vrata pri rešilnih lestvah, je za vedno zavržena. To je konec tega umora na debelo. Hudodelci, ki so direktno in neposredno zakrivili ta umor, bodo ostali nekaznovani. Mrliči počivajo, pravica pa sni . . .
Preiskave proti trustom, ki so proArzročile le delno razpustitev nekaterih trustov. ker so trusti kršili Sbermanov protitrustjanski zakon, so učinkovale dobro v tem oziru, da je ljudstvo spoznalo, kakšni oderuhi sesajo življensko silo ameriš. ljudstvu. Pametni ljudje so to že-zdavnej vedeli. Širša ljudska množica je pa trustovce ponekod smatrala za dobrotnike in si domišljala, da brez trustov ameriška republika niti obstati ne more. Ali kdor pozna današnji gospodarski sistem, se je zavedal, da nam ne more prinesti druzega kot ogromno osredotočenje kapitala, ki postane last peščice kapitalistov, na drugi strani pa propadanje ljudstva v čimdalje večjo be- j do in revščino, ki zaeno z vsakim { dnem postaja bolj odvisno od pe- ■ ščice trust.oA’cev, katerih moč in I Arpliv se množita z naraščajočim osredotočenjem kapitala.
Pred kratkem je Stanlvjev ko-mitej, katerega je imenoval kongres. priobčil poročilo o transakcijah, ki so Amdile do združitve raznih jeklarskih in železarskih družb in o dobičku, ki so ga imele v trust združene družbe. Zelo značilno je, da je trust plačal za razne obrate tako visoke vsote, ki so daleč presegale njih vrednost. “J. P. Morgan Oo” družba je s prodajo svojega obrata “zaslužila” 69 milionoAr in 300 tisoč dolarjev. Dobiček družili družb je bil temu dobičku primeren. Vzlic temu, da so bila vsa podjet ja preplačana in so kasneje izdali še zvodenene delnice, je čisti dobiček tega trusta ogromen. Od prvega aprila 1901 do 1. aprila 1910 so 23 družbam izplačali na obrestih in dividendi $753,124.386. O te svote je dobil Carnegijev obrat $305.239.537.
Taki ogromni profiti se dajo doseči, ako se umetnim potom goni ceno kviško. seATeda pa tudi umetno zdrži. Po poročilu komiteja so od leta 1902 do leta 1910 proizvedli 79,267.363 ton jekla, ki je ATglo $1,029,685.389 čistega dobička. Da material ni bil mnogo vreden, smo zvedeli še le pred kratkem, ko so počene tračnice provzročile mnogo železniških nezgod, ker so bile izdelane iz slabega materiala.
Neka priča je izpovedala odprto, da se je zahvaliti za tako ogromen dobiček, ker si je trust prilastil mnogo tvornic, v katerih niso nikdar pričeli z delom ali so pa delali Ar njih z omejenim delovnim časom, da so uničili Arsako konkurenco.
Tudi finančno poročilo za leto 1911 izkazuje, da je jeklarski in železarski trust v zelo ugodnem položaju, dasi je bilo minolo leto zelo neugodno za jeklarsko in železarsko industrijo. Čisti prebitek je znašal $104,305,465, torej približno 36 milionov manj kot v prejšnem letu.
Ameriška družba za volno, katere predsednik je znameniti W. M. Wood v Lawrence, Mass, ki lastuje mnogo tvornic, se tudi ne more pritožiti, da je njen dobiček majhen. Po lastnem poročilu je imela v zadnjem letu $3,225,916 čistega prebitka, Lahko si domišljamo, kako hudo je bilo ofraka-nim in ocilindranim gospodom pri sren, ko so bili prisiljeni zvišati plače svojim štrajkujoeim tkalcem in prejcem.
Krasna razkritja nam prinaša tudi preiskava o trustu za trdi premog, o družbi, ki se je preje imenovala “Temple Iron Co.” Po poročilu je znani Baer z zvode-nenjem delnic vstAmril velik trust. Kupil je “Temple” družbo za $144.000 in pomnožil kapital na dva in pol railiona dolarjev, na kar je izdal za petnajst milinonov dolarjev delnic, od katerih je določil $3,500.000 za nakup nadalj-nih premogoAmikoAi. Ako bodo te delnice, ki nimajo nobene vrednostne podlage, nosile dobiček in diAddende, se to ne more zvršiti drugim potom, kakor da zvišajo ceno za premog in uničijo konkurente.
Nad vsemi pa kraljuje trust za olje, kateremu tudi pretijo in grozijo protitrustjanski zakoni, ki se pas vseeno počuti dobro, se redi in debeli. Po poročilu družbe, ki je inkorporirana v Indiani, bo družba izplačala na delnico 2900
odstotkov dividende. “Vacuum oil” družba je bolj ponižna. Izplačala bo le 300 odstotkov.
Kako dobro je teknila razpustitev trustu za olje v minolem letu, dokazuje dejstvo, da raste vrednost delnic, ki so lastnina posameznih družb po imenu. O družbi v Tndiani se poroča, da so bile delnice ob razpustu vredne po $1600. Tako so bile notirane na borzi. Ali delnice so takoj poskočile na $2500, ko so letos zvedeli, da je družba plačala 2900 odstotno dividendo. Z razglasom o mastni dividendi je družba tudi naznanila, da je obratni kapital povišala z enega na trideset milionov dolarjev. Na zadnjem glavnem zborovanju so sprejeli to pomnožitev kapitala. Vsak delničar je dobil za vsako delnico še 29 delnic, za katere mu ni bilo treba plačati centa. Ostale družbe, ki so bile preje • v trustu, niso zaostale za tem lepim zgledom. “Vacuum Oil” družba je pomnožila svoj obratni kapital od $2,500.000 na $15,000.000.; družba za olje v Kentucky od 1,000.000 na $25.-000.000; družba v Pennsylvaniji od $2,500.000 na $15.000.000. To zvišanje kapitala bo lastnikom delnic vrglo vsako leto ogromen dobiček, ker so postali lastniki no-vih delnic.
Trust za olje je imel zvišanje obratnega kapitala že pred razpustom v svojem načrtu. Delniški kapital, ki je znašal do razpusta le 100 milionov dolarjeAr, je hotel pomnožiti na 1000 milionov dolarjev. Razpustitev ni na tem nič spremenila. Danes je le oblika drugačna, trust pa izžema ameriško ljudstvo, kot ga je izsesaval pred razpustom.
Iz navedenega je razvideti, da je današnja zakonita vojna proti trustom brez najmanjšega vspe-ha. Sploh pa vrana vrani ne izkljuje oči.
Kaj so trusti? Nič drugega kakor organizacija priAratne lastnine, ki ima namen iz delavcev in konzumentov iztisniti kolikor največ profita. Kdor stoji na stališču privatne lastnine (proizvajalnih, obratnih in razdelivnih sredstev) je hinavec, če grmi proti trustom in obljubuje, da jih bo vničil. Kdor zagovarja privatno lastnino proizvajalnih, obratnih in raz-delivnih sredstev, mora sprejeti truste kot posledico svojih gospodarskih nazorov; kdor je očiten nasprotnik trustov, mora biti tudi odprt nasprotnik, da so proizvajalna, obratna in razdelivna sredstva privatna last.
Kdor ne more prepovedati dvema tvorniearjema, da ustanovita družbo, ne more tega prepovedati tudi petdesetim ali pa sto osemdesetim. Zategadelj je tudi vsakdo hinavec, ki zagovarja današnji način proizvodnje — današnje gospodarstvo, zaeno pa kriči proti trustom. Tako je, pa nič drugače ! Tako zabavljanje proti trustom je podobno pranju kožuha, ne da bi se ga zmočilo.
Sapienti sat!
* Na zapadu je ponesrečil na vlaku neki Olson. Bil je član in organizator W. F. of M. (zapadne rudarske zveze). V njegovem žepu so našli izkaz, da je bil že deset let član pinkertonske detektivske agenture. Vspričo tega novega odkritja v vohunstvu med .delavci, svarimo delavce, da naj ne bodo zaupni proti vsakemu, ki gOAmri prilizneno in zabavlja kapitalistom. Delavski Arohuni imajo nalog, da izvohunijo mnenje delavcev posebno v takih podjetjih, kjer še delavci niso organizirani strokovno in naznanijo najbolj vnete pristaše unije delodajalcem, da jih ob priliki od-slove.	,
Delavci! Kjerkoli izsledite kakega vohuna, ga naznanite uniji svoje stroke. Unija bo že skrbela, da spoznajo vsi ameriški delavci gospoda temnega in podlega značaja. Le tem potom je mogoče iztrebiti vohunstvo iz delavskih vrst.
* Zvezna vlada namerava četi kazensko postopanje slu protitrustjanskega ; proti članom borze za siro' slo in jajca v Chicagi. Tajn ni agenti zbirajo že mesec« movalni material proti nj

-------GLASILO---------
Slove» Narodne j roflporne Jednote
Izhaja tedensko.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chieago, Ul.
Velja za vse leto $1.00.
O ï« O A IM
or THE
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111.
Subscription, $1.00 per year.

Dunlo, Pa.
Minolo je še le tri mesece, odkar se je vstanovilo naše društvo “Vrtni Raj”, štev. 174 S N P J in že nam je hipna nezgoda v rudniku' položila enega brata težko / ranjenega na posteljo.
Andrej Dolgan je šel pred par tedni od tukaj v Richvvood W. Va. za delom. Dne prvega aprila je šel kot običajno na delo v premogovnik. Uro kasneje je pa padla nanj težka skala in ga poškodovala v toliki meri, da so ga morali odpeljati v bolnico. Zdravniki so izjavili, da bo težko okreval.
Z delom se pa ne morem pohvaliti, ker počiva delo v vseh premogovih rovih. Zato tudi- ne svetujem nobenemu rojaku hoditi sem za delom. Kedar se obrnejo razmere na boljše, bom pa poro-' čal v “Glasilu”. Zapustilo nas je večje število Slovakov. Rekli so, da gredo v staro domovino. Kaj ne fin izgovor za izdajice, ki so odšle v druge ameriške kraje o-pravl jati delo stavkokazev! Nekateri ljudje so dandanes v take propalice, da jih ni sram, če postanejo delavski Judeži.
Dne 30. marca smo imeli tukaj zabaven večer v prid društveni blagajni, ki je povsem dobro vspel. Zahvaljujemo se društvoma štev. 70 S S P Z in štev. 11. S D P Z za dobitke, ki sta jih podarila našemu društvu in tako pripomogla do občnega vspeha. Posebno se je obnesel Ivan Dolez, ki je pri srečolovu zadel koštruna in ga zopet podaril društvu, na kar ga je zadel A. Sterle, ki ga je podaril vsem Slovencem, da ga spečemo v gozdu za velikonočno jagnje. Z veseljem smo ga pekli in požirali sline. K sreči smo imeli velik hlebec kruha in sodček ječmenovca, ki sta nas obvarovala, da nismo pomrli gladu in žeje. Seveda je to našo nezgodo prov-zročila neizvežbanošt mesarja. Ali koštrun je bil vseeno prve vrste. Vrgel nam je $50.70 čistega dobička. Svetoval bi vsem društvom, da na svojih zabavah prodajajo taka jagnjeta in v blagajni ne bo nikdar suše.
Člane druzih društev S N P J, ki bivajo v Dunlo, pa opozarjam, da vzamejo prestopne liste k našemu društvu. Kdo drugi naj jih obiskuje v slučaju bolezni kot člani našega društva. Ako taki člani obolijo in ne dobijo bolniške podpore, so sami krivi, da so zgubili bolniško podporo. Vsak član S N P J ima pravila, zategadelj se mu je lahko ravnati po njih. Ako pa slučajno kateri bratov ne zna citati, naj pa naprosi druzega brata ali pa tajnika ali katerega druzega odbornika na seji, da mu razloži, kar ne razume. Ako se bomo ravnali po pravilih, ne bomo imeli nikdar sitnosti.
Vsem Slovencem, ki še niso člani naše jednote, pa toplo priporočam, da se pridružijo našemu društvu. Za vsakterega je nujna potreba, da je dobro zavarovan za slučaj bolezni, nezgode in smrti.
Pozdrav vsem članom S N P J!
John Maglič, tajnik.
Colinwood, O.
Obveščam vse člane društva “Mir”, štev. 142 S N P J, da se v polnem številu udeležijo seje dne 14. aprila. Seja je zelo važna, ker bo treba voliti novega tajnika in blagajnika, poleg pa imamo tudi jako važne točke na dnevnem redu, kbtere bo treba rešiti. V interesu vseh članov je, da pridejo vsi na sejo, ako jih ne zadržujeta bolezen ali delo. Važne točke je mogoče rešiti v zadovoljstvo vseh članov in korist društva, ako se člani tudi polnoštevilno udeleže seje, ker s tem dokažejo, da so jim korist društ-
va na srcu in hočejo biti natanč-1 bode rad vstopil v jednoto, kate-
no podučeni o vseh zaključkih in dogodkih v društvu. Kritika po seji nfma nobenega smisla. Seje se vršijo v ta namen, da se u-ravnajo notranje in zunanje društvene zadeve. Na seji ima vsak član pravico povedati svoje mnenje v dostojni besedi o predmetu, ki je na razpravi, ali pa z novim predlogom ali vprašanjem spraviti drug predmet v razpravo. Pravico do besede se ne jemlje nikomur, ker obširna, stvarna in jedrnata razprava sčisti nejasne pojme o vsaki stvari in koristi društvu. Že to je tako velik vzrok, da^bi moral vsak član po-setiti vsako sejo, ako ga ne ovirajo važni in opravičljivi zadržki.
Društvo je sklenilo na izvan-redni seji, da si nabavi zastavo, katero bodemo razvili dne 4. julija t. 1. v Collinwoodu. Naročilo se je zvršilo in natančnejše poročilo glede razvitja zastave, bodem naznanil ob priliki. Ali že sedaj vabim najuljudneje vsa tu-kajšna in bližnja društva na to redko slavnost.
Še enkrat vabim vse člane našega društva, da se vsi zanesljivo udeleže seje dne 14. aprila, ker bo društvo z vsakim ravnalo po pravilih, ki bi se seje ne udeležil, ne da bi navedel opravičljiv vzrok.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
James Petsche, tajnik.
Razprava o rezervnem fondu.
Rock Springs, Wyo.
Veseli me, ker se člani in članice naše S N P J tako zanimajo za nove ideje, oziroma razprave o rezervnem fondu. Ker je pa dolžnost vsakega člana, da izrazi svoje mnenje o tem bratoljubnem namenu ter pomaga izvesti načrt, da bi bil kolikor mogoče spopol-njen in v zvezi z duhom časa, sem se tudi jaz namenil, da izrazim svoje mnenje o stvari.
Veliko naših sotrudnikov se je že udeležilo te razprave: nekateri s prav dobrimi nasveti, zopet drugi z bolj slabimi, ker niso vzeli v prevdarek vsega stališča in delovanja naše S N P J.
Kdor je proti povišanju ases-menta, naklade za rezervni sklad ni premislil, se ni matematično prepričal, če dohodki odgovarjajo stroškom, ki jih ima jednota z vsakim članom. Sedajni mesečni asesment je $1.25; v enem letu znašajo uplačila enega člana 15.00. Ako temu članu prisodimo, da bode zvesti sin jednote skozi štirideset celih let, bi njegova u-plačila znašala ravno $600. Bolniške podpore bi pri tem ne smeli šteti, dasi vendar bolniška podpora vzame povprečno 60 odstotkov sedanjega asesmenta. Ker je pa že veliko članov umrlo, ki so prejeli za časa bolezni precej bolniške podpore ter po njih smrti postavni dediči posmrtno podporo, smo še krajši v financi, kot sem zgoraj omenil. S tem ne mislim mrtvim bratom očitati, da so več dobili iz jednote, kot so uplačali. Jaz hočem samo dokazati, da je res potrebno nekaj ukreniti v izboljšanje jednotine blagajne. Res je, da jednota sedaj lahko shaja s tem asesmentom, prišlo bode pa drugače. Mi bodemo vedno starejši, novih članov bode vedno manj, ker se bode naseljevanje omejilo. Smrtni slučaji se bodejo pomnožili, ker to že narava zahteva. Sicer pa delavci v rudnikih in premogovnikih ne bodemo doživeli visoke starosti, če se razmere ne izpremene v korist delavstva. Ako ne bodemo ob času skrbeli sami zase, se nam lahko zgodi, oziroma se bode zgodilo članom, kateri bodejo 40 ali več let zvesti jednoti, da končno, ko bi potrebovali svojo bolniško podporo, bi bilo treba za njimi izplačati posmrtnino, ne bi bilo nikjer nič vzeti, ker bi denarja zmanjkalo radi prenizkega asesmenta. Dobro bi bilo, ko bi imeli strokovnjaka, ki bi izračunil povprečno umrljivost članov. Na podlagi te statistike bi se odločil asesment, kateri bi vsestransko zadostoval.
Lepa je tudi misel, ki jo je sprožil brat Zakrajšek o rezervnem fondu. Kot so se razni dopisniki izrazili, je nemogoče toliko svoto napraviti v enem letu. To pravijo skoraj vsi, katere poznam tudi jaz. Do konvencije gotovo ne bodemo prišli do kakega zaključka. Konvenciji bi pa jaz predlagal, da se za sedaj še nič ne podvzame drugega, kot primerna mesečna naklada v korist rezervnega sklada. S N P J ima svojih 7000 članov ;* ako bi vsak član plačeval mesečno 15 c, bi znašala svota $1050; v enem letu $12.600; v treh letih pa $37.800. To bi bila že lepa svota, s katero bi se pričelo to ali ono podjetje. Po tem sistemu bi se tudi članstvo zelo pomnožilo. Vsakdo, ko se bode prepričal, zakaj se plačuje onih 15 c mesečno.
ra bode v resnici na najboljšem temelju izmed vseh slovenskih je-dnot. Jaz upam. da bi imela jednota za časa šeste konvencije po tem sistemu gotovo $50.000 rezerve. S tem denarjem bi se v resnici lahko kaj pričelo, naj bode že poljedelstvo. industrija ali sploh kako drugo podjetje, ki bi seveda moralo biti dobičkonosno. Mi za sedaj še ne moremo vedeti povsem natančno kaj bi bilo najbolj primerno, najlažje izvedljivo, z malim kapitalom zapričeto in povsem obrestonosno ! Da bi bilo pri nakupu in gospodarstvu farme res veliko težkoč, to priznavam vsem, ki so razpravljali o tem predmetu. Tudi ne verjamem, da bi bilo tako hitro milijon okroglih dolarčkov skupaj, kot je, to označil br. Zakrajšek. Vendar je neizpod-bita resnica, da farme nosijo velike dobičke; seveda je treba znati gospodariti. Bilo je že večkrat omenjeno, da bi na morebitni farmi delali tudi naši onemogli člani. Ali temu so nekateri ugovarjali, da ne bode nihče zapustil svoje družine ter šel delati na jednoti-no farmo. O tej stvari imam jaz to-le mišljenje: V slučaju, da bi jednota res imela kedaj svojo farmo, bode vodstvo iste moralo skrbeti, da bodejo delo opravljali zdravi in zanesljivi delavci. Te delavce bi seveda morali plačati. Iz čistih dohodkov bi pa plačevali onemoglim primerno podporo. V slučaju, da bi katerega izmed invalidov veselilo opravljati kako lahko delo na farmi, bi ga vodstvo iste vsprejelo: seveda bi imel tudi primerno plačilo za svoje delo. Kdor bi pa imel družino in bi bil rajši doma kot na farmi, bi mu jednota plačevala določeno podporo vsak mesec. Ali bi ne bilo dobro tako?
Z zadružnimi prodajalnami je ravno tako. Težak je začetek. Treba je dosti izvežbane in podjetne moči. Pri vsem tem pa dobro u-pravljena trgovina nese lepe dobičke, katerega so dandanes deležni le posamezniki; pri zadružni prodajalni bi pa imela dobiček cela skupina, oziroma jednota. Tudi to sredstvo bi bilo dobro in priporočljivo.
O vsem tem bode morala razpravljati konvencija, kateri priporočam ali bolje rečeno priporočam delegatom 5. glavnega in rednega zborovanja, da za enkrat naložijo naklado, kot je zgoraj o-menjena ali vsaj temu primerna za toliko časa, da se nabere potrebni kapital, kateri bi zadostoval za eno nameravanih podjetij. Na prazen nič ne smemo podvzeti kaj takega. Skušenj je bilo že dosti. Ker pa ne moremo dobiti potrebnega denarja tako hitro, naj se stvar počasneje razvija in tembolj sigurno. Treba je pač premisliti vse okolščine Z veliko naklado bi gotovo pešalo članstvo, kar se pri mali ne bode zvršilo, ker bodo uvideli, da jednota tudi materinsko skrbi za svoje ostarele in onemogle hčere in sinove. V slučaju, da bi nobeno podjetje ne ugajalo jednoti, imamo pa denar enostavno v blagajni, s katerim bi lahko plačevali podporo; seveda manjšo, kot bi jo zamogli, če bi denar vložili v eno ali drugo podjetje.
Nekateri pravijo, da bi lahko še sedanji asesment znižali. Tega jaz ne morem verjeti, ker mi računi vse drugače pokažejo. Ko bi enkrat imeli urejeno farmo, ali lepo razvito trgovino, potem bi lahko govorili o znižanju asesmenta. Dokler bode jednota brez podjetij, pa asesmenta ne bodemo zniževali, pač pa bodemo primorani povišali ga in to prej ali slej in sicer brez vseh ugovorov. Niti najbolj zviti računi ne pomagajo, ako nimajo realne podlage. To naj blagovoli vzeti vsak na znanje, kdor je nasproten nakladi za rezervni fond. Nekateri tudi pravijo, da bi se morali zavzeti za politiko in političnim potom priboriti svojih pravic od države. To je lepo. Ker pa ta stvar ne gre tako hitro naprej, se moremo še vseeno posebej sami zavarovati ; to delajo sedaj tudi drugi narodi, kateri bodejo prav takrat zavarovani pri državi kot mi.
Nekaj se tudi namigava o združenju jednot. O tem predmetu ne mislim obširneje razpravljati na tem mestu; pripomnim le, da je tudi ta ideja velepomembna in vredna, da se o njej posvetuje ves slovenski narod v Ameriki.
Bratje in sestre! Napisal sem nekaj svojih misli k razpravi o rezervnem fondu. Komur bi se ne zdelo kaj prav, ga prosim, da navede protidokaze, katere bodemo vsi vpoštevali, ako bodejo pravilni. Več ljudi vedno več ve; zatorej čast vsem podjetnim članom, ki se pridno udeležujejo razprave o rezervnem skladu. Delujmo s skupnimi močmi za procvit in trdno podlago naše slavne S N P J, vam kličem.
Pr. S. Tavčar.
East Palestine, O.
Odločil sem se, da tudi jaz spregovorim nekaj besed o rezervnem fondu naše jednote. Ne strinjam se z nakupom farme, kakor tudi ne s povišanim asesmentom, najmanj pa z dopisom iz Gilberta, Minn. Tukajšni Slovenci smo večinoma člani dveh, treh ali celo štirih dmštev. Kako si naj vbogi rudar zasluži s pikom toliko, da bi kaj zapustil svojcem po smrti, ako bi ne bil zavarovan pri dveh ali treh bratskih društvih?
Po mojem prepričanju bi imeli najboljši fond, ako bi imeli zavarovanje po razredih. Zakaj? Ker sem večkrat slišal govoriti rojake, da imajo še dosti časa za vstop v jednoto. Ako bi imeli vstopnino razdeljeno po razredih, bi pa marsikdo preje vstopil v jednoto in bi ne odlašal z vstopom od dne do dne.
Najbolj mi je všeč predlog glede zadružnih prodajaln. Taka prodajalna bi se morala vstanoviti na najbolj pripravnejšem kraju, ali pa tam, kjer je glavni urad. Tam naj bi se nahajala glavna zaloga, in od tam naj bi se razpošiljalo blago vsem podružnicam. Gotovo bi se vsak brat pobrigal za jednotino prodajalno in kupoval blago v njej
Tukaj je do dvajset slovenskih družin in do 120 Slovencev. Ali ne bi mogli izdržati tako podružnico? Mogoče bi posamezniki nasprotovali. Ali kolikor je Slovencev, ki so člani naše podporne organizacije, bi gotovo z veseljem podpirali akcijo. Sloge nam je treba, pa trdne volje m izvede se lahko vsak načrt.
Bratje na delo sedaj, ko se bliža konvencija! Vsak brat ima pravico povedati svoje mnenje za procvit in izboljšanje naše jednote. Torej pero v roke in povejte svoje misli in nazore.
Z bratskim pozdravom.
Jose! Hafner, predsednik, štev. 55.
Naznanila in vabila.
Barberton, Ohio.
Obveščam vse člane društva “Triglav”, štev. 48. da se v smislu zaključka seje z dne 30. marca vrši veselica dne 13. aprila. Veselice se mora udeležiti vsak brat. Za opravičljiv vzrok velja le bolezen. Seveda se bo moral vsakdo izkazati z zdravniškim spričevalom, da je bil v resnici bolan. Kdorkoli se ne bo udeležil veselice, ne da bi navedel opravičljiv vzrok za svojo neudeležbo, bo plačal en dolar za pokritje tro-škov v društveno blagajno. Zapomnite si. da je to sklep društva in ne ukaz tajnika. Vsak član, ki bo prišel na veselico in se ne bo zglasil pri tajniku, bo sam kriv, ako se bo moral kasneje zagovarjati.
Zaeno vabimo najuljudneje na veselico društvo “Lavdon” in “Slovenke v boj za narod” S N P J, društvo “Mirni Slovenci” S S P Z in društvo “Ljubljana” S D P Z, pa društvo “Dolenjec” S N P J iz Akron, O.
Cenjeni bratje in rojaki! Dne 13. aprila vsi v dvorano Stefana Plančaka! Skažite svojo bratsko solidarnost do nas. Ob priliki vam vrnemo poset!
Začetek točno ob šestih zvečer.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
France Ton ja, tajnik.
Chicago, 111.
Vsem članicam društva “Nada”, štev. 102 naznanjam, da se vrši prihodnja seja v Narodni dvorani, na voglu Center in 18. ceste, v sobi štev. 4.
Vse članice torej na prihodnjo sejo v Narodno dvorano!
Elizabeta Kure, tajnica.
Panama, 111.
Društvo “Vipava”, štev. 123. S N P J, je na. svoji redni mesečni seji sklenilo pobirati poseben prispevek za podporo bolnemu bratu Karol Drganu, članu štev. 65 S N P J. Ker pa ima društvo “Vipava” v enakem slučaju nahajajočega se člana, Lad. Kovača, kateri je bolan tudi že nad 15. mesecev, s sedmimi nedoraslimi otročiči, se je zaključilo, da se ves prispevek razdeli v podporo obeh zgoraj imenovanih članov. Darovalci so sledeči:	Po $1.00:
Fr. Petrič, John Link in John Renar; po 50 c: Leo Kraus, John Cerkvenik, John Mahnič, Jos. Mikec, Mat. Gričar; po 25 c: Frank Zimerman, Jos. Mihalič, Mike Gerbic, Jakob Janeš, Maks Ber-nardič, Jos. eFrjančič, St. Link, nečlan Fr. Nabergoj 50 c. Skupaj $7.75. Poslal članu Lad. Kovaču $3.90; bratu Kar. Drganu $3.85.
Pozneje so darovali, in sicer za člana Lad. Kovača: Jos. Kaučič 50 c, Ana Kaučič 50 c. Skupaj $1., kar bodem ob prvi priliki odraču-
nil.	— Lepa hvala vsem darovalcem !
Fr. Petrič, tajnik.
Breezy Hill, Kans.
Podpisani se lepo zahvalim vsem društvom, bratom in sestram, za njih dobrosrčnost in pomoč.
Darovali so od društva “Zavednost”, štev. 59. De Pue, Tli: Društvo $3.00 iz blagajne; po 50 c so darovali: Ant. Zorčič, Fr. ePnca, Ant. Dolinšek, Leop. Dolinšek, Fr. Šunta, Fr. Pohar, Ant. Šiška, Iv. Klemenc, Jos. Gramc, Dan. Badovinac, Jože Dolinšek $1.00; po 25 e.: St. čavic, Miko Omersa, Jože Omersa, Iv. Zupančič, Kar. Grlo-vie, Sam. Dobrič, And. Kuhar, M. Zupančič, Mike Ojster, Ant. Kalin, John Kmečak, Geo Siličič, Yin. Maček, Jože Paulin, Geo Kozlovski, Jos. Urbanc, Fr. Urbanc, Jože Žerjav, Mat. Žugič, Al. Banič, Pet. Banič, Ant. Horžen; po 20 e: Jože Terlip, And. Dekovski; po 15 c: Iv. Barbič in 10 c: John Račič. Skupaj $15.25.
Pri društvu “Dolenjec”, štev. 170. Akron, O. so darovali: Toni Bersnak $1.00; po 50 e: Vin. Zurc, Jože Pucelj, Jul. Gruden, John Ceglar, Fr. Malič, Jos. Lavrič; po 25 c: Fr. Lovrenc, Fr. Vidmar, John Mesojedec, Mary Pucelj, Fr. Vrček; po 10 c: Fr. Grbec, John Mencen, Louis Gal. 5 c. Skupaj $5.50. Društvo “Bratska Zveza”, štev. 140. Brooklyn, N. Y. je nabralo pri zadnji seji $2.40 in g. J. Klun iz Brooklyn. N. Y. 25 c. Društvo “Primož Trubar,” štev. 126. Cleveland, Ohio, $2.35, nabralo med člani. Društvo ‘ ‘ Zveza ’ ’ štev. 36. Willock. Pa. je darovalo $2.00. Dr. “Rdeči Prapor”, štev. 90. Hacket, Pa. $2.00. Pri društvu “Sloga”, štev. 14 Waukegan, 111., so darovali člani $6.00. Društvo “Lunedr Adamič”, štev. 165. v Wick Haven, Pa., je nabralo pri bratih $5.50.; prejel sem pa $6.00. Društvo “Studenček”, štev. 105. Indianapolis, Ind. je darovalo $1.70. Društvo “Vseslovani”, št. 161. Kittzville, Minn. so darovali po 25 c: K. Žlindr.a F. Kočevar. J. Rus. J. Križmanič, J. Skoda. M. Maralt; po 50 c: F. Vidervol.
Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj.
Karol Drgan.
South Bend, Ind.
Poj edinim bratom in sestram, pa društvom S N P J, ki so mi priskočila z darovi na pomoč, da mi omilijo moj in moje družine bedni položaj, izrekam najtoplejšo zahvalo.
Darovali so:	Društvo “Vipa-
va”, štev. 123. Panama, 111., $3.90, društvo “Edinost”, štev. 13, v Bridgeport, Ohio $3.00, društvo “Sloga”, štev. 14. v Waukegan, 111. $6.00 in društvo “Studenček”, štev. 105. v Indianapolis. Tnd. $1.70.
Še enkrat hvala vsem!
Ladislav Kovacs,
1144 yv Division St.
De Kalb, 111.
Naznanjam vsem članom društva “Bratstvo”, štev. 77, da je društvo na izvanredni seji dne šestega aprila zaključilo, da vsak elan plača .en dolar posebnega prispevka za podporo našemu bolnemu bratu Frank Žokeljnu. Upam, da se ne bo noben zunanjih članov vpiral temu društvenemu sklepu.
Pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
Frank Repp.
Ruski beriči na Finskem.
Odkar si deli Kokovcev politično dedščino Stolipinovo v bratovski slogi z resnično ruskimi po-gromovci, se krepko nadaljuje tudi od Stolipina začeto osvojevan-je Finske. Carjeva politična metoda si ostaja zvesta vsepovsod: Ce izteguje svoje okrvavljene roke v Perzijo ali v Mongolijo, na Balkan ali na Finsko — povsod samo razdejanje in smrt. Evropski civilizaciji ne grozi “žolta nevarnost”, ruski carizem postaja evropskim narodom nevaren: njegova vampirska krvoločnost in nekulturno barbarstvo. Človek bi mislil, da krote ruski vladni barbari svoje nagone vsaj pred obličjem civliziranega sveta! Ampak “batjuška” se zaveda, da ima v kapitalistični reakciji za-padne Evrope najzanesljivejšo oporo in da se vsa načela humani-tete in napredka raztajajo v spletkah mednarodne diplomacije. Evropski oblastniki koketirajo celo z barbarskim carizmom in mu dajejo veljavo, ki daleč presega njegovo notranjo silo. Usoda Perzije in Finske, trpljenje ruskih svobodnjakov, infamni justični umor, izvršen nad socialno demokratičnimi poslanci druge dume ne kale spanje evropskim purgarjem.
Na Finskem ruska vlada doslej ni še iztaknila pripravne pretveze, da bi kakor v Perziji poskusila z vojnimi sodišči in moritvijo, s požiganjem in plenitvijo. Zato si s pomočjo nazadnjaške dume lepo “v miru” osvaja deželo in jo spravlja pod carjev ja-
rem. Ta sistem “miru” ni nič manj preprost kot nasilna metoda, Z zvenečimi rublji si nabere ruska vlada med finskimi reakci-onarci poslušnih hlapcev, ki jih uporablja za najpodlejše lopovščine. Najvišjo upravno oblast, senat, je napolnila z takimi dvomljivimi elementi, ki pripadajo po-največ starofinski stranki, in ti ljudje podpisujejo vse vprek, kar jim podstavi pod roko ruska vlada. Policija že dolgo ni nič drugega kot dobro organizirano orodje za zatiranje ljudstva. In tudi pravosodje je popolnoma razdejano. Doslej so bili sodniki — ki so bili neodstavljivi, zakonom in pravici zvesti, kolikor je pač mogoče v razredni državi. Sedaj pa se je pravosodni oddelek senata izpremenil v najvišjo sodno in-štanco, ki dobi vse pravde v svojo končno rešitev. Neštevilne procese zaradi razžaljenja veličanstva in zaradi veleizdaje so prej obravnavala kalikor toliko neodvisna sodišča in njih razsodbe so bile neapelabne. Zdaj je drugače. Oprostilne razsodbe navadnih so-dič razveljavlja senat in jih izpre-minja v okrutne težke kazni. In ta reforma v sodni organizaciji je za ruske krvnike nekaka bližnjica, po kateri pošiljajo neljube in neprijetne osebe v j'ečo, in mnogim urednikom delavskega časopisja so na ta način zavezali jezik in zamašili usta. Tudi odgovornost uradnikov je prokurator Ho-zjajinov razrušil. Vse tožbe, kar jih je bilo v zadnjem času naperjenih zoper celo vrsto uradnikov zaradi kršenja zborovalne in tiskovne svobode je odklonil prokurator, ki je dolžan skrbeti za pravico in varovati zakon. Izjavil je, da tudi vprihodnje ne bode sprejemal podobnih tožb. S tem pa je končana in poteptana vsa državljanska svoboda in najvišjemu političnemu nasilju je odprta prosta pot.
Ali vse to je peterburškim roparjem še premalo. Na mesto finskih uradnikov hočejo spraviti ruske kreature. V to svrlio so predložili dumi predlogo o “ravno-pravnosti” Rusov na Finskem in duma je predlogo odobrila. Temu je sledil zakon o izenačenju tiskovnega in društvenega prava na Finskem in Ruskem. Dalje je treba omeniti še poskuse ruske'vojaščine. ki se trudi na vse kriplje. da bi iz tal iztepla pretvezo za razglasitev obsednega stanja. V enakem smislu “deluje” generalni gubernator Seyn, ki organizira najpodlejšo provokacijo in zbira vodilne osebe posameznih organizacij, predvsem delavskih društev, da sestavi proskripcijsko listo vseh neprijetnih oseb.
Tako je rusko osvojevanje na Finskem. Samostojnost finskega ljudstva je uničena, finska državna blagajna oropana in s trudom zgrajeno poslopje napredka postaja plen mogotcev, ki varujejo črvivo truplo ruskega carizma.
Zgodba o materinem srcu.
Vznetitev in podžiganje vojnega navdušenja doma. nabiranje vidnih in odločilnih uspehov na bojišču, to sta nalogi vsake vlade, ki je pahnila in zapletla svoj narod v vojno pustolovstvo. Kakor nam kaže razvitek afri-čanske vojne, so vodilni in vladajoči sloji v Italiji bbljši rezišerji kot strategi; z veliko spretnostjo pretvarjajo poraze na tripolitan-skem bojišču v nacionalistične orgije na domačih tleh. Z godbo narkotizirajo vojake, z navdušenimi pozdravi iz domovine jih mamijo, da zatro v njih strah pred grozečo smrtjo. Doma pa pripovedujejo od blaznega samo-veličja sežganim množicam, da stopajo njih sinovi z vriskajočim srcem in z veselo dušo smrti pred obličje; in da se v preslepljenih in prevaranih ljudeh ne zdrami dvom, naroča vlada parlamentu, da izreka vojski na bojišču slavnostne zahvale za junaštva, — ki se niso zgodila.
Iz severne Italije sporočajo drobno, preprosto zgodbo, ki je nasproti širokoustnim popisom veličastnih zmag v resnici zelo majhna in neznatna. Dveh oseb se tiče: matere in sina! Ampak s svojo silno tragiko kaže odmev zločinskega pohoda v življenju poedincev!
Ko je lansko jesen izbruhnila vojna, je bilo pod orožje poklicanih deset tisoč krepkih in lepih italijanskih mladeničev. Tudi iz Sabbade, tihega sela oh tirolski meji, je odšel sin vdove na afriško obalo; doma je pustil grenko bridkost matere. Prejela je od njega list, dva in potem molk. Slišala je. da vojne ni konec, in v skrbeh je bila za sina, za življenje svojega sina. Te dni pa je nagloma vstopil sin v izbo zapuščene vdove. S plaščem ogrnjen in ves prepaden: ni malenkost,
vojna človeka zdela, pa da je le zopet doma, da se je le zopet vrnil. V naročje je padla mati svojemu sinu in njegovo lice je poljubljala. Potem pa je prosil sin mater, da mu sname plašč z ramen. Ko mu odgrne plašč, zakriči od groze, da bi se kamen zdrobil, nikar materino srce. Sin se je vrnil brez rok! Z obeh ramen so mahali prazni rokavi. Tega pogleda ni preneslo materino srce, ki so ji vzeli lepega, zdravega fanta in ji vrnili pohabljenca. Zgrudila se je na tla in nič več jo niso zdramili. Srce ji je počilo nad nesrečo sinovo.
In ko je bil pogreb matere, ki ji je počilo srce, in ko je stopal za rakvijo sin brez rok, ki si ni mogel ruvati las od bridkosti in otirati solze, ki so mu lile iz oči, je bila to najsilnejša demonstracija, zoper okrutnost vojne in je s hujšim gnevom in neizprosnejšim sovraštvom do militarističnega zlodejstva napolnila človeške duše nego katerakoli druga agitacija.
Koliko podobnih tragedij so doživeli in doživljajo matere in sinovi, bratje in sestre, možje in žene po vsej Italiji? Zakaj? Za koristi bank, ki so angažirane v Tripolitaniji, za koristi firm, ld dobavljajo armadi orožje, strelivo, obleko, živila. Ko sešteva ta “žlahtni” in “izbrani” cvet italijanskega naroda svoje dobičke v blaženem zadovoljstvu, poka revnim materam srce od bridkosti.
Razno.
* Iz Chic^ge je zginil F. U. Guglielmi, privatni bankir in lastnik “Banca Agricola Commerciale” že pred desetimi dnovi. Vlagatelji so Italijani, večinoma siromašni, mali trgovci s sadjem. Prve dni so se dali potolažiti z obljubo poslovodje, da se bankir vrne v kratkem. Ker je obljuba ostala le obljuba, je zadnjo soboto nastal naval na banko in poslovodja je telefoniral po policijsko pomoč, ker se je bal, da mn razkačeni rojaki ne premikastijo kosti njegovega rojstva in tako demonstrirajo, kakšen vsprejem čaka bankirja, ako se vrne brez denarja.
* Da imamo v ameriški republiki še precej ruskih navad, dokazuje dejstvo, da je v Wilming-tonu Del. sodnik obsodil nekega Charles- B. Wrighta na sedemdeset udarcev. Pred enim mesecem je dobil Wright svojih prvih štirideset vdarcev. Ker se je pri tej brutalni eksekuciji onesvestil, so odredili, da mu jih trideset odštejejo kasneje, ko zopet malo ozdravi od prvih. Ta brutalna odreditev je provzročila splošen protest v državi in državni odbor za pomiloščenje je bil prisiljen pod vtisom neštevilnih protestov odpustiti nesrečni žrtvi nadaljnih trideset vdarcev.
*	Švedi so organizirali švedsko ameriško banko po zakonu države Illinois z glavnico $200.000. Namen organizatorjev je osredotočiti prihranke v Ameriki naseljenih Švedov in uporabiti jih izključno za gospodarsko organizacijo svojega naroda.
*	Vojno sodišče v Washingtomi D. C. je izreklo, da se vrže lajte-nanta Ora L. Housera, poveljnika 27. stotnije, ki sestoji iz filipinskih domačinov, iz zvezne armade, ker je vojake nečloveško trpinčil.
Nečloveški časnik je gotovo či-tal o trpinčenju vojakov v Avstriji in Nemčiji in da se ondotnim mučiteljem ne skrivi las na glavi. za to je pa hotel trpinčenje uvesti v ameriški armadi. Houser je dal vojake privezati k stebru, kjer jih je pustil 24 ur brez hrane in vode.
— Nezaslišana podjetniška iz-koriščevalnost. V Samassovi tovarni, ki je dobro znana vsem Slovencem, ki so kedaj bivali v Ljubljani ali imeli opraviti z naročilom zvonov, se je dogodil slučaj takega izkoriščanja, ki ga gotovo lahko postavimo ob stran največjim izrodkom kapitalističnega gospodarstva. Tovarnar je naročil nov stroj za čiščenje litja; stroj velja 11.000 kron. To delo so popreje opravljali štirje delavci, ki pa so jih morali plačevati delavci sami, kar je škandal brez primere! Ampak najhujše šeie pride: stroj, ki ga je naročila tovarna, morajo plačati delavci sami. Tako je namreč ukrenil od ljubezni do delavstva se topeči gospod Samassa. V ta namen bodo odtrgavali vsakemu livarju po en vinar od enega kilograma vlitka. Kaj takega se še ni izlepa zgodilo v zgodovini kapitalističnega izkoriščanja. Gospod Samassa je posekal ameriške kapitaliste.
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik: Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635
Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago.
NADZORNI ODBOR:
Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo.
Frank Černe, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, 111.
POROTNI ODBOR:
John Šarc, box 131, Cumberland, Wyo.
Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conema/ugh, Pa.
UREDNIK GLASILA:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111.
Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe gledo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika
IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA.
Obveščam vse člane in članice S N P J, da naj pošiljajo vse pritožbe in razporna vprašanja v prihodnje prvemu gl. porotnemu odborniku, br. Valentinu Stalicku. Naprosil sem gl. odbor za dopust in za nedoločen čas, ker odpotujem v Canado, da si poiščem pripravno zemljišče za svoj dom. Naseliti se hočem na farmi in pečati se s poljedelstvom. Kakor hitro si ustanovim svoj lastni dom, oziroma najdem pripravno zemljišče, ali se zopet vrnem na svojo staro bivališče, bom naznanil svoje bivališče v “Glasilu”.
Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J!
John Šare, predsednik, gl. porotnega odbora.
Glavolovstvo na Cele-besu.
K sreči ni šega glavolovstva zelo razširjena med divjimi narodi. Najbolj razširjena je v južnovz-točni Aziji, posebno v okrožju Mala j cev — v Indoneziji, na otokih, ki jih prištevajo k Avstraliji; zelo redka pa je v Afriki in južnoameriškimi Indijanci. Šega ne izvira iz krviželnosti, marveč je v stiku z vražami in verskimi nazi-ranji, od katerih zaslužita dva v indoavstralskem otočju, da se ju omeni.
Občno je v navadi, da mora mladenič dobiti glavo človeka, še predno se oženi, da postane duša umorjenega obrambni duh za bodočo družino. Drugi rodovi pa zopet darujejo na ta način dušam starišev, bratov, sester, da duše sorodnikov imajo dušo obglavljenega za slugo in ostanejo tako dobre volje. Zelo čudežno je, da je na nekem delu otoka Celebesa postalo glavolovstvo obrt, katero izključno izvršuje rod Tolokali. Tam ni treba vsakemu ugrabiti glavo, kar je gotovo večkrat združeno z nevarnostjo, dasi gre za zavraten umor, temveč jo lahko naroči pri bojevniku rodu Tolokali. Domačini redkokedaj povedo kaj natančnega Evropejcem o tej grozni šegi. Zelo natančna poročila o glavolovstvo na južnovzhodnem Celebesu je podala frankfurtska ekspedicija na Sunda otoke, kateri je načeloval dr. J. Elbert, ki je v prvem zvezku o tej ekspediciji podal obširnejše podatke.
Opazovanja se raztezajo na do sedaj nepreiskano Rumbia pokrajino, ki je mala, pa ni pod holandskim vplivom.
Ako tam umrje kak knez ali njegova žena, tedaj je treba ugrabiti glavo. Tudi knežja vdova, ki se hoče zopet omožiti, si mora oskrbeti glavo. Isto velja tudi za knežjega vdovca, ako hoče znova stopiti v zakon. Ako bi se ne preskrbel z glavo, tedaj bi duša umrle soproge prinesla nesrečo družini, mogoče bi celo provzročila smrt mladega soproga. Ako umrje navaden človek, tedaj ni potreba darovati glave. V takem slučaju se zadovoljijo z eno glavo za vse, ki so umrli tekom enega leta v občini. V sosedni pokrajini Mengkoka pa postane glavolov že nujna potreba, če neprijetne sanje, katere po njih verskem nazi-ranju provzročajo umrli sorodniki, prerokujejo nesrečo. Glave darujejo navadno v Rumbiji kon-
cem avgusta ali začetkom septembra, ko se vrši proslavljenje rižo-ve žetve. Ko se bliža žetev, gredo možki dobro oboroženi in v posebni opravi na glavolov. Oprava sestoji iz oklepa brez rokavov, ki je izdelan iz ličja, v katerega so vpleteni kosci bivolove kože kot ribje luskine. Glavo si pa pokrijejo s čelado, ki je spletena iz vodnih rastlin in prevlečena s kožo. Tako opravljen lovec ima še ščit iz lesa, sulico in meč ter je podoben nekdanjim rimskim gladiatorjem. Žrtev si poišče pri sosednem ali bližnem rodu. Včasi pa rabijo tudi sužnje. Glavarji pošljejo drug druzemu sela, ki ima umreti. Pri tem se poslužujejo tajnih znamenj.
Glavolovci zalezujejo svojo žrtev na polju ali pa v gozdu, kot divji panter plazeč se po trebuhu. Ko se žrtvi približajo tako blizo, da ne more uteči, jo umorijo s sulico, na kar ji odrežejo glavo in zbežijo v goščavo. Srečnega gla-volovca sprejmejo doma z velikimi častmi. Po starem običaju mora zamenjati opravo z navadnim jopičem iz lubja, predno vstopi v hišo. V Mengkoki mu družina napravi stolpu podobno pokrivalo, katerega moi*a nositi pri bodočem lovskem slavlju. To slavlje traja več dni, za katerega zakoljejo bivole, pa tudi prešiče. Na slavlju se mnogo je, pa tudi pije palmovo vino. Darovanje dušam vseh ljudi, ki so umrli tekom enega leta, se vrši tako le: Zgornjo lobanjo ugrabljene glave napolnijo s palmovim vinom, iz katere vsakdo napravi en požirek. Na slavlju tudi plešejo in pojejo. Zelo priljubljeni so plesi v krogu. Pesme so verskega značaja ali pa opevajo junaška dela. Vršijo se tudi navidezni dvoboji v opravi glavolovcev s spremljevanjem godbe. Dvobojevnika skačeta, treskata skupaj s ščitom, sujeta s sulico in mahata z mečem. Vsled preobilo zavžitega palmovega vina se dvobojevnika segrejeta in včasi popolnoma podivjata. Taki navidezni dvoboji trajajo ure in ure, pri katerih moški* skušajo svojo moč.
Glavolovstvo je združeno s čaščenjem rajnih. Umrle hranijo do slavja v čolnom podobnih krstah v posebni hiši in v gozdu. Truplo kneza ostane v tej hiši, dokler ga ne zagrebejo. Truplo duhovnika pa sploh ne izročijo zemlji, marveč ga hranijo v posebni hišici. V nekaterih krajih pa pokopljejo vsakega mrliča že po nekaj dneh. Mrlič leži v rakvi nag in z zvezanimi nogami. Obleko pa zvežejo v svežnje in jih porinejo mrliču pod glavo in noge. Knezu dajo v krsto še meč. Ko so mrliču dali še malo prsti v usta in zasukali njegovo glavo na desno, zapro rakev in zamažejo skrbno vse špranje, poleg pa postavijo jedila.
Holandska vlada je skoraj popolnoma brezmočna napram gla-volovstvu. Z vspehom nastopa le tam, kjer ima vojaško premoč. Te je pa le na Javi. Zato pa tudi danes cvete povsod še glavolovstvo na obsežnem in razprostrtem otočju. Seveda bi se dalo marsikaj doseči s podukom. Ali za take reči nimajo evropejske države smisla v svojih kolonijah. Vsaka evropejska država se briga, da kolikor največ izsesa dobička iz svojih prekomorskih kolonij. Ne briga se pa, da bi iz divjakov s sistematičnim podukom vzgojila ljudi in odstranila šege in navade, ki ponižujejo človeka, krono stvarstva na stopnjo divje, roparske živali.
Proti naravi.
Najtemnejša stran narave je v živalstvu kanibalizem v lastni družini. Ako kokoš ali kanal ček s kljunom razbije lastna jajca, je to najmilejša oblika kanibalizma, ki ga vidimo pri živalih. Protinaravno je, da svinja požre svoje lastne mladiče takoj po rojstvu. Isto protinaravno dejanje lahko opazujemo pri mačkah, ki so navadno skrbne matere. Take slučaje so opazovali že tudi pri kozah, ki so tembolj čudežni, ker se koze hranijo izključno z rastlinami.
Občeznano je, da se nekateri štironožci moškega spola ne brigajo za mladiče, nekateri nastopajo celo sovražno proti njim. Kdor je hodil na zajčji lov, je lahko opazil, da je star zajec pretepal mladiča. In če nihče ni posegel vmes,. ga je tudi umoril. Kunci in morski prešički umorijo vsakega tujega mladiča njih pasmi, ako se ga položi k njim, mejtem ko živijo z mladiči, ki jim niso v sorodu, v popolnem soglasju-
Taki dogodki se lahko opazujejo tudi v menažerijah in živalskih vrtih: živali ženskega spola postanejo morilke lastnih mladičev. V Berlinu je medvedka zadavila svojega tri tedne starega mladiča in bi ga bila tudi požrla, da ji niso s silo vzeli mladiča.
Zelo različno se obnašajo ptice. Nekatere ptice sedijo na jajčkih, tako skrbno, da rajši darujejo svojo prostost ali življenje, predno bi zapustile gnezdo. Zopet druge ptice pa zapustijo takoj gnezdo in mladiče in se ne vrnejo nikdar, ako je človek pogledal v gnezdo. Štorklje imajo posebno navado, da vržejo vsako leto eno jajce ali pa enaga mladiča iz gnezda. Neki prijatelj živali, ki je opazoval življenje štorklje, piše o tem to-le: “Jajce, ki je padlo na kup gnoja in je ostalo nepoškodovano, sem zaznamoval s svinčnikom in zopet položil v gnezdo. Drugi dan je bilo zopet vrženo iz gnezda. Spoznal sem razbito lupino na znamenju. Jajce je bilo popolnoma zdravo in presno, kar je bilo poznati na beljaku in rumenjaku. V nekem drugem slučaju sem opazoval, ko je štorklja vrgla iz gnezda mladiča, ki je padel na slamo. Zaznamoval sem ga z nitjo in zopet dal v gnezdo. Ali štorklja ga je vrgla takoj iz gnezda. Nepoškodovanega sem nesel zopet v gnezdo, poleg sem pa od štirih mladičev vzel enega iz gnezda, da bi prevaril štorkljo. Ali kako sem se začudil, ko ga je štorklja vrgla takoj iz gnezda. Seveda je bilo zdaj konec ž njim, ker je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Ko sem pa kasneje položil na njegovo mesto mladiča, katerega sem vzel iz gnezda, ga je grozovita mati treščila z veliko silo iz njega”.
Boi v kapljici krvi.
Francoski učenjak dr. Jean Commondon je izumil umetno sestavljen aparat, ki predočuje človeškemu očesu boj med delci krvi in kalmi bolezni in druge dogodke, ki se vršijo v človeškem telesu. S prostim očesom se ne more opazovati teh dogodkov, katere so do sedaj zdravniki opazovali le z velikimi težkočami. S pomočjo omenjenega aparata se pa le ne vidi določno, marveč se tudi lahko opazuje dogodke do skrajne podrobnosti. Aparat je sestavljen iz ostrega drobnogleda (mikroskopa) in kinematografa.
Poglejmo n. pr. bolnika, ki ima jetiko in se mu zopet vrača zdravje. Ako s tem aparatom opazujemo kapljico krvi, tedaj vidimo določno hud boj med krvnimi telesci in onimi malimi bitji, ki provzročijo smrt. Niti podobni in hitro gibajoči mikrobi plavajo o-koli malih belih in rdečih krvnih teles. S pomočjo aparata vidimo, kako prodira eden teh mikrobov v rdeče krvno telo. To je pot, po kateri mikrobi prinesejo smrt. Napadeno rdeče krvno telo sedaj obkolijo bela krvna telesa. Tekom boja vedno naraščajo in preganjajo bolno krvno telo, dokler ne izgine v njih. Komaj je bolno rdeče krvno telo izginilo, se takoj na njegovem mestu prikažejo druga rdeča krvna telesa. Vse to se vrši počasi, ali pa hitro. Novi aparat ne kaže le dogodke, marveč tudi hitrost, s katero se vršijo.
Poglejmo dogodke v krvi druge bolezni, za katero bolnik hira, dokler ne umrje. Zaspanost v Afriki, pri kateri bolnik spi in katero provzroča majhna živalica “trypanossoma”, je pripravna bolezen za demonstracijo. Ako je bolezen napredovala v toliki meri, da bolnik spi, je nemogoče, da še kedaj ozdravi. V kaplji krvi bolnika, ki je obolel za zaspanostjo in ni več upati, da bi ozdravel, vidimo s pomočjo aparata, kako ži-valice krožijo in se zadirajo v rde-
ča krvna telesa. Kakor pri drugi bolezni, tako tudi tukaj takoj priskočijo na pomoč bela telesa in skušajo uničiti bolno rdečo telo. Ako se jim ne posreči, tedaj kmalu opešajo, se naveličajo boja in odnehajo. Živalice se ta^koj pomnožijo, dokler niso razširjene po vsem rdečem krvnem toku, na kar umrje bolnik. Ta aparat imenujejo ultramiskopieen kinemato-
grat
Moderna tehnika.
Inženir A. Stebi.
Velikanska dela moderne tehnike moremo oceniti po njih pravi vrednosti šele potem, ako si ogledamo, kako je bilo s tehniko — oziroma kako je bilo s stav-binsko stroko in mehaniko — v preteklih časih, dokler ni nastopila tehnika svoje znanstvene poti. V zgodovini imamo nebroj primerov, ki nam dokazujejo, da je že v starem in srednjem veku trenotno vsplamtel inženirski duh do mogočne višine in vstvaril take spomenike ženialnosti, da jih še danes, po stoletjih in tisočletjih občudujemo. Seveda to občudovanje najčešče spremlja ironičen nasmeh, a vseeno moramo ideji priznati visok polet in izvršitvi velikansko delo in ne-umljiv trud.
Ge se popelje potnik v Egipt, kaj je njegova prva pot? Gotovo si ne ogleda velikanskega dela najmodernejšega časa — mogočno zajezenje Nila, — ampak njegov duh sili tja, kjer gledajo oči nekaj kolosalno nerodnega, brez smotra v nebo štrlečega, kar ga spominja, da se človeški duh že tisočletja trudi, da bi premagal naravo in njene zavratnosti. Che-opsove piramide in zastarele sfinge omamijo v trenot.ku vse njegovo moderno mišljenje in on ne vidi drugega, kot nekaj neumljivo velikanskega. Vpraša se pač, kakšnemu namenu so ti kolosi formalno služili, ne potrudi se pa premisliti, kakšen gospodarski pomen je imelo to velikansko delo.
Tu ne premisli, ko leze po mogočnih kvadrih piramide ali proti oglodanemu vrhuncu, ali je bil stavbenik te velikanske zgradbe v duhu podoben našemu stavbenemu mojstru, ali pa je dotičnik zidal ta spomenik po čisto drugih, nam neznanih postavah. Še danes nam je namreč popolnoma neumljivo, kako to, da so dimenzije te največje piramide v takem sorodstvu z Ludolphovim številom (3’141591, in s pomočjo kakih instrumentov je bila postavljena piramida v tako natančno geo-grafično lego.
V tem slučaju ne najdemo torej nobenega narodnogospodarskega pomena. Služi nam preje za strašilo kapitalističnega mogotstva, ki je zarobilo duha in trud tedanjih mojstrov in delavcev.
Diametralno tej Cheopsovi izgubljenosti pa vstaja duh Ram-sesa II. in Necha, katera moža moramo obenem imenovati, ako govoiumo o Lessepsu, stvaritelju Sueškega prekopa Tri tisočletja razdalje je med možmi, a vendar so narodnogospodarske zahteve in naloge enake. Že Ramses in pozneje Necho sta uvidela veliko potrebo tega. prekopa, ne samo uvidela, ampak se oprijela velikanskega dela, katero naj bi povzdignilo tedanje narodno gospodarstvo Egipčanov.
In vendar, kako neverjetno se razlikuje izpeljava tega načrta pod Nechom ali sedaj pod Lessep-som. Prvemu je bila na razpolago vsa despotska sila nad fizično močjo celega naroda, razpolagal je z vsemi sredstvi, da premaga tehnične težkoče. A drugi, tujec na neznamen ozemlju, z geografično karto v roki, edino na svoje diplomatske zmožnosti in na duševno premoč moderne tehnike oprt, razpolagal je z ozkim krogom inženirskega štaba in se lotil z železno eneržijo tega dela.
Po Herodotovem sporočilu je Necho žrtvoval pri gradbi kanala 120.000 Egipčanov brez zaželjene-ga uspeha; a Lesseps je v kratki dobi desetih let dovršil svojo nalogo, katera je stala okoli 480 milj. Fr. in razmeroma zelo majhno število človeških žrtev. Da se *more oceniti velikanski pomen tega dela, naj omenim le nekaj številk. Leta 1904 (novejši podatki mi žal niso na razpolago) je bila sledeča bilanca o tem kanalu :
Pasiralo je 4237 ladij s 13,400,-000 netto tonami, 115,800.000 Fr. dohodkov in 37,000.000 Fr. izdatkov. ne glede na splošni gospodarski dobiček s povzdigo trgovstva in prometa.
Obrnimo se sedaj na široko morje in preglejmo dolgo vrsto tipičnih reprezentantov pomorskega prometnega sredstva. Kaj je vse vstvaril ekspanzivni nagon posameznih narodov v dolgi dobi
zgodovinskega preobrata do danes? Kako nerodne sp bile trgovske in vojne ladje Rimljanov, Be-J nečanov in Špancev! S kakimi ¡nestvori je prepeljal Julij Cezar svoje “ kulturonosce ” čez morje na angleško obal! V trebuhu teh stvorov tedanjega ladjedelstva je stokalo nebroj trpinov, ki so v nepopisnem trudu premikali nerodna vesla. Ko je Kolumb jadral čez Atlantsko morje na svojih lahkih karevalah, je bil igrača morja in viharjev tedne in mesece.
Tn vendar najdemo tudi na tem polju marsikateri dokaz ženialne-ga dela človeškega uma, akorav-no ne v dosledno se stopnjujočem izpopolnjevanju tega prometnega sredstva, ampak le v pulzirajoče se dvigajočem in zopet padajočem stanju. Nerodne in masivne, a radi zadostne stabilitete v vodi z natančno gotovo formo ladji-nega telesa so bile stare vojne ladje Rimljanov in inženiozno so morali biti v svojih detajlih konstruirani padajoči mostovi (En-terhaken), katere so metali v kritičnem momentu na prestrašenega sovražnika. Vitke in brze, kakor ribje telo. so bile yikingske ladje in z rafinirano ročnostjo so napravljeni lahki čolniči naših pradedov ljubljanskega barja.
Tn danes? Ali je moderno plov-stvo kaj odvisno od volje nemirno razburkanega morja? Ali se moderni kolos, ki križa atlantsko morje, straši mogočnega viharja? ^ ožilja iz Evrope v Ameriko traja danes toliko dni, kolikor nekdaj mesecev. Tn nosnost sedanjih ladij se je postoterila in potisoče-rila. Za primer naj navedem le tak moderni kolos n. pr. “Kaiser Wilhelm TT. ” nemškega Lloyda, kateri ima prostora za 19.500 reg. brutfo ton in katerega stroji razvijajo nad 40.000 indiciranih konjskih sil.
V 15. stoletju je slavni Leonardo da Vinci v svoji tedanji lastnosti kot vojni inženir izumel nebroj ženialnh strojev, kateri so poleg tipične primitivnosti dokazi vehementne tehnične duhovitosti in katere je nemogoče razlagati na podlagi tedanjega stališča tehnike ali bolje rečeno strokovne ročnosti, ker o tehniki pač tedaj še ni bilo govora. Njegovi modeli vzdigovalnih aparatov in transportnih sredstev se popolnoma lahko prenesejo v 19. stoletje, le s tem razločkom, da bi v tem času imelo njegovo delo ves drug, velik pomen za tehniko. Zaiskril se je ta duh kot meteor na nebu in zopet izginil; ta duh je prehitel čas. zato ni mogel živeti.
Ta duševni velikan nam je pa tudi prvi pokazal novo smer prihodnjega transportnega pota. In posebno to je, kar sem hotel poudariti s to osebo. Z idejo zračnega letanja se je že Leonardo da Vinci ukvarjal — seveda ne da bi dosegel najmanjši pozitivni uspeh.
In Montgolfier v 18. stoletju! Kako prezirljivo čitamo danes o njegovih zračnih poizkusih! Njegovo delo je danes skoro vsakemu otroku malenkostna stvar in vendar je bilo to delo temeljni kamen današnjemu in prihodnjemu napredku zrakoplovstva.
26. maja 1911 je z. letalnim strojem preplul Vedrines 1200 km. razdaljeno progo Paris-Madrid. S strojem, težji kot zrak, se je povspel kot ptica v mogočno višino, preplul Pireneje in tam na Španskem ozemlju dokumentiral popolno neodvisnost tehnike od organičnih spon, dokumentiral, da je tehnika na svojem znanstvenem potu tista, ki bode edina preobrazila vse svetovno naziran-
je.
Koliko časa je potrebovalo kakšno nujno poročilo iz Amerike v Evropo še pred 50 leti? Mesci so pretekli, da je zvedel evropski trg ali evropsko politično življenje svetovne važne dogodke, mesci zopet, da je v potrebi mogel reagirati na njega se tikajoče novice ali poročati svoje javne zanimivosti.
Leta 1864, je pa “Great Eastern” položila prvi transatlantski kabel in temu je sledilo še par drugih v kratki dobi. Danes more vsako industrialno podjetje, recimo na Dunaju, v par urah naročiti blago v daljni Ameriki, danes zvemo vse novice, ki so se prigodile včeraj v New Torku.
Distanca oddaljenih krajev se manjša, možnost direktnega občevanja in trgovanja je z vsakim dnevom večja. Kar je bilo pred leti J. Vernu sanj in blodnja, je nam danes resnica, kamor smo potrebovali preje mesce in mesce potovanja, je nam danes kratek izlet.
Bilo bi na mestu, da bi navedel še več primerov iz zgodovine tehnike, da se s tem seznanimo natančneje o neverjetni razliki med nekdanjo rokodelstvo in današnjo moderno, znanstveno tehniko ; za ta manjši spis pa zado-
stuje nekaj primerov. Treba je sedaj, da na podlagi teh in splošno znanih dejstev označim notranji značaj prejšnje in današnje moderne tehnike, kakor tudi glavno nalogo moderne tehnične znanosti.
Najpreje je treba določiti neko mejo med tema dvema periodama. In po mojem mnenju se ločita moderna in stara tehnika on-di, kjer nastopi prvič parni stroj. I. Watt je s svojim nerabljivim parnim kotlom, s svojimi primitivnimi ventili na parnem stroju potegnil veliko brazdo med preteklostjo in prihodnostjo ter postavil temelj moderni tehniki. Res je, da je trpelo še skoro 100 let, da se je tehnika dvignila do znanstvene preciznosti in matematične eksaktnosti, da je z nastopom parnega stroja vladal še na vseh poljih srednjeveški kaos in rokodelski princip, vendar moremo imenovati ta trenotek kot nastop moderne tehnike. Korak za korakom je od tega trenotka tehnika urejala stara podjetja, dan za dnevom nam je prinašala nove iznajdbe in nove znanstvene resnice, na katerih podlagi se je sezidala cela stavba v današnjem obsegu.
Staro dobo imenujem torej čas pred iznajdbo parnega stroja, novo od tega časa dalje.
(Dalje prih.)
Zmes.
* V San Diego, Cal. bijejo člani strokovne organizacije G. W. of W. boj za svobodo govora, kot svoječasno v Seattle, Wash. Policija, kakor tudi vsegasiti trebu-harji nastopajo proti delavcem zelo brutalno. Ječe so napolnjene z delavci, okrajno mejo pa stražijo beriči s puškami, ki ne dovolijo nobenemu tujemu moškemu prestopiti mejo.
Vspričo tega nasilja je izjavil Joe Miller, organizator I. W. of W., da bo poplavilo 40 tisoč brezposelnih delavcev iz Kansas City, 30 tisoč iz St. Francisca in tisoče in tisoče brezposelnih delavcev iz druzih krajev ameriške republike južno Californijo, da priborijo svobodo govora.
* Pomorski kapitan Roald Amundsen, razkrivalec južnega tečaja bo prihodnjo spomlad kot gost čiltaške geografične družbe predaval o svojem potovanju na južni tečaj v Chicagi.
Admunsen je prvi človek, katerega je čikaška geografična družba že pred štirimi leti odlikovala z zlato kolajno Helene Culverjeve za zasluge, katere si je stekel s svojimi razkritji.
— Modrost mestnih očetov. V
Nemčiji je država Hessenska, na Hessenskem je mestece Fritzlair in mestece Fritzlar ima jako modre mestne očete, kil so svoji domo vini nedvomno v veliko čast. Le poslušajte! Kakor marsikje so tožili tudi fritzlarski poljedelci nad škodo, ki jo napravljajo lačne vrane njih sestram. Mestnim očetom je šla ta tožba k srcu in na zgodovinski seji so obsodili vse vrane na smrt. Smrtno obsodbo so hoteli izvesti na jako zvit način. Nakupili so mesnih ostankov po mesnicah in jih zastrupili s strihninom. Nato so preplavili vso okolico s temi strupenimi mesnimi ostanki. Raztrosili so jih po njivah; estetični okus mestnih očetov se tudi prav nič ni upiral, ko so jih obesili po drevesih. Tu so visela pljuča, tam jetra, tam ledvice in tako naprej. Uspeh je daleč prekosil vsa pričakovanja. Že drugi dan so našli enajst mrtvih vran. Ali kako naj popiše pero brezmerno osuplost mestnih očetov, ko so videli, da je storilo kakih 20 žoln in na stotine senic neumnost, da so tudi jedle razo-bešeno in raztlano meso. Polja in travniki so bili kar posejani z mrtvimi trupli ubogih živalic. Ra-zentega je poginilo tudi pet psov, ki so jedli zastrupljeno meso. Mestni očetje se baje ukvarjajo z mislijo, da vbodoče napravijo sva-irilne tabliee za senice žolne in pse ter jih obesijo poleg meisnih koscev.
in v Sibiriji težko zadela. Približno 12 milionov ljudi trpi lakoto. Četudi je vlada izdala v svrho olajšanja bede do 30 milionov rubljev, je vendar pomanjkanje še naravnost strašno, tembolj ker so privatni milodari iz političnih vzrokov prepovedani. Ministrski predsednk je namreč odredil, da se morajo vsi darovi oddati družbi “Rdečega križa” ker se “boji ’ ’, da bi se zbirka darov in aktivna udeležba na prehranitvi ljudstva izkoriščala v politične namene v vladi sovražnem smislu. Med tem pa so iz prizadetih krajev prihajale zmerom žalostnejše vesti o naravnost pretresljivi bedi. Carica Aleksandra je pod vtisom teh poročil vpeljala veliko pomožno akcijo in sedaj je moral ministrski predsednik Kokovcev svoj odpor opustiti ter pripustiti privatne zbirke darov. Peterbur-šlta družba je priredila sedaj 6. t. m. v velikem obsegu zasnovan dan rženega klasja. Teč nego 7000 dijakov in dijakinj se je postavilo v službo te plemenite akcije, hodili so z lepaki, nabiralniki in šopki klasja nabirat za stradajoče. Povsod so jim bila vrata odprta, nikjer, niti pri najrevnejših delavcih, niso odhajali praznih rok, samo vladni uradi so jim bili brez izjeme zaprti, nabirateljice so cesto celo jako nevljudno odslovili.
•— Prodalo se je več nego 1 in pol miliona šopkov — porabilo se je za te šopke okroglo 25.000 funtov ržene slame. Računi o dohodkih še niso sklenjeni, po dosedanjih rezultatih se lahko sklepa, da je “dan rženega klasja” prinesel kakih 300.000 rubljev. To pomeni 90.000.000 funtov kruha za stradajoče ruske kmete.
— Nova kitajska pisava. Ker
se je na Kitajskem nenadoma vse predrugačilo in ker nameravajo predrugačiti še marsikatero zastarelost, so se kitajski reformatorji s posebno vnemo posvetili presnovi najvažnejšega izobraževalnega sredstva, pisavi. Po dolgih prizadevanjih so dosegli lep uspeh; nova kitajska pisava je gotova in čaka na splošno uvedbo. Doslej je bilo možno samo učenjakom, da so kitajsko pisali, kajti jezik nebeške države ne obseza nič manj kakor 80.000 besed. Nesrečnik, ki je hotel svoj materin jezik tudi pisati, se je moral naučiti nič manj kakor 80.000 znamenj. Mnogokdaj so že predlagali sredstva za olajšanje teh težkoč, tudi so jih že pogosto uporabljali, ali do končne rešitve ni prišlo. Kakor poroča Leon Conseil v članku o novi kitajski pisavi, se je prizadevanjem legacijskega tajnika kitajskega poslaništva v Rimu, Thaohithinu, obenem z njegovima tovarišema Uenom in Thevom posrečilo, da je mladi učenjak Ri-vetta di Solonghello, profesor japonskega in kitajskega jezika na neapeljskem orientalskem zavodu izdelal načrt za novo kitajsko pisavo. Pred dvema letoma se je ustanovila v Rimu družba novih kitajskih pismenih znakov, ki so imela v svoji domovini mnogo pristašev. Ta družba se je obrnila na profesorja Rivetto. Profesor Ri-vetto je bil za to nalogo gotovo poklican v polni meri, ker ni le popolnoma vešč kitajskega jezika, ampak tudi vse evropejske jezike govori in piše brez napake. Profesor je izjavil piscu gori o-menjenega članka, da je bilo treba vzeti iz mnogo obstoječih abeced črke, ki so podale vse zvoke kitajskega jezika. Nova kitajska abeceda sestoji iz 42 pisemskih in sicer iz 23 samoglas. in 19 soglasnikov. Izmed 23 samoglasnikov so vzeti štirje grški abecedi, štirje ruski, pet latinski in samo eden iz kitajščine; izmed devetih drugih samoglas. sta dva takozvana podaljšana samoglasnika, sedem pa jih je zobrnjenih samoglasnikov. Izmed 19 soglasnikov je odvzetih 14 latinski, trije ruski in dva grški abecedi. Nova pisava ima že sedaj mnogo pristašev, zlasti na južnem Kitajskem, kjer se nova abeceda udomačuje bolj in bolj. Ustvaritelji nove pisave u-pajo, da republika njih reformo uradno prizna.
— Zanimiva- skeletna najdba v
Pompeji. V zadnjem času so zadeli v Pompejih pri odkopavanju na štirlii okostnjake, ki dajo sklepati na pričetek katastrofe. Nesrečniki so nameravali zbežati na prosto, ko jih je presenetil na pragu pepelnati dež in jih zadušil. Gre se za družino, obstoječo iz štirih oseb. Starši so se držali za roke, otroka pa sta se tesno držala objeta. Okostnjake puste na kraju, kjer so jih našli, samo zavarovali jih bodo s stekleno streho.
— Dan rženega klasja v Peterburgu. Slaba letina lanskega leta je velike okraje v Rusiji ob Volgi
— Praktična gospodinja ne meče proč majhnih ostankov mila (žajfe). V kopalni sobi ali kuhinji ima posodo, v katere meče o-stanke mila. Že v par tednih jih ima toliko, da jih lahko zaveže v štirioglat kos platna in jih rabi potem pri pranju ali kopeli.
— Kako preiščemo svilo in se
prepričamo, da ni ponarejena? Mal košček svile, katero hočemo preiskati, držimo nad lučjo in ga zapalimo. Prava svila se hitro krči v kodre in hitro ugasne, nje pepel je pa svitlo rujave barve. Umetna ali ponarejena svila gori počasi, se zvija in da temnorujav pepel. Ako stisnemo pepel prave svile, se razprši, umetne svile pa ne.
IVANHOE.
Ruinan. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z.
(Nadaljevanje.)
“Ljubi fant, le obleci kuto”, je dejal črni vitez, “in prinesi nam poročilo o položaju tvojega gospoda in sovražnikov v gradu. Ako jih je malo, sem prepričan, da bo naskok končal z vspehom. Ali čas beži— odpravi se!”
“Mi bodemo pa grad tako za-stražili”, je rekel Lockslej, “da tudi muha ne more iz njegai. Yam-ha, povej tem krvolokom, da bodemo vsako nasilstvo na jetnikih vrnili stokrat”.
“Pax vobiscum”, je mrmral Vamba, ki je tičal že v kuti.
Po teh besedah se je pričel obnašati svečano kot menih in odšel je, da zvrši svojo nalogo.
Šest in dvajseto poglavje.
Kb je Vamba stal v kuti in pre-pasan z vrvjo pred gradom Front de Boeuf a, ga je vratar vprašal za ime.
“Pax vobiscum!” je odgovoril norec. “Jaz sem siromašen brat iz reda sv. Frančiška in prihajam, da pri vbozih jetnikih zvr-šim svojo dolžnost.”
“Ej, ej ti si pogumen menih”, je rekel vratar, ker tekom dvajsetih let izven pijanega spovednika, še ni zapel petelin tvoje vrste v tukajšnem gradu!”
“Vseeno te prosim, da me naznaniš tvojemu gospodu”, je pripomnil dozdevni menih. “Verjemi mi, da me bo sprejel gostoljubno in petelin bo zapel, da ga bo čuti v vsem gradu.”
“Lepa hvala!” je odgovoril vratar. “Ako se ml pripeti kaj zlega, ker sem zapustil svojo mesto, sem radoveden, če te tvoja kuta varuje psice Vildganga?”
S to grožnjo je zapustil svoje mesto in naznanil v dvorani, da neki menih prosi za vstop.
Povelje svojega gospodarja, da naj pripelje sv. moža, ga je navdalo s čudom, katerega je pa vseeno takoj zvršil. Seveda je stražo pri vratih podvojil in se tako zavaroval proti hipnemu naskoku.
Ko se je Vamba približal hiasil-niku, bi bil kmalu pozabil na svojo ulogo in je s strahom jecljal: “Pax vobiscum!” — ki je bil po njegovem mnenju še najpriklad-nejši rek za prikrivanje njegove krinke.
Front de Boeuf, katerega so se vsi bali in je bil vajen, da so se pred njim tresli ljudje različnih stanov, ni v bojazni meniha videl nič sumljivega.
“Kdo si in odkod prihajaš duhovnik?” je vprašal rezko.
“Pax vobiscum”, je odgovoril Vamba. “Jaz sem reven služabnik sv. Frančiška, katerega so na potu v jeli tatovi, kot se glasi v sv. pismu: quidam viator incidit in latrones — in ti tatovi me pošiljajo v grad. da podelim dvema jetnikoma duhovniško tolažbo, katera je vaša častitljiva pravica spoznala krivim.”
“Da, tako je!” je rekel Front de Boeuf. “Sveti oče, ali mi za-moreš povedati število teh banditov ? ’ ’
“Pogumni gospod”, je odgovoril menih, “nomen illis legio” — njih ime je legija.”
“Povej mi bolj jasno, koliko jih je, drugače te kuta ne bo varovala.”
“Ah”, je odgovoril menih, “eor meum eructavit” - koprnel sem strahu ! Ali po moji cenitvi, jih je — svobodnih kmetov in izobčencev — do pet sto.”
“Kaj!” je zaklical templar. ‘‘Ali je teh Seršenov toliko? čas je, da stremo to zalego!” Po tem je potegnil Front de Boeufa na stran in mu zašepetal: “Ali poznaš tega duhovnika?”
“Prihaja iz oddaljenega samostana in ga ne poznam.”
“Tedaj mu ne zaupaj”, je svaril templar. “Pošlji ga s pismenim ukazom k de Bracyjevim najemnikom. Da ne obudimo suma, naj pa med tem pripravi saksonska prešiča za mesnico.”
“Pa naj bo tako”, je rekel Front de Boeuf in zapovedal je nekemu služabniku da naj Vam-bo pelje k Cedriku in Atelstanu.
Vsled jetništva je nestrpnost pri Cedriku bolj naraščala, ko se krčila. Hodil je po dvorani gor-indol s potezami na obrazu kot človek, ki se pripravlja za naskok na sovražnika ali pa na trdnjavo. Včasi je govoril s sabo, pa zopet z Atelstanom, ki je stoično pričakoval konec dogodovščine in krepko posegal po jedilih na mizi, ne da bi se z mislimi mučil o jetništ-vu.
“Pax vobiscum”, je dejal norec, ko je vstopil. “Blagoslov sv. Dunstana, sv. Denisa, sv. Dutoka in druzih svetnikov naj bo z vami ! ”
“Stopi bliže!” je dejal Oedrik dozdevnemu menihu; “s kakšnim namenom prihajaš?”
“Vas pripraviti na smrt!” “Nemogoče”, je zaklical Ced-rik. “Daši so predrzni in brezbožni, vendar ne bodo zvršili take neopravičljive grozovitosti! ’ ’
“Ako bi tem ljudem priporočali humaniteto, bi pomenilo toliko, kakor če bi s svileno nitjo hoteli brzdati pobesnelega konja”, • je odgovoril Vamba. “Plemeniti Ce-drik in pogumni Atelstan domislita se grehov zoper mesno pože-ljenje, kajti še danes bodeta dajala odgovor pred višjim sodnim stolom! ’ ’
“Ali slišiš Atelstan?” je vprašal Cedrik. “Pripraviti se morava za zadnje delo. Bolje je umreti kot mož, kakož živeti kot suženj.” “Pripravljen sem”, je odgovoril Atelstan. “Na morišče bom šel tako mirno, kot bi šel k obedu.” “Tedaj se pripravimo za svete reči, dobri duhovnik”, je rekel Cedrik. ’ ’
“Počakajte še trenotek, dobri stric”, je spregovoril norec z naravnim glasom. “Previdnost —” “Za Boga”, je zaklical Cedrik, “ta glas mi je znan.”
“To je glas vašega zvestega sužnja in norca”, je odgovoril Vamba in snel kapuco raz glavo. “Ako bi bili svoječasno slušali na glas svojega norca, ne bi bili danes tu. Ali če bodete sedaj sprejeli njegov nasvet, ne bo vam treba dolgo bivati v gradu.”
‘ ‘Kaj pa hočeš povedati s tem ? ’ ’ “Obleci to kuto mojster Cedrik in pojdi mirno iz grada. Meni pa prepusti svoj plašč, da bom mesto tebe zvršil velik korak.” “Porednež, tebe naj mesto sebe pustim tukaj?” je menil Cedrik. “Ej, obesili te bodo!”
“Z menoj naj storijo, kar jih je volja”, je odgovoril Vamba. “Ne da bi hotel žaliti vašo dostojanstvo, menim, da lahkb visi verižica okoli vratu sina mojega očeta, kot je visela verižica na vratu njegovega prednika, svetovalca.”
“Tvojo ponudbo sprejmem,” je pripomnil Cedrik, ako svojo obleko zamenjaš z Atelstanom.”
“Ne, nikdar!” je odgovoril Vamba. “Za to nimam vzroka. Sicer bi bilo pravično, da trpim in rešim sina Herevarda. Ne bilo bi pa modro, da bi umrl radi človeka, katerega očetje so bili meni tujci.”
“Lopov!” je zaklical Cedrik. ..Očetje Atelstana so bili vladarji Anglije.”
“Naj so bili, kar so hoteli”, je odgovoril Vamba. “Preveč ljubim svoj vrat, da bi si ga dal radi njih zaviti. Cenj. gospod! Sprejmite mojo ponudbo, ali pa dovolite, da zapustim to ječo svoboden, kakor sem tudi prišel v njo.” “Pusti staro drevo umreti”, je nadaljeval Cedrik, “da se ohrani upanje gozda. Vrli Vamba, reši plemenitega Atelstana. To je dolžnost vsakega človeka, po katerega žilah se pretaka saksonska kri. Preko mene in tebe naj se razlije jeza naših sovražnikov, on naj bo pa svoboden in naj podžge pogum naših rojakov.”
“Ne tako, oče Cedrik”, je pričel Atelstan in ga prijel za roko — “ne tako”, je nadaljeval po kratkem molku. “Raje sedim teden dni v tej dvorani ob kruhu in vodi, predno, da bi izrabil načrt za beg, katerega je rodila ljubezen sužnja do svojega gospodarja.” “Gospodje prištevajo sebe k pametnim ljudem”, je nadaljeval norec — “mene pa imenujejo bedaka. ki nima možganov. Stric Cedrik in bratranec Atelstan! Spor med vama bo poravnal norec in vama tako prihranil uljud-ne fraze. Jaz sem podoben onemu oslu, ki ne dovoli nikomur drugemu jahati kot svojemu gospodarju. Prišel sem, da rešim svojega gospodarja. Ako ne dovolite, pa zopet grem. Prijateljske usluge ne gredo iz rok v roke kot bakreni vinar. Obesiti se ne dam za nobenega druzega kot za svojega gospodarja.”
“Plemeniti Cedrik pojdite ven! je prosil Atelstan. “Ne zamudite te prilike. Vi lahko navdušite naše prijatelje izven gradu za našo osvoboditev. — Ako ostanete tukaj, bo škodilo nam vsem.”
“Ali ni upanja, da bi nas osvobodili od zunaj?” je vprašal Cedrik.
“Upanja! Sdveda!” je rekel Vamba. “Zunaj postanete general. Pet sto mož je zunaj. In danes zjutraj sem bil še njih voditelj. Moja čepica se je spremenila v čelado, moja klop pa v meč. No, videli bomo, koliko jim bo koristilo, ker so norca zamenjali za modrega človeka. Gospodar srečno. Bodite prijazni naprarn Gurtu in njegovemu psu. Moj petelinov šop pa obesite za spomin v Rotlier-\voodu, kot znamenje, da sem dal življenje za svojega gospodarja kot zvesti — norec.”
Zadnjo besedo je izgovoril pol resno in pol šaljivo. Cedriku so pa solze zalile oči.
“Tvoj spomin bo živel”, je dejal resno, ‘dokler bodo na svetu
spoštovali zvestobo. Ako ne bi upal, da osvobodim Foveno, Atelstana .in tebe tudi, moj vbogi Vam ba, nikdar ne bi me pregovoril, da zvršim ta korak.”
Po tem pogovoru sta zamenjala obleko, kar se je v Cedriku oglasil dvom:
“Ne razumem druzega jezika kot svojega, pa nekaj besedi opiljene normanščine. Kako naj se obnašam, da bom podoben častit-ljevemu bratu?”
“Vsa čudodelna moč je v dveh besedah”, je odgovoril Vamba.
—	“Pax vobiscum bo odgovoril na vsa vprašanja. Kedar prihajate ali odhajate — jeste ali pijete — blagoslovite ali preklinjate — Pax vobiscum vam bo pomagal povsod. Za meniha ima isto čudodelno moč, kot metla za čarovnico ali čarovniška palica za čarovnika. Izgovarjajte vselej svečano:
—	pax vobiscum — pa bodete premagali čuvaje in vratarje, viteze in oprode,, vojščake na konju in peš. Ako me bodo jutri peljali na vislice, upam, da s pax vobiscum zvršim še čudež.”
“Ako je to resnica”, je pripomnil Cedrik, tedaj se kmalu spremenim v meniha — pax vobiscum! Upam, da ne pozabim tega gesla. Plemeniti Atelstan srečno . . . srečno moj vrli, vbogi fant — rešil vaju bom, drugače se pa vrnem, da umrjem z vama. Kraljevske krvi naših saksonskih vladarjev ne bodo pretakali, dokler teče kri v mojih žilah; pa tudi lasu ne bodo skrivili na glavi požrto-valnega fanta, dokler kaj takega lahko ubranim s svojo roko, četudi stavim svoje življenje v nevarnost. — Srečno 1”
Po slovesu je Cedrik imel kmalu priliko poskusiti čudodelno moč svojega čudežnega reka. V nekem temnem, nizkem hodniku, ga je vstavila ženska.
“Pax vobiscum”, je dejal krivi menih in je hotel hitro stopiti mimo nje, ko mu je ponižen glas odgovoril: “Et vobis quaeso, domine reveredissime, pro misericordia vostra ’ ’.
“Malo gluh sem”, je odgovoril Cedrik v saksonskem jeziku, potem je pa zamrmral pred se: “Vrag naj vzame norca in njegov pax vobiscum! Svojo pšico sem zgubil že pri prvem strelu”.
V isti dobi ni bilo nič izvanred-nega. če je bil duhovnik gluh za latinščino. To je vedela tudi oseba, ki je ogovorila Cedrika.
“Prosim vas, častitljivi oče”, mu je odgovorila v njegovem jeziku, “bodite tako dobrotljivi in podelite ranjencu v gradu duhovniško tolažbo. — Plemenito delo bo gotovo Bog poplačal vašemu samostanu. ’ ’
“Hči”, je odgovoril Cedrik v zadregi, “moj čas mi brani, da bi v tem gradu zvršil dolžnosti svojega poklica — Takoj moram od tukaj — gre za življenje in smrt.”
“Oče. prosim vas pri vaši obljubi”, je nadaljevala prosilka, “ne pustite zatiranih v nevarnosti brez nasveta in pomoči!”
“Hudobni duh naj poleti s teboj skozi zrak, mene pa pusti pri dušah Odinsa, Thorsa in Ifrina!” 'je zaklical Cedrik nejevoljno, ko je glas Urfriede posegel med njegove neduhovniške besede.
“Tako, srček,” je rekla ženski, “na ta način plačuješ dobroto, ker sem ti dovolila zapustiti tvojo ječo? — Svetega moža siliš, da rabi sirove besede, da se reši Židinje?”
1 “Židinja!” je rekel Cedrik, izrabljajoč to vest, da bi ubežal. “Ženska pusti me mimo! Gorje ti, ako me še dalje zadržuješ. Jaz
hočem svojo duhovniško obleko obvarovati pred oskrumbo ! ”
“Oče, hodi za menoj,” je pričela stara čarovnica. “Neznan si v gradu in brez voditelja, ne moreš nikamor. Pojdi z menoj. Govoriti moram s teboj. Ali ti, hči prokle-tega naroda, se vrni k bolniku in čakaj, da pridem. Gorje ti, ako zapustiš sobo, ne da bi ti dovolila!”
Rebeka se je vrnila. Njene prošnje so omehčale Urfrido, da je smela zapustiti sobo v stolpu. Ali Urfrida ji je ukazala, da je morala streči ranjenemu Ivanhoeu, kar je Rebeka zvršila. z veseljem.
Ker ni razumela svojega nevarnega položaja in je cula od Urfri-de, da od duhovnika prihaja vse dobro, se je odločila vstaviti ga. Kakšen je bil njen vspeh, se je pa čitatelj prepričal.
(Nadaljevanje.)
— Kako ohranimo petrolej?
Petrolej (kerosene) ne smemo hraniti v steklenih ali prozornih posodah, kakor ga tudi ne smemo izpostavljati solnčni svitlobi, ker ga svitloba razkroji in zniža njegovo svitlobno moč. Svetilke, ki so napolnene s petrolejem, je treba postaviti na teman prostor, da ne pride do njih solnčna svitloba.
CVETLICE NA OKNIH IN BALKONIH.
— Kako očistimo žarko namizno olje? Na Francoskem so pro= našli, da salpetrov eter (Saltpeter Ether) sčisti nečisto olje in mu vzame neprijetni duh in okus. Že nekaj kapljic pomešanih z oljem mu vzame neprijeten duh. Ako se pa olje segreje, postane zopet sladko in čisto. Par kapljic salpetrovega etra v steklenici za-brani, da se olje nikdar ne izpridi.
Ni lepšega kakor okno, na katerem cvete in dehti vse polno cvetk. Z malim trudom in malimi stroški si lahko vsako dekle ustvari ta kras.
Cvetlice lahko sadiš v lonce ali v skrinjice, kakor je sedaj po mestih zelo v navadi. Skrinjico dobro pritrdi na vnanjo stran okna ali balkona. Nekatera okna in balkoni so že tako zidani, da se to kaj lahko naredi.
Skrinjica mora imeti kakor lonec, na dnu pol palca ali za prst velike luknjice, katere so po pol palca oddaljene druga od druge; skozi te luknjice odteka voda, kadar je preveč deževja. Na luknjice položi, kakor v lonce črepinje, potem dobro kompostnico, zmešano s peskom in ilovico, zelo dobro je pridejati nekoliko rože-nine. Prst se mora ravnati po cvetlicah.
Seme cvetlic lahko poseješ v začetku majnka, kar v skrinjice, boljše je, če sadiš prej vzgojene sadike, takoj ko si vsadila, dobro zali j.
Pri izbiranju rastlin za skrinjico, je treba paziti na lego okna ali balkona je li ta solnčen, senčen ali na vetru.
Ako hočemo, da nam bodo rast-le cvetlice tudi v senci, zberemo si hitro rastoče, kakor: slak, japonski krnel, mina lobata in druge. Vse rastline, ki se ovijajo, rabijo veliko in dobre prsti, ker hitro rastejo.
Trajne lesnate rastline, katere tudi na vrtu dobro vspevajo so divja trta, (Ampélopsis hederai-ca), ovijajoča trta in različni beršljani.
Zelo hvaležne za skrinjice na solnčnih oknih in balkonih so pe-lagonije, mnogobarvne petunije, kreše (Tropaoelum lobbianum, Tropaoelum majus, Phaseolus multiflorus, Lastyrus odoratus) in druge.
Lepo je tudi v celo skrinjico vsaditi le ene vrste cvetlic, tako s samimi pelagonijami ali petu-nijami.
------/
— Kako se preišče kokošja jajca? Jajce je treba držati v temni sobi s kazalcem in palcem med očesom in prižgano svečo. Ako je jajce frišno, tedaj vidimo na širokem koncu med lupino in tanj-ko kožico majhno votlino ; tem-več.ja je votlina, toliko starejše je jajce. Ako je pa jajce izprijeno, tedaj opazimo v njem temne madeže. Ta metoda za preiskavo kokošjih jajc je zelo enostavna, vendar jo pa pozna le malo ljudi.
SVARILO ZA RUDARJE V PENNSYLVANIJI.
Po zakonu je prepovedano jemati s seboj eksplozivne snovi v osebne vlake, ali oddati jih kot prtljago. Glavni ravnatelj G. L. Peck “Pennsylvania Lines (pensilvanskih prog) zapadno od Pit-tsburga je naročil vslužbencem (vlakospremnemu osobju), da strogo pazijo, da nihče ne jemlje s seboj na vlak smodnik za razstreljevanje v rudniku, smodnik za lovske ptiške ali dinamit ali ne ■odda označenih razstrelivnih snovi kot prtljago.
Vse eksplozivne snovi je pošiljati po pravilih in zakonu meddržavne trgovske komisije s tovornim vlakom v posebnem zavoju in s posebno oznamko.
Zvezni zakon prepoveduje strogo prevažati eksplozivne snovi z osebnimi vlaki ali pa pod napačno deklaracijo s fbvornimi vlaki. Kazen za prestopek tega zakona je denarna globa, ne presegajoča vsoto $2000, ali zapor, ne presegajoč 18. mesecev.
BRATOM SLOVENOOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodej veliko zalogo svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravni čistoti in okusu vsa druga vina. Naročila pod 27 ali 28 galonov se ne sprejmejo.
Belo vino s posodo stane 45c galon.
Rdeče vino s posodo stane 35c galon.
Vozne troske plača naročnik.
Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina.
Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov
FRANK STEFANICH,
R. R. F.. Box 124, FRESNO. California.

DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Iz uredništva in upravništva.
Indianapolis, Ind. J. Pušnar in A. Garbajs. Kakor je razvideti iz poslanega dopisa je stvar poravnana. Ako še komu ni zadeva jasna, jo pa razobložite na društveni seji. Pozdrav!
1 Collinwood, O. J. P. Vsako pri-| poročanje katerikoli tvrdke, pa naj se bavi s kakeršnokoli trgovino, se smatra za oglas. To velja za društva kot za posameznike. Toliko v pojasnilo. Pozdrav!
| KJE JE Anton Koprivnikar, po
I domače Arhov iz Štange pri Litiji? Zanj bi rada izvedela njegova sestra
Ana Potočnik, Ralph, S. Dak. Kdor ve zanj, naj sporoči sestri naslov	(3)
Vse konzularne in notarske za deve (civilne in vojaške) prevze ma v hitro in uspešno izvršitev.
Ivan Kaker,
2201/2 Grove St.
MHJVAUKEE, WIS
Kdorkoli
bo poslal znamko za en cent Cunard Steamship. Co. Ltd. 21—24 State Street New York; ali Cor. Dearborn & Eandolf Sts., Chicago, 111.; ali Metropolitan Bldg., Minneapolis, Minn., bo dobil knji žico z dragocenimi informacijami zr potnike, kador tudi s slikami pokrajin na Kranjskem, štajerskem. Koroškem in Avstriji vobče.

EiE^na
VAŽNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se drafiov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
•# Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO.
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
«rwvwwvva
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
zceluje vsa v fotografično stroko spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO.
Štiri in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o t9j banki. Nekateri živijo v drugih državah, zoper drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena največjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
S MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pet dolarjev na leto lahko naja mete hranilni predal (box) iz Armorje-vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami.
POZOR!
POZOR!
SLOVENC! V BARBERTONU, 0.
BRAT DRUŠTVA
“TRIGLAV”
priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno B*> IV N ICO. Delo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago.
Anton Merda, 110 N. 2nd Str.
BARBERTON, O.
Josip Bereš
priporoča svojim rojakom svojo moderno vrejeno
GOSTILNO
Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago.
427 Norm 2nd St
BARBETON. O.
VSA TISKARSKA DELA
izvršuje točno v vseh jezikih
Jugoslovanska zadružna Tiskarna
naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So Centre ave. Chicago, III.
Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske knjižice, vizitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno.
Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje.
Naše cene so zmerne.


! k £@K9E9E9iS£&
EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, IH.
Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REG ALI JE, ZNAKE, KAPE,
PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev.
Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	. >
se je ustanovila.	?
7;	I
% NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
f
v
T ?
T
T
T
f
♦>
Narodna Tiskarna
2146-50 Blue IslandJtve., Chicago, Ul
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ,e8kem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
The Lake Shore Banking and Trust Co.
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,000.000.00
Hranonje in splošni bančni posli.	Posojila na žemlji**« m dra«*.
55. cesta In St. Clair Ave.	Huron Road In Prospect Ave.
Superior Ave. in Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Placemo 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter proda,temo p* brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt.
Želimo Vašega znanstva.
Jno. M. Sundry, preda. Harley B. Gibbs, poi preda. H. W. King,
J. Horace Jones, blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag L. C. Kollie in George K Schulze, pomožna cashier.
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndala Aïe. Chicago, IBinoi