Poštnina plačana v gotovini. — Die Postgebiihr bar bezahli. PREIS — CENA L 0.6« V Ljubljani 8. marca 1944 Slovenska Rezijanha nosi seno BOJ BOGU Dandanes je komunizem napovedal Bogu odkrit boj, ki smo njegove priče mi sami. Prejšnjo čase so pač živeli in učili različni ljudje tu in tam, da ni Boga. Ta stavek »ni Bogat je tako starf kakor je staro sveto pismo, ki že govori o bedaku, ki taji Boga. In vendar so največji duhovi vseli časov Boga priznavali, tajili so ga le povprečni in slabotni duhovi. O slavnem zvezdoznancu Atanaziju Kir-lierju, ki je umrl 1. 1680., pripovedujejo, da ga je nekoč obiskal znanec, ki ni veroval v Boga in ki je vedno trdil, da je zemlja sama od sebe na* stala, kakor so same od sebe nastalo tudi zvezde. Bogotajec je v Kirherjevi sobi videl lep globus, ki je v malem kazal zemljo, sonce in zvezde, kako se drugo okoli drugega vrti. Radoveden je vprašal Kirherja: »Kdo pa je ta lepi globus naredil?« Kirlier pa je odvrnil: »Nihče, kar sam se ja naredil!« »Kako to, saj ni mogoče, da bi se bila kaka stvar sama od sebe naredila.« O pač!« je odvrnil verni Kirher. »Če je mogla zemlja sama od sebe nastali, če so to mogla zvezde, zakaj ne bi tega mogel tale mali globus?« Bogotajec je umolknil, poboljšal se pa kajpada ni. Vsa zemlja, vse stvarstvo, zvezde na nebu, rastlinstvo, živali in človek — vse to je, se giblje, rasle in živi po določenih postavah, ki so mu' dane. Kdo jih je dal? Tisto neskončno modra bitje je Bog! ,To spoznava človeški razum. In vsi veliki ji m i Človeške zgodovine so spoznavali Boga. Ze' grški modrijan Sokrates je učil Boga, dasi ga nii spoznal tako kakor ga spoznavamo mi. Učil ga, ,ie Platon, veliki modrijan Aristotel, Rimljan Se-' neka, sveti Tomaž Akvinski, največji duh krščan-« siva, za njim vsi modrijani, med katerimi lahkq imenujemo tudi znanega nemškega Kanta, ki ja; učil sicer zmote, ki pa je v Boga vendarle ve« roval. Ta je božje bivanje takole pribil: »Pran gotovo nikdar in nikoli ne bo nastopil človek, ki bi- mogel dokazali, da ni Boga in ne prihod-« njega življenja.« Celo znani modroslovec Scliopen-hauer, ki je v mladih letih tajil Boga, je na smrt bolan leta 18SH) vzdihnil: »O Bog. moj Bogi* Zdravnik, ki ga je zdravil, ga je slišal in so začudil: »Ali je res Bog? Saj ste vendar trdili, da ga ni!« Bolni modroslovec pa je odgovoril: »Moje znanje brez Boga mi v mojih bolečinah no more pomagati, če bom spet ozdravel, bom drugačen.« Ti vsi, ki so kdaj tajili Boga, so bili v zdravih! dneh pač bogotajci in brezbožniki, ki jim je Boji v njihovem življenju bil v nekako napotje. Toda1 dandanes jc boj Bogu na drugih temeljih. Danes sedanjim brezbožnikom ne bi smeli reči, da so brezbožniki, marveč so protibožniki, sovražnik? Boga, katerega sovražijo z vsem bistvom svoja" duše. Komunistična zveza brezbožnikov je organizirana vojska zoper Boga. In ravno ta vojska1 je najboljši dokaz, da je Bog. Zakaj, če se zoper. Boga bore, ga priznavajo. Priznavajo ga, toda sovražijo. Znano je, kako ga sovražijo. Uničena človeška življenja ter upepeljeni domovi in cerkve po naših dolenjskih in notranjskih krajih sa znamenja tega sovraštva. To sovraštvo je satansko, tako divje in straš* no, da lega mi kot ljudje niti razumeti ne nn>» remo. Groza pretrese človeka, ko sliši, kaj j i tisti nesrečni fant, ki so ga bili komunisti prw pravili najprej ob vero, ga pahnili v močvirji zablod, naio pa v boj zoper svoje rojake, izustil1, ko je umiral: »Tako sovražim Boga, da bi bil rad pogubljen, da bi ga potem mogel še huje so* vražlti.s • Tako mora govoriti samo še Satan. In komunizem je Satanova garda. Vojni dogodki preteklega ledna Nemški pritisk pri Nettunu Na italijanskem bojišči^ so bjll dne 27. svečana le krajevni boji, kakor naglaša nemško uradno poročilo 28. svečana. Nemci so obkoljene »ngleške čete pri Buon Iiiposu po hudih bojih uničili. Ujetih jo bilo 650 Angležev, mnogo pa jih je padlo. — Nemške baterije so uspešuo ob-Itreljevale htke v Anziju in Nettunu. Ho nemškem uradnem poročilu 29. svečana so nemške udarne čete imele tak uspeli, da so izboljšale nemške postojanke. Na južnem bojišču »o bili odbiti sovražni sunki pri Castelfortu in Terelli. Kakor poroča nemški urad, se je nemški pritisk pri Nettunu še povečal, zlasti uspešno nastopa nemško topništvo. Udarne čete so obkolile in uničile večjo sovražno skupino južnozahodno od kraja Cisterna. — Nemška letala so v luki Anzio potopila 5000 tonsko prevozno ladjo, poškodovala pa še štiri druge ladje 8 15.000 tonami. — V letalskih dvobojih je sovražnik izgubil 12 letal. Dne 2. sušca govori nemško uradno poročilo, da so na vsem južnem bojišču hudi boji, polni tprememb, zlasti južno od kraja Cisterna. Sovražniku se je posrečilo, da ie spet vdrl v nekaj nemških postojank, ki so jih bili Nemci prejšnje dni sovražniku iztrgali. V anzijski luki jc 1»i I od topništva potopljen večji tovorni parnik. Bojna letala pa so poškodovala v tej luki 5000 tonsko prevozno ladjo. Na južnem bojišču delujejo le izvidnice. Na bojišču pri Nettunu so nemške udarne čete izvedle več uspešnih udarrev, kakor naznanja nemško uradno poročilo 3. sušca. V lukah Anzio In Nettuno sta od topništva bila zadela dva ry-iilca ter 7000 tonska prevozna ladja. Ob Jadranski obali so bili uničeni trije sovražni oklepniki, sovražno skladišče streliva in goriva pa je z ljudmi vred zletelo v zrak. Nemške pomorske sile so uspešno bombardirale luko Bastia na otoku Korzika. Nemško uradno poročilo dne 4. sušca pripoveduje, da so nemške čete na boiišču pri Nzttunu ravzele več važnih višin južnozahodno cd Aprilije ter južnozahodno od Cisterne. Sovražnik ie s proti napadi skušal te višine Nemccm iztrgati,, pa je bil odbit. — Na južnem bojišču italijanskega bojišča so bili le spopadi udarnih ali izvidniških čet. Odbiti sovjetski napadi Nemško uradno poročilo 28. svečana pravi, da »o Sovjeti včeraj ves dan napadali na obeh straneh Krivega roga. Vsi napadi pa so bili odbiti, ko so bili krajevni vdori zajezeni. Južuo od Pripetskega močvirja so ponekod živahni boji. Pri Jampolu so nemške čete vrgle Sovjete nazaj. Južno od Berezino je sovražnik zaman napadal. Hudo ko nemške sile bombardirale sovjetska »birališča vzhodno od Kirovega grada. Nemško uradno poročilo od 29. svečana se Klasi, da so hudi sovjetski napadi pri Kerču in Krivem rogu bili odbiti ter krajevni vdori s protinapadi očiščeni, pri čemer je sovražnik imel velike krvave izgube. Južno od Pripetskih močvirij boji še trajajo. Južno od Berezine in vzhodno od Vitebska bo pred nemškimi črtami bili zbili vsi hudi sovražni napadi. Severnozahodno od Nevlja je sovražnik napadal, pa so Nemci dosegli tam popoln obrambni uspeh. Dne 1. sušca navaja nemško uradno poročilo, da so Sovjeti pri Krivem rogu, pri Zaškovu in Bcrdičcvu hudo napadali, da pa so nemške čete tukaj sovražniku prizadele velike Izgube. — Hudi boji trajajo še pri Jampolu. Južno od Pripetskega močvirja so nemške sile uspešno napadle sovražnika severnovzhodno od Rogačeva so Sovjeti -j. man napadali. V boj co poslali tukaj 30 oklepnikov, izmed katerih so jih Nemci kar 20 uničili. Sovjetski napadi so bili zhiti tudi pri Nevlju, pri Pekovskem jezeru in ob Narvi. -- Meseca svečana je sovražnik na vzhodnem bojišču izgubil 7G3 letal, pri čemer so Nemci izgubili zgolj 60 svojih letal. Nemško uradno poročilo 2. sušca pravi, da so Sovjeti zlasti pri Krivem rogu močno napadali, «a pa so bili njihovi napadi brez uspeha. Severno od Rogačeva so sovražne čet* napadle na Ozkem prostoru, toda nemški grenadirji bo jim preprečili vsak predor ter jim zadali hude krvave fcgube. Pri Nevlju so boji vedno bolj srditi in zagrizeni. Ves. prejšnji dan so Sovjeti sku.nli predretl, toda so bili povsod odbiti. Nemci so jim v teh bojih uničili 25 tankov. Na novo je napadal sovražnik pri Narvi, kjer pa je nemški topovski ogenj sovražnika zmlel ponekod že poprej, preden je zapustil svoje postojanke. — tudi ob Ledenem morju so nemški oddelki vdrli v sovražne jarke in razstrelili sovražne postojanke. Dne 4. suica naglaša nemško uradno poročilo, da so nemška bojna letala v morski ožini pri Kerču potopila dve naloženi ladji, več drugih pa poškodovala. — Pri Krivem rogu so bili odbiti močni sovjetski napadi. Tudi južno od Pripetskega mo; čvirja so bili odbiti močni sovjetski izvidniski sunki. — Z velikimi sovražnimi izgubami so bili zlomljeni sovjetski napadi tudi med Berezino in Dnjeprcm ter sevemp od Rogačeva. — Juzno-vzhodno od Vitebska so Nemci obdržali svo]e položaje vkljub sovjetskim napadom. — Južnozahodno od Nevlja in juinovzhodno od Plcskave so boji popustili, pač p« so sovjeti nadaljevali svoje silne napade ob Narvi. Na več kraph «0 sicer vdrli, pa so vsi ti vdori v protinapadih bili ali očiščeni ali zoženi. Kakor je iz teh poročil razvidno, boji na jugu ponoliujejo. Tukaj je namreč že odjuga ter so reke, potoki in močvirja že polna vode. Na severu je še mrzlo, da sovražnik tukaj še lahko napada. Iz bo.ev zoper komuniste V (iradacn v Beli krajini eo te dni »izvolili« za ^poslanca« od komunistov določeno Dančkovo Lojzko — Zupelj Alojzijo iz Podzemlja. V noči od 27. na Ž«, lebruar so boljševiki zažgali poslopje IjiuUke šole na Rakeku, ki je zgorelo z vnem inventarjem. Nad tri tri pol milijona Ur škode. V boju z domobranci na Dolenjskem je padel tudi bivši topniški podporočnik, sedaj boljševiški »major« Bogdan Zaplotnik. Srbski prostovoljski oddelek je na področju Mladenovac—Amidjelovnc ujel 193 komunistov, nad njimi bataljonskega poveljnika. Oe bi boljševizem med Slovenii zmagal, bi slovenski kmet iz lastnika svojega doma im grunta podal poljski delavec pod bičem barab in failranih šludt n'.ov. Zdravstveni odsek pri komunistih nabija eedaj lepake po hišah, kjer opozarja ljudi pred nevarnostjo tifusa, ki ga razširjajo po Dolenjskem — ušivi g07flovni.ki. V majhni župniji v škncijanu pri Turjaka je izgubilo doslej ie 45 župljanov svoje življenje v boju proti komunizmu za svobodo slovenske domovine. Da bo Slovencev čimprej konec, pošiljajo sedaj naši komunistični kolovodje prisilno mobilizirane Slovence na najbolj nevarna bojišča v Bojno. Mihajlovič jc izdal oklic, v katerem v imerau kralja Petra poziva vse Srbe, Hrvate in Slovence na boj proti Broz-Titovim komunistom. Komunistični razbojniki so požgali cerkev v Kopanju »n sosedna poslopja. Protikomunistični pouk so zdaj uvedli tudi po višjih razredih ljudskih šol v Ljubljani in okolici. Kako se časi spreminjajo! 4500 Slovencev jc bilo pobitih po uradnih podatkih komunistične OF samo v letu 1942. Komunisti so sami usmrtili poveljnika Logarja Jožeta iz Maribora im komunista Borka Jožeta, bivšega občinskega tajnika v Tržišču na Dolenjskem. S podeželja prihaja vedno več poročil o oboroženih spopadih med komunističnimi tolpami in skrivači. Domobranska novomeška posadka je icln delavna, je stalno na pohodih in je dooegla v boju e komunisti lepe uspehe. »Podpredsednik« komunističnih tolp v Jajcu srbski Jud Moša Pijade je bil' od ovojih zastrupljen in je ie podlegel za posledicami. Te dni je pribeSalo v Ljubljano veliko skrl-vačev iz Temeniške doline, ki so se takoj v velikem številu prijavili k domobrancem. Komunisti so umorili stiškega patra HergoJa, posestnika Lojzete Strmama iz Kostrevice pod Prim-skovim In rjegovesa sina Pavla. Črnogorsko duhovništvo je pmlalo izjavo, v kateri označuje boljševizem za največjega sovražnika cerkve in naroda. KRATKE 7000 kmetom je vrnila posestva nemška uprava v Rusiji. Letos jc minulo sto let, odkar so odpeljali iz Bremenu na Angleško prvo neuiško ladjo s tovorom. 40.000 izselnikov se nahaja trenutno na Švedskem; 300 od teh je oblastno zaprtih. Nad 200.000 ustreljenih zajcev je Madžarska za zadnje lovske dobe izvozilu v tujino. "50 milijonov črk je postavil neki strojni stavec v Osnabriicku; jubilant je obhujul oni dan petdesetletnico svojega dela. Francoski škofje so ostro protestirali proti nečloveškim zračnim napadom na razne francoske kraje. V zadnjem letu je morala njujorška policija iskati nad 3000 pogrešanih deklet, starih od 13 do 20 let. Na 15 milijonov ljudi cenijo v Moskvi sovjetske izgube v tej vojni. Ce bi komunisti zmagali, bi Španija ponovno postala ž.ricv boljševizma, je izjavil scvilski nadškof-kardinal. Broz-Titove tolpe so od 1. dec. 1943 izgubile doslej skupno najmanj 26.000 mrtvih in 15.000 ujetnikov. Poldrugi milijon jajc bi Romunija laliko več poslala v tujino, ako hi imela dovolj hladilnic. V Franciji vlada tako pomanjkanje papirja, da mora civilist, ki želi uradnega potrdila, sam prinesti v urad potreben kos pupirja. 9000 kg tehničnih maščob ungleškegu izvora so nalovili iz morja v mesecu februarju ob za-padni švedski obali. Na 29 milijard dolarjev se je zvišal v 1. t943. čisti dobiček ameriških industrijskih družb. ženo znanega voditelja Indijcev Mahatme Gandhija so 23. februarja upepelili. 50.089 ur jc že popravil 87 letni urarski mojster \Veinrcich v lleldrungenu ob Unstruti. Dve sto izmed tisoč ljudi mora v Nemčiji nositi očala. V sevorni I Islandiji je znesla kura te dni jajce, ki je tehtalo 200 gramov. (Pri nas je teža jajc največ 63 gramov.) V občini Komhild ob Rena živi rodovina, ki se preživlja že dve sto let s popravo čevljev. V abcsiiski Adis Abebi je bila v navzočnosti neguša velika parada nhesinskih vojakov, ki bodo odšli na italijansko bojišče. Angleško letalstvo je zgubilo pri zadnjih napadih na zapadno Evropo 50.000 pilotov in 10.000 orjaških letal. Sedem kilogramov jc tehtal otrok, ki je pri-Sel nedavno srečno na svet v Honingsvangu na Norveškem. Dela ljubljanskih izobražencev ni sram odobravati, podpirati, podpihovati in pospeševati najstrašnejše zločine nad lastnimi rojaki. Odstopil je predsednik argentinske republike Ramirez. Na novo so uredili plače javnih nameščencev v češkomoravskem Protektoratu; draginjske in dodatne doklade so vručunali v plače. Prejšnjim lastnikom v Litvi so vrnili Nemci 184 industrijskih, 122 trgovinskih in prometnih ter 50 velikih obrtnih podjetij. Skeroj šest milijonov hektarov zemlje Romuni preoiuli v pozni jeseni in v ziini; f sejali so že 3.5 milijona hektarov. « Dv« milijona metrskih atotov vlaken za blago izdela seduj letno italijanska industrija. . Šestdesetletnico ustanovitve je praznoval te dni hidrografski (vodopisni) zavod na Dunaju. Stopetdeseti zavod za obsevanje rudarjev » višinskim soncem so odprli nedavno v sudet-skem okrožju. Približa« 6000 ljudi je mesečna pokosila to ■ zimo malarija v Egiptu 25.000 tnrških funtov za prehrano šolski" otrok ie dovolil mestni isvet v Ankari. . 2000 vagonov pšenice bo Romunija v ten dneh poslala na Finsko po Donavi. »Poleg meča plug«, je geslo predavanj, ki s0 bila v februarju v Nemčiji. >o po- žaloigra na Cerkljanskem vrhu Komunisti umorili 15 goriških Slovencev Komunizem pri nas že spora] tri leta divja, mori in požiga, pa je kljub vsem svojim strašnim [zločinom še vedno našel med nami zagovornike, 1 zlasti med tistimi, ki ga od blizu še niso poskusili. ])a je mogel med lahkovernimi toliko časa uživati nekakšno zaupanje, v tem je skrivnost satansko izvedene propagande, ki je znala z tažjo zatajiti svoje prave namene ter hkrati prikriti svoja že izvršena dejanja. Na zunaj je ta satanska organizacija izobesila zastavo »osvobodilne fronte slovenskega naroda'. To je znala tako spretno pokazati kot edino odrešilno slovensko narodno organizacijo, da so jo spočetka pri nas znali razkrinkali le najbolj bistri možje ali pa taki, ki so ime)i priliko njihovo pravo početje že od blizu opazovali. Tiste, ki so to zločinsko tolpo pravočasno spoznali ter pred njo začeli svoje rojake svariti, so zakrinkani komunisti začeli morili. Ce je umor vzbudil ogorčenje, so brž razglasili, da je ta in ta bil narodni izdajalec — in lahkoverna javnost se je brž pomirila. Zakrinkani morilci Ko so pri nas pošteni možje, fantje in dekleta ter žene, pa tudi otroci začeli kar v množicah padati pod streli in noži rdečih morilcev, takrat je vsa poštena slovenska javnost spoznala pravo lice te komunistične tolpe. Toda le tam, kjer so jih od blizu poznali, drugje pa niti verjeti niso mogli, da bi taka podlost bila sploh mogoča. Ko je nazadnje vse slovensko ljudstvo v Ljubljanski pokrajini pograbilo za orožje, da se reši teh Kajnov, takrat so obrobni, zlasti goriški in primorski Slovenci začeli majati z glavo, češ: To pa ni pravica! Saj to je prava »osvobodilna fronta«, ki hoče Slovence le osvoboditi. Ne gre, da bi zdaj sami Slovenci svoje brate napadali. To in tako so govorili goriški in primorski Slovenci v dobri veri, ker te tolpe niso še poznali. Saj si ti naši bratje niti misliti niso mogli, da bi narodna osvoboditev mogla biti le krinka, za katero se skriva pravi obraz satanskega komunizma. In komunisti so znali dovolj dolgo varati nepoučeno goriško in primorsko slovensko ljudstvo. Noč in dan so bili na delu agitatorji, ki so po goriških vaseh trobili, da »goriški 'Slovenci moramo ostati složni in edini ter moramo kakor en mož odbijati vsakršno domobranstvo s Kranjskega*. Tako so go-! vorili ljudem, ki so jim po večini kajpada verjeli, I ker spočetka ni bilo nikogar, ki bi jim bil dopo-I vedai, kako je stvar v resnici, kasneje pa tega ■ nihčo več storiti ni mogel, ker je bil brezpogojno ! obsojen na smrt. Spoznanje prihaja Vkljub vsemu temu pa je goriškim Slovencem že začelo vstajali spoznanje, da »OF le ne dela prav t. Čudno se je dobrim katoliškim ljudem zdelo, kaj pomeni tisti komunistični znak na slo-; venski zastavi. Navdušeno so pozdravljali slovensko zastavo, niso pa se navduševali za rdečo zve-j zdo in za srp in kladivo na njej. Toda prav kmalu je prišlo novo spoznanje: i Nemška oblast je v svoji vsega priznanja vredni I uvidevnosti slovenskim otrokom odprla vrata v slovenske šole ter postavila slovenske župane. — Ljudje so bili navdušeni. Kako neki ne bi bili, ko pa so se kakor sužnji čutili, ko so morali svojo otroke pošiljati celih 25 let v tuje šole, ko so jim celili 2.") let županovali tuji vsiljeni župani. V to veliko narodno navdušenje pa je kakor strela 7. jasnega udarilo: »Osvobodilna fronta prepoveduje vsakršno slovensko šolo!< I11 potem so začele padali tudi glave tistih slovenskih mož, ki prevzeli mesta prvih slovenskih županov. — Hkrati pa so v javnost prišle govorice, da so »osvoboditelji« sklenili zvezo s tistimi uradnimi in neuradnimi badoglievskimi in savojskimi ljudmi, kateri so naše slovensko ljudstvo na Goriškem celih 2.1 let zatirali. Prišlo je v javnost, da so italijanski komunisti združeni s slovensko govorečimi ena fronta, ki naj slovensko Goriško in Primorsko ohrani za tiste, katerih so se ti naši Slovenci ko-n,i,i Pravkar iznebili. Narodno razočaranje je bilo veliko po tem spoznanju. Zdaj komunisti tudi niso več tajili, , "i kaj so. Toda še vedno so trdili: »Mi smo »'cer res komunisti, toda zoper vero nismo, saj nismo še nobenega duhovnika umorili. Tudi na Kranjskem jih nismo, ker tam smo pobijali le izdajalce. Ce je seveda kak duhoven bil med izdajalci, je seveda pravično, da tudi on pretrpi tako kazen.« Tako so govorili. Hkrati pa so izdali skrivno okrožnico svojim zaupnikom, v kateri je bilo naročeno, da »za sedaj še ne sinejo likvidirati nobenega duhovna*. Kadar gride čas za to, bodo že sporočili in naročili. Med tem je vsa dežela bila pod vplivom komunistične propagande. Vsakršen pouk je bil nemogoč. Zdaj so se komunisti sami sebi zazdeli dovolj močni, da začno tudi na Goriškem likvidirati tisle, ki jih ne bodo potrebovali ali ki bi utegnili postati nevarni, kadar bodo spregledali. In padle so prve vočje žrtve! Padlo je na en sam dan 15 slovenskih mož, žena in deklet, med njimi dva duhovnika! Komunisti začno moriti Niso lo prve žrtve, že poprej so umorili več posameznikov po raznih krajih Goriške in Primorske dežele. Že ti umori so bili dovolj glasen opomin, kaj se na Goriškem pripravlja, da ta nesrečna slovenska dežela pojde po ravno isti kri-ževi poti, kakor jo je morala prehoditi izmučena Dolenjska in Notranjska, Toda 15 žrtev na enkrat — to mora odpreti oči tudi najbolj zaslepljenemu človeku. Zdaj je padla vsaka krinka. Zdaj ni več govora o kaki osvoboditvi slovenskega naroda. Zdaj je docela jasno, da gre zgolj in samo še za komunistično revolucijo, v kateri naj izgine vse, kar ni rdeče. In ker tolminski in cerkljanski ljudje ne marajo bili rdeči, ker ne marajo biti morilski komunisti, zato jih je treba počasi vss »likvidirati«. Tako geslo je zdaj izšlo iz vrst bolj-ševiških diktatorjev, ki so uvideli, da ne morejo več z varanjem voditi za nos tistih ljudi, ki so začeli spregledovati. Zato so v Cerknem pobrali 15 svojih žrtev, ki so o njih vedeli, da niso in da nikdar ne bodo komunistični hlapci. Pobrali so jih in odvedli na Cerklanski vrh, kjer so jih nekje pomorili in nato v gozdovih zagrebli. 15 žrtev L Med prvimi je bil kajpada slovenski duhovnik kaplan Lado Piščanec. Rodil se je IG. junija 1914 v Barkov-ljah v Trslu, šolal se je v Gorici, kjer je vstopil tudi v bogoslovje ter postal vnet katoliški slovenski duhovnik. V Cerknem je nadvse vneto in goreče deloval med svojim ljudstvom, ki ga je hotel videti srečnega in svobodnega. Ljudje so mu zaupali in ga spoštovali. In prav zalo je moral pasti, ker so se ga rdeči rablji bali zaradi njegovega zaupanja, ki ga je užival med ljudstvom. 2. Druga žrtev je bil drugi cerkljanski kaplan Sluga Ludvik. Njegov dom je sicer bil pri Sv. Luciji ob Soči, rodil pa se je v begunstvu na Visokem pri Kranju dne 24. avgusta leta 1917. Zvesti tolminski značaj je ves gorel za svoje ljudstvo in svoj poklic. Zdaj ga jo roka rdečega zločinca umorila in mu zavrla njegovo delovanje. 3. Bevk Filip, kmet v Cerknem, je tretji v tej vrsti. Za njim sledi 4. Paa Pavla, cerkljanska učiteljica, ki se je rodila na Otlici, je pa delovala v Cerknem kot izvrstna učiteljica. '5. Scdej Pavla, šivilja v Cerknem, je naslednja žrtev. Umorjena Pavla je nečakinja rajnega goriškega nadškofa dr. Sedeja, ki je bil v Cerknem doma. Rajni nadškof je bil res cel mučenik na nadškofijskem sedežu v Gorici, ker je bil do konca zvest svojemu narodu in Cerkvi. Zdaj je zaradi isto zvestobe morala dati svoje življenje njegova prva nečakinja Pavla, za njo pa njena sestrična, druga Sedejeva nečakinja m -NOVEGA d Policijska ura na območju mesta Ljubljana je odslftf od pol petih zjutraj do desetih zvečer, d Goriške duhovniško vesli. Župnik Oskar Kogoj iz Kreda prb Kobaridu je imenovan za drugegai kaplana v Tolminu. — Župnik v Pevmi Anton Rutar bo upravljal tudi Podsahotin in Sentmaver. —1 Za začasnega kaplana v goriškem sirotišču je na-značen Stanko Žerjal. d 55 letnico poroke sta obhajala v Trbovljah.' zakonca Leopold in Marija Medvešček. Živela! d Tatvine med zatemnitvijo se s smrtjo ka> znujejo. Ker so se tatvine in vlomi zlasti v Trstu! v nočnih urah stalno množili, je der Oberste Kom-missar in der Operatiomszone Adriatisches Kiisten-land izdal razglas, da bodo poslej vse tatvine, ki so se izvršile z zlorabo zatemnitve, brez izjeme! s smrtjo kaznovane. Sodilo jih bo posebno sodišče za javno varnost. Ta odredba ima veljavo tudi za' nazaj do 1, svečana. d Osemdesetletnik je postal Josip Maček, lastnik znane ljubljanske gostilne tam za vodo. Bog mu daj zdravje še mnogo lett d Belo vino je prišlo na dan. V Ljubljani ia tudi v podeželju je v zadnjem času občutno primanjkovalo belega vina, ki ga mnogi rajši pijejo kot črnega, saj ima manj čreslovine. Vinski trgovci in gostilničarji so belo vino zadrževali, računajoč s poznejšimi bolj ugodnimi prodajnimi pogoji. Zdi pa se, da so gostilničarji dobili z pristojnega mesta namig, da store bolje, ako prično točiti tudi belo vino, kar so po večini res storili. d Izjeme pri policijski uri. Policijska ura za hotelske restavracije »Union«, »Slon«, »Metropol« in »Bellevue« je določena na 23. uro, v gostilnali Kajfež, Na-na, ilabjan, »Pri Lovcu« in Mrak pa1 na 22. uro. To velja seveda samo za tiste goste, ki imajo dovoljenje prekoračenja policijske ure. d Policija v Pulju je zaprla tri trgovce, ki so boleli prepeljati iz mesta okrog G000 kg moke, testenin in riža. G. Mczek Katarina, kmetica v Cerknem. Tem pa sledi še cela vrsta drugih, ki so komunistom bili trn v peti: 7. Mlakar Anton, kmet v Lazcu pri Cerknem, 8. Amlirožič Janez, zidar in kmet v Otaležu pri Cerknem, 9. Bogataj Rudolf, čevljarski mojster v Zgornjih Laznah, 10. Zorziit Karlina, doma v Kojskem v Brdih, ki je v Cerknem bila hišnica, 11. Eržen Angela, pridna šivilja v Cerknem, 12. Purgar Malika, služkinja v Zakrižu pri Cerknem, 13. Roje Franc, trgovec v Cerknem, 14. Bavcon Josip, šofer, doma iz Gradiške oK Soči, 15. Kavčič Albert, mesar in strojar v Cc-rknem. Odpor po vsem Goriškem Ta strahotni umor je razburil vso Goriško, ki je zdaj do jasnega spoznala, kaj in kdo so ti komunistični »osvobojevalci«. Ljudje, ki so zadnje čase dobro spoznavali, so zdaj jasno spoznali, kuj se skriva za krvavo krinko. Prvi so to pokazali fantje v Dornbergu v Vipavski dolini. Ko so komunisti prihrtili v to lepo ia veliko vipavsko vas, da bi tukaj prisilno vzeli seboj fante, ki naj bi šli prelivat svojo kri za te krvuve rablje in pitanj komisarje, so se Dornberžani lem tolovajem uprli. Oboroženi rdečkarji «0 sicer fanta obkolili, toda ti se niso dali ugnati, marveč so krepko pograbili ter nekaj tolovajev razorožili, druge pa v beg pognali. Zdaj bi bilo treba te fante dobro oborožiti, da bi rdeče rokovnjafe enkrat za vselej minilo veselje strabovati slovensko prebivalstvo v teh krajih. Naša Goriška, ki je nekdaj pred svetovno vojsko bila v očeh vseh Slovencev punčica, ki jo j» treba negovati ta Goriška je v komunistični nevarnosti. Leta 1915. je rajni dr. Ev. Krek ustanovil in sam z vso ljubeznijo vodil begunski podporni odbor za goriške Slovence. Zdaj pa deluje v Ljubljani odbor, ki vse Slovence zbira v molitvi in devetdnevnici za goriške primorske Slovence, da bi bili ti in vsi drugi Slovenci srečno rešeni sira* hotne komunistične satanske kuge. Posvetimo se Mariji! Navodila Škot. pripravljalnega odbora a posvetitev družin ' Letošnje peto sobote so namenjeno predvsem poglobitvi našega verskega življenja. S pobožnosljo petih prvih sobot zadošfujenio brezmadežnemu Marijinemu Srcu za rešitev duš grešnikov, zlasti tapeljaueev brezbožnega kofftuuuuia, ki jih je še toliko ine»l našim aarod«Bi. Da bi se pa v našem narodu, ki je v teh strašnih stiskah božje pomoči take pnlrulieB, utrdilo življenje p« veri, mora pa virasti nujno v vseh naših srcili najtrdnejše prepričanje, da smo le na Petrovi skali varni pred valovi, ki prete požreti ves svet i« uničili tudi nas narod. Za dosego gornjih namenov meil vsem našim narodom pa je važno, da jačseiu« pri samem sehi. V te naj poleg drugega služijo zlasti posvetitve družin brezmadežnemu Marijinemu Src«. r V mesec« marcu in aprilu naj hi se vse aase »iovenske družine posvetile Srcu naše Matere. — Slika Marijinega Srca naj bi krasila dem vsake slovenske družine. Ona naj bi družila vse člane družine, da bodo enega duha in hodili po pravi j« ti. . . Poleg verskih cerkvenih praznikov naj hi bil posvetilni dan za vsako družino enak dogeilek. Kaj bi ga vsaka družina obnavljala vsake leto! Da bo naša vdanost in zaupanje v Marij« v teh (asih budila v naših zanamcih vero in prepričanje v Njo, ki nas v«di po pravi poli, bu vsaka posvečena družina vpisana v pnsebno Urno »knjigo Marije Pomagaj*. Te knjige bo vsaka fara v skupnem romanju nesla ob prestol naše Matere ia Kraljice Marijo Pomagaj! Zato prosimo vse iupne aradc in cerkvena predstojnišlva. da si oskrbe pri škofijskem pripravljalnem odboru petih prvili sobot v Ljubljani, Poljanska cesta (i. enako število družinskih diplom ta družine, kakor isto število vpisnih listuv za »knjigo Marije Pomagaj«, da bodo na ta način družine, ki se bodo posvetile brezmadežnemu Srcu Marijinemu, mogle vse potrebno dobiti pri žttpnih uradih oziroma pri duhornijskih uradih. Tudi one družiue. ki so so že posvetile brezmadežnemu Srcu. naj nujno zahtevajo družinsko diplomo in pa vpis v »knjigo Marije Pomagaj«. Za požganc Marijine cerkve, ta oskrunjene •itarje. za razmetane in puhejene posvečene fcasti-je, za Rešuje Telo, oškropljeno s krvjo najboljših Slovencev, postavimo cerkve ia oltarje r naših sr-rih in naših domovih v zadoščenje Njej in njenemu Sinu. Brezboštvo. ki je zagradiln prehode k našim božjim potem, ki so bila skozi stoletja aaša tolažba in naša pomoč, naše globoko veselje, naj nas »e stre. ampak dviga, da zgradim« v naših srcih, družinah ia v vsem narodu 8m trdnejšo duhovno zgradilo vere, upanja ia ljubezni v našo Mater. Naj nam njena podoba v lasih sreih. v naših domovih, v naših podjetjih, v naših šolah izbriše strah vzhajajoče razvaline hiš, vasi. cerkva ia grahov ter neskončno gnusnih razvalin, ki jih je povzročil brezbožni komunizem v dušah rojakov, v družinah, med mladino. Poslanim« po Njej po božji besedi »častilo ljudstvo«! Skotijski pripravljalni odfcnr petih prvih sobot, Ljnbliana. Poljanska e. S. d Stali« protikemnnislična zborovanja so po raznih ljubljanskih obratih. Rami priznani predavatelji govore o nevarnosti komunistične mi*e!nosti in komunističnih načrtov. Večja podjetja imajo določene ure v tednu, ko se vse delavstvo zbere v primernem prostoru ter pazljivo posluša izvajanja govornikov. Enako imajo tudi proUkamnnistščna zborovanja m predavanja uslužbenci posameznih mestnih podjetij in obratov. Tudi inealni gasilci, ki predstavljajo sedaj že zelo močno četo, imajo nvedena protikonraniatična predavanja, d Reko so bombardirali. »Deutsche Adria Zei-tnng< poroča iz Benetk, da so sovražnikovi bombniki neki četrtek uprizorili ni Reko strahovalni napad, ki so ga jtonovili tudi sledeči petek. Poškodovana so bila mnoga stanovanjska poslopja in neka bolnišnica. d 257.87» prebivalcev j« gtel Trst po stanju * dno 3i- iubja M (Leta 1921. le 23».0Q0, 1.1931. *e 250.000, 1. 1930. pa 248.000) <1 41«) metrov vzhodno samostan-k* Me pri Rakovmški ulici v Ljubljani je vojaško zaporno ozemlje. Na to ozemlje občinstvo ne sme od 7 ure sjutraj do 17. ure zvečer. d Duce je nakazal zveznemu komisarju v Gorici pol milijona lir, ki naj jih porabi za oskrbovanje italijanskih priseljencev, došlih v Gorico iz južne Italije. d Pol milijona živilskih kari, od tega četrt milijona krušnih nakaznic in prav toliko posebnih nakaznic za maščobe in sladkor so izdali v Trstu. Uradniki so izpolnili ogromno število nakaznic v štirih dneh. d Zatemnitev. Počenši s 27. februarjem traja obvezna zatemnitev od 18.30 do 5. d Poravnan spor v IjuMjan. »Rižarni«. V smislu dogovora med prizadetimi veljajo za delavstvo »Rižarne« v Ljubljani od dne 25. novembra 1943 sledeče plače: pomožne delavke dobijo 3.50, pomožni delavci-težaki 4.75. delavci pri strojih pa 5.25 lire na uro. Ni preveč za današnje razmere. d Izvoz drv iz Goriške pokrajine je oblast prepovedala. V Gorici je drvam določena cena 65 lir za 100 kg. d Novi znak za letalski alarm. Na Reki bodo v bodoče v primeru poškodbe sirenskih naprav dajali znake za alarm s tremi topovskimi streli. Konec alarma bodo oznanili z dvema streloma. d Tudi zdravstveno pomoč uživaj« v Ljubljani begunci z Dolenjskega in Notranjskega. Zdravniško so pregledali vse. moške in ženske, slare in otroke. Tiste, pri katerih so zdravniki ugotovili kakšno hujšo bolezen, so napotili v bolnišnico, nekaj pa 6e jih zdravi celo na kliniki. d Velik predor, ki bo obenem odlično zaklonišče, so zadnji čas dogradili na zunanjem robu Trsta. d Pozdrave za starše sorodnike in inance so I Norveške poslali gorcnjsikeniu časopisu naslednji fantje: Janez Robič iz Uorij pri Blodu, Franc Bečaj iz Presrrja pri Kamniku, Vinko Veber z Golnika, Mirko Teraji iz Duplja, Ivan Jazbec, Jernej Tre-bušak i>n Franc Tolmmšek ia Motnika pri Kamniku, Franc Tekovec iz Studorja v Bohinju, Vinko Traven iz Vodic, Stanko Papler iz Besnice pri Kranju, Marko Burja iz Šmartna pri Kamniku in Janez Skerbec iz Mengša; iz severne Nemčije pa so gorenjskemu časopisu poslali pozdrave za 6vojce naslednji gorenjski fantje grenadirji: Alojzij Janežič iz Kamnika, Vladimir Smon iz. Inioviee, Franc Sodja iz Crešnjice, Mihael Slc-vec iz Stranj pri Kamniku, Franc Kožuh s Police, Jožef Senk iz Predoselj, Franc Zaplolniik iz Zgornje Kokre, Lovro Sodnik iz Holemož, Vinoenc Maudeljc iz Zgoa in Andrejčič z Jesen ic. d Za pisemsko pošto zopet poslujeta pošti Bela cerkev im Št. Peter pri Novem mestu. d Obvestilo o knjižni tombiiti »Zimske pomoči« je priobčil »Slovenec« z dne 27. februarja, na kar čil atelje »Domoljuba« posebej opozarjamo. Podrobnosti bodo sledile. d Ljubljanski policijski stražniki, ki so doslej nosili telim e italijanske uniforme, «o te dni dobili nove, leipže, sive, popolnoma podobne domobranskim. Stražniki imajo v razlik® od domobranskih vojakov bel pas na rokavu z napisom in označbo policijske službe. Kakor čujemo, bodo dobili stražniki ie nove čepice, tako da se bodo mogK v bodoče le po pokrivata, vendar vidno razlikovati od vojakov. d Nesreča ne počiva. Dne 24. februarja se je smrtno ponesrečil železniški premikat v Zaloga pri Ljubljani Franc Jančar. PrBel Je tako narečno med odbijače, da mu je stisnite prsni koS. — V Ljubljani so se dogmi i le stedofe nezgode: Pri pokopališki upravi S*". Križa zaposleni delavec, 48 letni Josip Uernetič, se je pri padcu hudo poškodoval na glavi, da je iskal pomoč,i v bolnišnici Doma v kuhinji je padla in si zlomila v koSfen levo nogo 80 letna zaeebnhta Marija VerdierjevA. Pri padcu si je zlomila levo roko 77 letna naseb-nica Marija Kužniikova. Med delom v delavnici j« padel drobec želena, odpilek. v levo ako ključavničarju, 50 letale.n u Antonu Vodičarju. Oko je hudo poškodovano. — V Begunjah pri Cerknici si je uied smučanjem »lomil desno nogo 13 letni trgovčev sin Ludvik Urbais. d Neki kmet iz Opaljega šefa na Goriškem je delal s svojim sinom na polju ter je pri tem zadel na bombo, ki se je v trenutku razletela. Kmet je kivvaln po eksploziji podlegel ranam, siina pa ao I I pripeljali v goriško bolnišnico. d Poldrugi milijon mladostnikov obojega «p«l* je pomagalo v Nemčiji pospravili žetev v letu 1943 I Opravili so 22 milijonov delovnih dni dela in bili povsod od kmetov »prejeti ji zadovoljstvom ia hvaležnostjo. ROV t 6 R 0 B 0 V 1 ■f Franc Ziler Dne 4. sušca je v Ljubljani umrl g. Franc. Ziler, ki je pred 50 leti bil med najbolj delavnimi sodelavci in organizatorji rajnega dr. Janeza Ev. Kreka. Bil je silno sposoben mož, ki je s Krekom hodil na zborovanja, lani kot dober govornik gu-voril. sodeloval kot odbornik pri Konsumnem društvu, sodeloval tudi, ko je dr. Krek s Stavliin-skini društvom gradil delavske hiše v Vodinalu in Rožni dolini. Najlepše pri rajnem pa je bilo to, da je do konca zvest ostal svojim idealom iz mladih let ter je bil dosledno zvest katoličan in Slovenec, ki ga ni premotila nobena nasprotna struja. Pokopali so ga v torek 7. sušca v Ljubljani. Naj počiva v Bogu! * V Gorici je 13. februarja umrl profesor Franc Sirec, mož, ki je vzgojil na stotine hvaležnih učencev in učenk. — Na Riglju v šentgregorski župniji je odšel v večnont posestnik Matevž Oblak. — V Vojaiku pri Celju je odšel 25. februarja po večno plačilo bivši Spitateki župnik Ivan Goricah. — V Zagrebu je hi! med bombnim napadom obit Slovenec-LjubljaniCan Stane (iašperlin. — V Kočevju je odšla v večnost 82 letna Terezija Cerček. — V Ljubljani so umrli: Karoli.ia Cebular roj. Zu-pamčič, Karoliua Segat:n, hoow!wee Mihael štrukelj iz 2apuž pri Dravijah, Katarina Prelet, vdova civilnega komisarja za Prekmurje, lila Berbuč roj. Kuhelj, Joše Bedžuli. posest :i:>k iu mesar, Kar. l Štrukelj, Urvžri restavsater Emil Krži&iik, p oš. ni upravnik v p. Aodro Alujevii, redovnica sesti a Viicencija M. Blejec, 68 letni upokojenec tobačne tovarne Ivan Skerjanc posefJnica na Mirra Frančiška Prelogar roj. Prijatelj, Ivana Zore, Štefanija Lapajne roj. GuzeJj, upravitelj v p. Josip Schlei-mer in 86 letna Ana Oer«lkarr. — Naj počivajo v miru I Preostale tolaži Bogi niiuiniiiniiiiiminnniiniminiuiniinnmuiiinmuiuiniiiiiimuRiniiitiii Švicarska mlekarstva V lelnem poročilu družbe Kmmenlal, /<>1-liikofen - Bern je tudi nekaj podatkov o švicarskem mlekarstvu. Med drugim je naved« 'i26.000 mo)/nt!s krav, lani pa 838.000. Pridobitev mleku je bila v vseh teh letih zadovoljiva, ker se je prin < -no število krav zmanjšalo od leta i')Y). samo za 15/4. Cfprav je bila lani izredna suša. količine oddauega mleka še vedno prenegale 80% rekordne oddaje v letu 1938. Od tehnično predelanega mleka je šlo lani 41.7% za sir, 55.2% za maslo in t'/" za izdelavo konserv -ranega mleka, dočim je bila uporaba mleka leta 1939. naslednja: 44.8?» za sir, 51.2% za maslo in 2% za konzerve. Izdelek masla se je toreij nekoliko povečal, izdelek »ira zmanjšal, uporaba vseh mlečnih izdelkov pa je zaradi primanjkovanja masti po leta 1925. dosegla najvišjo stopnjo. Cez nekaj dni bo izšla nad vse zanimiva in krasno ilustrirana knjiga z naslovom ' »MEJAŠI« Knjiga bo veren prikaz, življenja Indijancev — prebivalcev Novega sveta. Pokazala jih bo pri njihovem življenju doma, na lovu, z doma, kadar se bojujejo rodovi med seboj, ko se bore na življenja in smrt pruti prišlecem iz Evrope. — »Mejaši« bodo visoka pesfin Indijanče-vega rodoljnbja. ljubezen do materinske zemlje, d p vsega, kar je njegovega. — »Mejaši« bodo temeljili na zgodovinskih dognanjih in najnovejših faztskavanjil« visoke kullure Indijancev. Knjiga bo krona letošnjega »Svetovega« letnika. Imela bo čez 400 strani in malo manj kot 30(1 prelepih »lik. — Vse to, kar smo brali nekoč kot otroci o Indijancih, indijana-ricali, vse to bomo lahko brali znova, toda podprto s tehtnimi in pa stvarnimi zgodovinskimi dokazi. »Mejaši« hod« za slehernika! Naročite se takoj na »Svet«! m pod mrvo ■^ROVCST l ELKG /Z ČASOV ZOKOVNJAČEV Mesec je svetil v polni meri. Storžec se je lesketal v belili ri-žah in beli kapici; oster veter je pihal čez mirni Trsienik in pripo-gibal zelene smreke in gole hraste... Kar zahrešči dračje pod smrekami. G roga se povzpne, pograbi za samokres in z bistrim očesom pogleda skozi goščo... »Naši lufti?« (naši ljudje?) za-kliče Groga po rokovnjaški. »Kaj ne, si me že težko čakal! Pa nisem mogla prej priti. Saj veš, da se najrajši mudim tam, koder »e je numa dete rodilo.« »Ti si torerj prišla od Golice, od Bre/arja?« >Od tam sem prišla. Čakala sem Micikc, pa je ni bilo. Skrbi me to dekle.« »V gošči se je rodila, v gošči je zrasla. — Kaj hočeš? Kri ,je naše krvi in kdo bi ji zameril, če je razposajeno, živo, predrzno in kdo ve kaj še?« »Na moške je vsa neumna, preveč neumna. Vleče jih za nos. ali bojim se, da ne bi prezgodaj česa iztaknila.« »Ne boj se, jutri večer jo dene-mo v jarem. 7,daj pa le hitro v dolino. Imava še dobre pol ure hodu, da prideva na kurja v išče.« Grogova spremljevalka se je spuščala po hriba navzdol, držeč ja roko svojega ljubčka. Bili; jc ženska srednje postave, močna, precej rejena, pri petinštiridesetih letih, zelo čednega obraza, črni lasje so se usipali po belem, visokem čelu, oči so gledale bistro kakor dva žareča oglja, polti je bila bolj črnikaste in rdeče, kipele ust-iiice so dajale obrazu nekak izreden ton. Zato se ni nihče dosti spotikal nad njenim hrbtom, ki ni bil le upognjen kakor Grogov. ampak tudi nagrban. Ta edina niena telesna napaka ji je nadela ime »pu-klasta Agata«. In vendar je bila to ljubica rokovnjaškega poglavarja, velikega Groge. Samozavestno je stopala poleg njega in njena obleka je bila dragocena, kadar je nastopala ob Slavnostnih dneh na kurjavišču. Čez dan je hodila okrog pohulje-na, ni se sramovala hoditi od hiše do hiše s piskrom na hrbtu, in ljudje so jo poznali, da je konje-derčeva iz Poženka. Zdaj, v sredi noči, v sredi Udnega boršta jo vidimo napravljeno kakor zamorsko kraljico. Okrog pam ji je rožljal sklepanec, nanizan s samimi starimi triintrideseticami, po prsih so se ji usipali beneški cekini in ži-votek je bil pretkan z zlatimi in srebrnimi nitkami. Brušeni kamni so se ji lesketali iz roženih lasnic, zapestnice so krasile njene |x>lne roke, na nogah pa so se lesketale v luninem svitu kratke čižmice, zapete s srebrnimi zaponkami. Že sta nočna potovalca blizu Le-tenc, ko Agata spet izpregovori tehtno besedo: »I i torej misliš na dekletovo ženitev, Groga? Ali nameravaš hčer zaročiti Vranjcku?« »Temu pač. Saj mi je zvest kakor nihče drugi izmed mojih dvanajst kapitanov.« »Kaj pa, če je navezan na tisto dekle, ki služi pri Boltarju v Dupljah?« »E kaj? Tisto ni nič. Naš človek se bo vendar najprej obesil na našo kljuko. Grogova hči pa dekla — brr! Kaj misliš, da je Vranjek tak tepec?« »Slišala sem.« nadaljuje snet čez nekaj ča«a Agata, »da se kapitani zelo kosajo, kdo 1h> bolj poslovil tvojo petinsedemdesetletni-co. Fundeškin Groga se hoče menda najl>olj postaviti. V Kriški graščini je izmaknil najlepšega konja, da ga tebi podari.« »Eli, ta ,Mali Groga' se močno trudi, da bi zasedel prestoi Velikega Groga,« odvrne harambaša, po- našo kljuko.« glavar rokovnjačev. »Ali manjka mu previdnosti. Ni čuda, da je že ves polomljen. Je že res, da je pri nas veliko vredna močna pest, ali če bi ne imeli soli v glavi, bi bilo naše države kmalu konec. In to je, česar Fundež nima.« »Yranjek res ni močan človek, pač pa zvit. V zvijači ga nihče ne doseže. Zato pa on ni toliko za rop, kolikor za tatvino. Ljudje pravijo, da je magnetičen in da se ga vse prime, kar gre mimo njega. Vere res mi nimamo dosti, ali imamo jo pa vendar-le. Ali ta Vranjek pa nima čisto nič vere.« Groga molči, Agata nadaljuje: »Oni dan sva sedela v Dunljah pri [.ii/nrju, da nama je čevlje nodšil. Pogovarjali smo se marsikaj. Kar pravi Lužnrica — menda je njegova teta ali ka-li —: An-drejec, ne pozabi B»za in Matere Intoie! — In ka>j je Vranjek odgovoril? Borovci s0 moj bog in puška ie meni mati božja!« »Ah.« odvrne Groga. »Vranjrk je le dražil svojo teto. mislil na ni tako hudo. Saj »a no/nam. Maščevalen je. saj veš. in to smo vsi in tudi moramo biti: s tem vladamo, s tem strahnjemo. Ali brez vere nismo. Knj nismo oni dan takoj poslali [Ki duhovnika, ko je bilo treba poslati na oni svet tistega Križana, ki je hotel izdati naše namere?« Spet molče nadaljujeta svojo pot. Tam izza opekarne v Kamnje-kn se prikažeta dva jezdeca. Kakor hitro začu jeta stopinje, zauiska eden na piščalko, kateri se takoj od/ove Grobova piščalka. V nekaj treutkih stojita pred velikim Grogom na travniku kranjskega farovža Mali Groia in njegov brat, Fundežkin Miklavž. »Harambaša, za petinsedemde-setletni god ti midva podariva ta dva konja. Vredna sta med prijatelji 3IM1 ranjšev, mi Iva sva ju dobila zastonj v Kriški graščini. Samo hlapcu, ki je nekaj godel, sva s cunjo zamašila usta in glavo z motiko omotila.« »Hvala ti, Fundež, za ta dar. Kar želiš, se ne more zgoditi, kar pa je za tvojo dušo, to-se ti bo ustreglo.« Zamišljeno je Mali Groga zrl za velikim Grogom in Grogovko, ki sta odjahala na lepih konjih proti Udnemu borštu. »Težak kruh je tudi naš, Miklavž!« »Je, je. ljubi moj bratec! Ti preveč strežeš Grogi in ne veš, da tisti dupljanski \rana pri njem doseže vse, kar hoče « »Ali misliš, da bo Groga svojo Miciko dal Vrani?« »Kajpada! Groga hoče na vsak način svojo hčer priženiti v grad!« »V gradu je Vranjek pač rojen, toda plemenite krvi je v njem prav toliko, kolikor je v tvoji koži krščanske krvi. Njegov oče se piše Vogelnik in je kupil grad od Smoletov.« »Ti si preveč odkrit, Groga, Vranjek pa je zvit kakor korji rog.« »E, pustiva to in pojdiva na fin-franje (rokovnjaško gostijo). Manjka se žensk. Brešurjeva Neža iz Vodic, šenkova Mica iz l^ihovč, Šor-nova Mica iz Mengša, ali pa Zoreto-va — saj me vsaka rada vzame, katero le hočem. 1 ii kuj le |h> Udnein borštu se za ne bom več štulil okoli žensk. Naj bodo, koder hočejol Alo, brž greva, saj veš, Groga ne pozna nobenih šal. Vsekakor pa morava še jutri ^ečer povedati tisti Boltarjevi dekli, kakšen zvest fant je Vranjek, ako mu le Groga vrže Miciko v njegovo naročje.« Dračje je zašumelo, govorica se čuje tam od I ukančevega laza. Mali Groga zažvižga, odzove se piščalka. »Naši so! Kam gredo zdaj, ko bo že kmalti petelin pel?« Kar se prikažejo štiri ženske z lonci na hrbtih in okrog pasu. »O Grogee, mali Grogec. ti si se pa postavil! Takega daru ne zmore nas eden, kakor si ga ti dal haram-baši.« Tako nagovori malega Gro-go dekle visoke, vitke postave in drznega pogleda. »O Jera Travnova, kdaj te že nisem videl! 'škoda, da nisi moja!« »Pa sem še lahko, Grogec! Ti boš meril na vatle, jaz pa na sež-nje, ti boš hruške klatil, jaz pa zvezde.« »Kam pa. dekleta?« »Harambaša nnj se pognal, da še kaj zabele preskrbimo za jutri večer. Me gremo pot pripravljat možakarjem, ki gredo za nami. Jutrišnjo noč bo vsak dva želodca prinesel s selioj, enega svojega, drugega na rami. Grogova Micika bo skakala pod krivo jelko čez jarek « »Kdo pa bo tako srečen, da bo Miciki v naročje priletel?« nalašč povpraša Mali Groga zgovorno Jero. »Mlie, Grogec, se ti sline cedo. Pa ne lioš ti kaše pihal.« V tem se približajo Tacinan, Jer-danov Jaka iz Tenetiš in drugi. »No, dekleta, ali Fundeža tolažite? Groga, le kar z nami. da kakšno dečlo prislužiš. Miklavž pa tako ne mara zanje. Prav ima. Le poglejte Pop raj če vo Mino, kako solze pretaka za Polon jekom, ki ga ie dal Boltarjev Ožbolt trži"kemu Pajku v mrežo. No, Mina, nič ne žaluj! Pajkov prst je mogočen, ali mrežo na njegovi ječi so slabe. Fundežkin lomaž jih dvigne s kovaškim dletom« Tako je govoril debeloglavi mladenič s kurjo taco na licu. Drugi molče, Tacinan pa nadaljuje: »No, dekleta, ali Fundeža tolažite?« V Knpčijskn četrt v prestolnici Addis Ahebi. Pod črnim cesarjem Negnš — abcsinski cesar Hnile Sclassie. »Kiilnische Zeitung« je objavila v februnr-|fu dopis i/ turške Ankare, i i katerega povzemamo sledeče zanimivosti: Poročilo, ki je iz^lo v židovskem listu >Pa-lestina Poste, izhajajočem v Jeruzalemu, polka/.« marsikaj tega, kar se je zadnje čase odigralo v Addis Abebi in sploh v neguševi deželi. Celokupno abesinsko .šolstvo je v migle-6kih rokah ter se v Abesiniji |K> določenem liačrtu uvaja angleški jezik. Angleščina je bila poleg amharščine proglašena za uradni jezik y tej deželi. Negušu so dodelili angleškega »svetovalca«, od katerega za vise vse odločitve kbesinskega cesarja. V abcsinski upravi mrgoli langleških strokovnjakov, ki vlečejo zelo dobre [plače. Vsi listi so pod nadzorstvom angleških »metovalcev«, ki skrbe zn to, da ostane An-jlija slejkoprej budna čuvarica neomejene propagande za angleški upliv. Dcnarslvo Abesinije je izključno pod angleškim nadzorstvom, prav tako tudi bančništvo. Davke ter državne izdatke morajo najprej odobriti angleški uradniki in nimajo domačini pri te j zadev i nobene besede. Zakonodaja zavisi <>il neguševega angleškega svetovalca, v vojaških zadevali pa ima odločilno be-fcedo angleško vojaško poveljstvo. Policija je sicer domača, toda stoji pod angleškim nadzorstvom. Abesinska železnica, ki veže francosko pristanišče D/ibuti z Addis Abelio ter jc bila prej francoska last z majhnim neguševim vplivom, jje sedaj v rokah angleških strokovnjakov. Ti feo odpustili iz službe vse francoske uradnike, pa tudi domačine. Prav tako izkoriščajo abe-einske rudnike Angleži. Vzorne kmetije, ki so [jih v Abesiniji uredili Italijani, propadajo. Angleži si z vsemi silami prizadevajo, da bi ■uredili dobre zveze proti Sudanu, Keniji in Ugandi, tako da hi Abesinija bila v prometnem pogledu čim bolj odvisna od angleške naselbinske posesti v Vzhodni Afriki. Večji del Italijanov v Abesiniji je postni žrtev abesinskih domačinov. Angleži pa sicer ostro kaznujejo vsak nastop ali napad na pripadnike angleških zasedbenih čet. Zaradi nepojasnjenega umora nekega angleškega narednik« so Angleži požgali deset abesinskih vasi. ludi suženjstvo je na novo oživelo, ne v majhni meri zaradi tega, ker angleški uradniki zahtevajo domačine zn razne posrlske služile ter jih plačujejo za njih delo samo s hrano in obleko. Sedanje stanje v Abesiniji jasno kaže, iknk-no >svobo7i i Velike zatvornice na Nilu v Abesiniji. pospeši korak. Nisem ga odvedel y svojo trdnjavo, ampak v neko votlino. Okrepčal sem ga s kruhom, suhim grozdjem in vodo, nato pa seri mu velel, noj leže v kot na slamo. Ubožec je bil silno vesel. Zopet se je vrgel predme na kolena in mi poljubljal noge. Petek. Sredi dima sem videl kako je divjak padel na tla opazil, da se je pripravljal, da me počasti s puščico iz svojega loka. Ni bilo časa, da bi razmišljal, kaj naj storim. Nameril sem puško in sprožil. Sredi dima sem videl, kako je divjak padel na tla, se vzravnal in se zopet zgrudil in končno negiben obležal. Ubogi ubežnik, ki je slišal pok in videl njegov učinek, se je tako prestrašil, da se je zgrudil na tla in ostal nepremičen s široko odprtimi očmi. Mislil sem, da je mrtev. Kmalu pa se je zopet dvignil, pritekel bliže k meni in padel na obraz. Kričal je in stokal; bržkone je prosil, naj mu priza-nesem. Dvignil sem ga, ga z nasmehom opogumil in povabil, nai gre z menoj. Ubožec se je od časa do časa zopet vrgel na tla, kričal, me prijel za nogo in si jo postavil na glavo Priznam, da mi je bilo njegovo početje zelo neprijetno. Predvsem zato, ker se mi ni zdelo prav, da bi se človek, ustvarjen, kakor jaz, po božji podobi, ponižal pred menoj. Če sem ga nadkriljeval po razumnosti, vzgoji in moči, to vendar ni biia moja zasluga. Drugič pa sem bil nevoljen zaradi izgube časa. Bal sem se namreč, da so drugi divjaki slišali strel in da me bodo obkolili ter spravili v resno nevarnost s svojimi loki. Nikakor ne bi hotel, da bi se gostili z mojim mesom, ki bi jim bržkone šlo bolj v slast, kot meso njihovih tovarišev istega plemena. Nenadoma pa je moj varovanec v strahu zakričal in z roko kazal v neko smer ... Okrenil sem se in zagledal njegovega zasledovalca, ki sem ga podrl s puškinim kopitom, kako se je premikal in skušal vstati. Bil sem v zadregi, kaj naj storim, ker sem se bal, da bi s strelom priklical ostale divjake. Tedaj pa me je rešeni divjak s kretnjami začel prositi, naj mu posodim meč, ki mi je visel ob boku. Podal sem mu ga, on pa je stekel k sovražniku, zamahnil z mečem in mu odsekal glavo. Čudil sem se njegovi spretnosti, saj sem vedel, da še nikdar ni imel meča v rokah. Poeneje pa sem zvedel, da si divjaki izdelujejo meče iz trdega lesa ter da so ti meči tako ostri, da z njimi z lahkoto sekajo glave in ude. Moj varovanec se je vrnil ve« vesel in mi položil k nogam okrvavljen meč in odsekano glavo. Strahotna trofeja! Z gnusom sem se obrnil proč in z znaki dopovedal divjaku, da mi to darilo nikakor ni všeč. Ali me je razumel? Dvomim. Če pa bi me bil razumel, bi si brez dvoma mislil, da sem čudak, ker ne gledam z veseljem glave tistega, ki bi mi bil zad vzel mojo. Divjak mi je skušal zdaj dopovedati, da ni prepričan o tem, da ie drugi zasledovalec zares mrtev. Nikakor ni snogei razumeti, kako more palica ubili človeka z gromom in bliskom na tako razdaljo. Po njegovem mnenju je divjak padel na tla od strahu, kakor on. Dovolil sem mu, da se je šel prepričat na lastne oči. Opazoval sem ga, kako je obračal mrliča na vse strani, končno pa je zmajal z glavo in se oddaljil. Bržkone je mislil, da je to kaka čarovnija. Ko se je vrnil e loki in puščicami zasledovalcev, sem mu namignil, naj Divjak, ki sem ga rešil, je bil mladenič šestindvajsetih let, visoke in vitke postave, močan in še precej lep. Njegov obraz je vzbujal zaupanje in posebno kadar se je smehljal, je bil kar ljubek. Njegovi črni lasja eo bili dolgi in le nekoliko kodrasti, čelo je imel visoko in široko, oči temne, živahne in razumne. Njegova poli ni bila črna, ampak rumenkasto rja« va, vendar pa ni imela tiste nepri-jetne rumenkaste barve, kot jo imajo Braziljanci in drugi divjaki iz Južne Amerike, ki se zde, da so bolni. Njegov obraz je bil okrogel in lepo zalit, nos majhen, a ne ploščat, kakršnega imajo zamorci, usta lepo oblikovana, ustnice drobne, zobje snežno beli. Ko sem pol ure pozneje v staji molzel koze, je nenadoma stal pred menoj mladi divjak, zopet pokleknil k mojim nogam, me prijel za nogo in si jo postavil na glavo. Nato mi je s kretnjami dopovedoval, da fiem njegov gospodar in da lahko razpok lagam z njim, kakor hočem. Priprav ijen je tudi, da pomolze koze. Govoril je in to je bila zame vei like tolažba, ker toliko let nisem slišal več človeške govorice. Razumljivo je, da nisem razumel njegovih besed, kakor tudi on ni razumel mene. Več dni sva bila kot gluhonema, ker sva se sporazumevala ie s po-' močjo kretenj. Nikakor pa nisemi dvomil, da bo učitelj papig naučil govoriti tudi človeka. Seveda je način' bil popolnoma drugačen. Nikakor pa nisem imel namena, da bi ga naučil govoriti popolnoma pravilno angleščino s pomočjo slovnice. Zadovoljil sem se s tem, da sem mu povedal besedo in jo obenem spremljal s primerno kretnjo ali pa sem mu pokazal stvar, ki sem jo imenoval z angleškim imenom. Prva beseda, ki se je je naučil, je bila Petek. To ime sera namreč izbral zanj, ker sem ga rešil prav v petek. Nato sem mu dopovedal, da mora meni reči »gospod«. Naučil sem ga odgovarjati z »da« ali »ne«, kakor je pač bilo treba. Podal sem mu ilovnato skledo. Pokazal sem mu jo in dejal razločno: skleda. Prisilil sem ga, da je ponovil: skleda. Nato sem nalii vanjo mleka in dejal: mleko. (Misije orlhndnjii.l Prijel me je za nogo in ti jo po« slami na glavo. plaval reko in še z večjo naglico tekel naprej. Izmed treh zasledovalcev je prvi obstal na bregu, nekaj časa razmišljal, nato pa se vrnil k tovarišem. Druga dva pa sta skočila v vodo. Razumljivo je, da sta potrebovala mnogo več časa, da sta preplavala reko, kot pobegli ujetnik. Zdelo se mi je, da se sanje zares uresničujejo in da je nastopil čas, ko tudi sam posežem vmes. Hitro sem splezal navzdol po lestvah, pograbil dve nabasani puški ter stekel čez hrib proti morju, med ubežnika in njegove zasledovalce. Poklical sem bežečega divjaka, ki me je takoj zagledal in se prestrašil. Pomignil sem mu, naj se ne boji in se približal obema divjakoma. Ko sem bil dovolj blizu, sem dvignil puško in udari! prvega po glavi, Nisem hotel streljati, ker sem se bal, da bi ine drugi divjaki slišali. Ko pa sem se obrnil k drugemu, da bi storil z njim isto, sem Zaenkrat se nisem ganil iz svoje-jga skrivališča. V svoje veliko veselje »cm opazil, da so samo trije divjaki aasledovali ubežnika, drugi pa 60 se vrnili k ognju. Oddahnil sem si še bolj, ko sem videl, kako hitro beži ujetnik in da so njegovi zasledovalci yedno bolj zaostajali. Če bo vzdržal pol ure, bo rešen. Med divjaki in trdnjavo je bila rečica, kamor sem nekoč zavil s svojim prvim splavom. Ko je ubežnik dospel do brega, se je Ibrez obotavljanja vrgel v vodo. Brez dvoma mu je bilo ljub>e, da utone, kot pa da bi ga divjaki pojedli. Z močjo, ki jo daje obuo, ie naglo pre- Kavka Karel: O gradivu, ki ga bomo rab:Si ia ©bn®¥© Najbolj gospodarska in najlažje bo izvedljiva obnova, če se bo kmet odločil za domorodno gradivo, ki se nahaja v neposredni bližini njegovega posestva ali na posestvu samem, ker le tega bo imel v prvi vrsti in v zadostni količini na razpolago ter bo zanj najcenejše. Važno pa je tudi, da je priprava, obdelava iu uporaba gradiva enostavna in cenena. Večji del slovenske zemlje tvori hribovit svet. Gradivo, ki mu ga nudi pokrajina, je les in kamen. Kmetom na ravnini nudi narava še glino, katero lahko žge v opeko ali pa jo uporablja surovo in jo le na zraku posuši. Domove na Krasu bomo mogli graditi po največ iz kamna, ker narava ne nudi dovolj lesa, ki bi ga mogli v večjih množinah uporabiti za obnovo. Temeljna zahteva za gradnjo poljedelskih stavb pa bo morala biti: uporaba doinorodnega gradiva. Zdravega kamenja imamo skoraj povsod zadosti, tudi gline ne bo primanjkovalo za žganje opeke. Gospodarjenje z lesom pa mora poslati pri obnovi mnogo bolj premišljeno. Z lesom bo moral kmet štediti, ker ga bo lahko prodal ali zamenjal za drugo gradivo, ki ga bo težje dobiti. Znatno pa bomo morali omejiti uporabo betona, ker bo cement potreben za druga obnovitvena dela. Skoraj popolnoma pa lahko opustimo uporabo železo-betona, ali vsaj reduciramo na minimum. Beton in železobeton brez toplotne izolacije je za gradnjo kmečkih hiš in hlevov najslabše gradivo, ker preveč izžareva toploto; prostori v takih poslopjih so navadno zelo mrzli iu vlažni ter zato nezdravi. Gradivo določa za vsako stavbo svoj način tehnične izvedbe. Naši podežlski mojstri in delavci so vajeni graditi iz domačega gradiva; način gradnje je enostaven in ne rabi-težkih statičnih računov, rie strokovno izvežbanega delavstva. Delavstvo in obrtništvo s popolno strokovno izobrazbo pa bo pritegnila k obnovi naša industrija in mesto. Ker bo moral kmet sam prijeti za obnovitveno delo, mu bo s tem gradivom lažje, ker les in kamen dobro pozna in ga je za manjša popravila že dosedaj uporabljal. Kjer pa na licu mesta ni na razpolago kamenja, pač pa dovolj dobrega peska, tam seveda ne bo šlo brez betona, vsaj ne za gradnjo temeljev. V tem primeru bomo morali uporabiti pesek tudi za izdelavo apneno-peščenih zidakov in betonskih zidakov. Namesto dragocenega portlandskega cementa je za te namene dober tudi romanov cement, hidravlično apno in hidravlični dodatek, dalje zdrobljena opeka ali žlindra in podobno. Za vse, ki bodo zaposleni, je zelo važno, da poznajo bistveno lastnosti v pošlev prihajajočega gradiva. Praviloma je vsako gradivo dobro, če je pravilno uporabljeno. Potrebno pa je poznali enostavne načine, kako se gradivo pridobiva, pripravi, obdela in uporabi. Lastnosti, pridobivanje in priprava gradiva Ilovica: Ker je o gradnji z ilovico v tem listu pred kratkim obširno pisal |e inž, Zupec, jo tu zaradi popolnosti kot gradivo samo omenjam. Kamen: Naravno kamenje je zelo različno po svoji sestavi. Različne so tudi njegove lastnosti. Te so lahko koristne, lahko pa tudi škodujejo stavbi, če jih ne poznamo in ne upoštevamo pri zidanju. Lastnosti hribin so fizikalne in kemične narave. Prve jih delajo sposobne za uporabo v gradbene namene. Kemične lastnosti pa izrablja kemična industrija za pridobivanje vezil (raznih hidravličnih in zračnih apen). Fizikalne lastnosti, ki jih moramo upoštevati pri kamenitem gradivu, so: trdota, cepljivost, vremenska odpornost, luknjičavost, trdnost v ognju, neprovodnost za toploto in vlago. Trffota je odvisna od sestavnih delov hribine in od njenega zloga. Tako na pr. je trdota peščencev odvisna od peščenih zrn in od lepila. Kremenjakov peščenec »a primer je lahko zelo trd, če je lepilo kremen- čevo ali apnenčasto; je pa mehak, če je lepilo glinasto. Za uporabo hribin (kamenja) na prostem v gradbene namene je važna njihova vremenska odpornost. Če uporabljamo hribine nezaščitene pred padavinami in kislinami iz zraka, potem ne smejo biti take, ki hitro preperevajo. Najmanj odporne so glinaste hribine; imajo pa še to napako, da srkajo vlago iz zraka in delajo zidovje vlažno. Za vremensko odpornost je zlasti odločilna neniakl jivost hribin. Prav posebno opazimo malo odpornost namakljivih hribin pri zmrzali. Če prodre voda v razpoke in luknjice v notranjost hribine in tam zmrzne, poveča svojo prostornino in tako razžene in poruši njihov sestav. Goste hribine, v katere vlaga ne more pronicati in pa take z velikimi luknjami, ki jih voda težko popolnoma napolni, so proti zmrzali odpornejše kot pa prozorne, glinaste in zemljaste hribine, ki vlago rade in v velikih količinah vpijajo. Malo odporni so glinasti poi>ijrji, glinasti peščenci iu apnenci ter sludasti škriljavci. Od luknjičavega zloga hribine je odvisna tudi njena toplotna in zvočna provodnost. Čim bolj je hribina luknjičava, tem manjša je njena toplotna provodnost. V luknjicah zaprti zrak učinkuje izo-lirajoče. Neposredni vpliv ognja na hribine je prav različen. Učinek je odvisen od odpornosti mineralov. Hribine, ki imajo v pretežni večini kreme-lijak, glino in magnezijo, so odporne proti ognju. Apnence in peščeuce z apnenčastim lepilom ogenj kmalu uniči. Upoštevajoč navedene lastnosti uporabljamo v nadlalnein stavbarstvu sledeče hribine: za nadzemno zidovje lomljeneij poroznih hribin, na primer peščenca, konglomerata, apnenca, groha itd. Za temeljno zidovje pa so najboljše goste hribine: granit, sijenit, porfir, kjer teh ui, pa gosti apnenec in dolomit. Za pridobivanje strešnega škrilja uporabljamo sivnik ali plenivec (filil). Ta hribina ima docela škriljav zlog. Bili mora brez kovinskih primesi, premoga in apnenca, Skrilj naših krajev je vremensko manj odporen ter ga ne moremo klati v enakomerno debele plošče, kot inozemski škrilj. Vsekakor pa jo uporaben za pokrivanje naših podeželskih stavb. Pridobivanje hribin. Za obnovo bodo prišli v poštev le odprti kamnolomi ali kamnolomi z dnevnim odkopom. Naprava odprtih kamnolomov se ravna predvsem po legi hribine odnosno pečine. Kamnolom odpreti ni težko, težko pa je odpreti tak kamnolom, ki zadovoljuje za daljšo dobo in in se v tej dobi tudi izplača. Prvi pogoj za tak kamnolom je, da nudi dober material, to je zdravo, svežo in nepreperelo hribino, ki nastopa v zadosti mogočih skladih. Drugi pogoj je ugodna lega. Zato je potrebno, da sodelujejo pri odpiranju novih občinskih kamnolomov strokovnjaki. Odkop ali odlom hribine se vrši v slojih, policah ali v terasah. Pri lomljenju izrabljamo naravne razpoke in votline, ki so v hribini. Police in terase izrabimo kot naravna pota za odvoz na-lomljenega kamenja. Pri odpiranju novega kamnoloma napravijo laiki največkrat napako, da od vsega začetka ne mislijo na pravilno odstranitev in odlaganje posnemka. V največ primerih ga odmetavajo na taka mesta, ki jih potrebujejo pozneje za povečanje obrata in za grobo obdelavo nalomljenega kamenja. Pri lomljenju se poslužujemo klinov ali raz-slrelbe. Drugi načini v tem primeru ne prihajajo v pošlev. Najbolj odločilna za lomljenje je uporaba nalomljenega materiala. V vseh primerih pa moramo čim bolj koristno izrabiti naravne razpoke in druge ločilne ploskve, nastale zaradi kro-jitve in razdelnosti hribine. če lomimo s klini, uporabljamo jeklene, ki imajo obliko čokatega dleta s topim rezilom. Velikost klinov je različna in se menjava po trdoti kamenja in po velikosti kosov, ki jih hočemo odlomiti. Ločitev hribine po slojnih in skladovnih ploskvahJn razpokah imenujemo dviganje, če leži hribina še v pečini. Ce pa jo lomimo v manjše kose, ko je že dvignjena, pravimo, da jo sekamo. Tudi lomljenje v pečini SKVa voditi strokovnjak, ker je sicer dela nevarno. »I)ota<. J. F- Mati ima posestvo, ki olistoji iz hiše in parcel. Olrok je šest. Pred par leti je tnali napravila testament, v katerem zapušča posestvo hčeri ki je otnožena doma, ostalim otrokom pa je določila dedne deleže po L«K) dinarjev. Vi sto že več let poročeni in nis-te ničesar dobili od doma Posestvo je danes vredno ^najmanj 100,000 lir Vprašate, ali se boste morali res |>o materini smrti zadovoljiti s 880 lirami (1.000 din). — Vsak olrok ima pravico da po starših podeduje vsaj »dolžni* ali »nujni* delež, ki znaša polovico tega, kar bi mu pripadalo po zakonitem dednem nasledstvu. Ker vas je šest otrok, bi po zakonitem dednem nasledstvu v primeru materine smrti, (čo ne bj bilo testamenta) podedoval vsak otrok eno iestino, bodisi v naravi ali pa v denarju. Vrednost so računa ob času materine smrti. Ker pa je mati napravila testament, v katerem je že določila deleže, br> moral listi otrok, ki bo prevzel posestvo, na zahU-vo sodedičev povišati njihove deleže vsaj na (Soizni znesek, !o je v vašem primeru eno dvatiai.Vino vrednosti posestva ob času materine smrti. 'Tudi sin, ki je v Ameriki, bo i,■,:,»! pravico do dolžnega deleža. Ta e,e bo moral z.hii varno naložiti. Kar se tiče nagrade za sestrinega možu, ki dela na posestvu, inu nagrada prip.ria v višini, kakor je to v k:\iiu običajno. To so pravi, da lahko zahteva plačo, kakor jo imajo v vašem kraju kmetijski delavci. — Ce bi vi ob .materini smrti več ne živeli, preide vaš dedni delež na vaše otroke. Za ostale iiodrobnosti pa vprašajte v primeru materino smrti. Možitev proti ofclovi volji. A. Z Poročiti se nameravale s polnoletni.n dekletom. Njen oče pa poroki nasprotuje. Vprašate, ali bodo nastale kakšne posledica, če se dekle poroči proti volji 0,\>.\a. — Polnoletna hči se lahko ]>arcči tudi proii očV.ori volji. Važno je pri tem le vprašanja dole. /Vko se hči poroči proti vol|i svojih stpršev, iu •y.!iS2e spozna, da »o starši upravičeno ugo-vaiv.li po'fi?sI, U ni«© dolžni dali dole. Zastavljena hranilna knjižica. D. C. I. Ce ste zastavili hranilno knjižico za svoj dolg, je hranilnica dolžna, da zastavljeno knjižico hrani in vam jo vrne. čim poravnate dolg. Ce je pa knjižico vnovčila, vam bo na vašo zahtevo morala oskrbeti novo 7. isto vlogo, in z istimi pogoji. Drugač« io lahko tožite na odškodnino za škodo, ki_ bi vam nastala, ker ne dobite zastavljene knjižice nazai. !,»zakonski otrok. K. I. S. Ce se 7. nezakonskim očetom ne morete zmeniti glede poroke in glede vzdrževanja otroka, boste pač morali prositi pri sodišču* da mu določi, koliko bo moral za otroka plačevati. Višina mesečnih prispevkov se ravna po potrebah otroka in dohodkih nezakonskega očeta. Ce nezakonski oče ni nima, morajo skrbeli za otroka nezakonska mali, oziroma njeni starši. Če bi starši ne hoteli nič dati, jih bo k temu lahko sodišče prisililo. Fantova obljuba, da bo dekle poročil, se ne da iztožiti. Pač pa ima zapuščeno dekle pravico do odškodnine. Dedovanje po inožu in ofetu. G. T. Ce ne napravite oporoke in umrjete brez otrok, bo po vas podedovala vaša žena polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo po vas vaši starši, oziroma njihovi potomci, to je vaši bratje in sestro ali njihovi otroci. Ce boste zapustili otroke in ženo, podedujejo po zakonu otroci skupaj tri četrtine zapuščine, žena pa eno četrtino. Postopek pri lomljenju z razstrelivi se bistveno razlikuje od lomljenja s klini. V tem primeru moramo najprej zvrtati dovolj globoko luknjo, v katero damo naboj z razstrelivom. Z vžigom sprožimo v naboju eksplozijo, ki hribino v pečini odloči. V manjših kamnolomih vrtajo luknje za polaganje nabojev z roko s posebnimi svedri za kamen. Polaganje nabojev in razstrelbo mora vršiti poseben izurjen ininer. Lomljenje z razstrelbo ima to prednost, da odloči velike množine hribino hkrati in da dobimo na ta način različno velike kose kamenja. Za naboje uporabljamo smodnik, dinamit, dualin. Za kamnolome, ki dobivajo stavbni kamen, je važna lega delovnega prostora, na katerem kamen surovo obdelajo. Ta mora ležati v neposredni bližini, da si na ta način prihranimo natovarjanje in raztovarjanje surovega materiala. Del delavnega prostora je navadno pokrit, to je lopa, ki jo na dveh straneh zaprta s steno. Ob slabem vremenu klešejo kanmarji pod streho. Ob lepem vremenu pa pod milim nebom. . vprašalni zaimek, 1S. naš domač naziv za Italijana, 19. vfl^iik, 20. afriška reka, 22. kvartaški izraz, 24. pogosta besedica v koroškem narečju, 25. oblika pomožnega glagola, 26. kovina, 27. ruska roka, 2'). krepak, močne postave, 30. oziralni zaimek, 31. ton, ki nastane ob strelu, 33. član izumrlega narodu. 34. neobut, 36. Kajnov brat, 37. vodni hlapi, 38. del živalskega telesa, 39. srbsko moško ime, 4t. kakor 38. vodoravno, 42. planinska |K>slojanka pod vrhom Triglava. Navpično: 1. svod, 2. grška boginja, 3. plug, 4. dva enaka samoglasnika, 3. tovarna smodnika, 6. predlog, 7. malik, 8. kmečka pletena posoda, 9. muslimanski bog, 16. velika kača, ki živi v pragozdu, 17. pravokoten, 19. vprašalni zaimek, 20. geometrijski pojem, 21. kis, 23. nekateri, 28. obvodna žival, 30. lesena ali pločevinasta posoda za vodo, 31. nasad, 32. gruče snega ali zemlje, 34. italijansko mesto ob Jadranu, 35. vrsta vetra, 39. začetne črke lani umrlega slovanskega šolnika in srednješolskega ravnatelja, 40. površinska mera. Rešitev križance št. 7 Vodorovno: 1. Irak, 4. pelin, 8. vas, 9. vozel, 11. az, 12. Jorat, 13. mi, 14. njegov, 15. mol, 16. mezeg, 17. Vera, 18. azil, 19. kita, 21. tek, 22. zala, 23. ve, 24. in, 25. srna, 26. krč, 27. črnec, 29. uiti, 30. idol, 31. oljen, 32. čebuljica. Navpično: 1. Ivan Matičič, 2. razjezen, 3. as, 4. porog, 5. Iizav, 6. let, 7. il, 9. Vogel, 10. sila, 12. jezik, 13. mora, 15. meta, 17. vila, 19. Kane, 20. pečina, 22. zrel, 23. vrtec, 25. snob, 26. 'kiji, 2». rde, 29. ulj, 31. ol. padih in po obstreljevanju vojnih ladij dne 30. januarja je sovražnik 1. februarja izkrcal približno dve diviziji, dne 6. februarja so izvedle japonske obrambne sile zadnji junaški protinapad, potem ko so že prej zadale sovražniku pomembne izgube in mu naredile veliko škodo. Četam na \Vothu je poveljeval kontreadmiral Mičiuki Jamada, četam na Knajelinu pa konlreadniiral Monco Akiama. Tudi ta dva sla umrla junaške smrti. Nadomestki za milo Žebtanje perila 7. bukovim pepelom napravi perilo lepo belo in mu ne škoduje. Pisano, volneno ali svileno perilo peremo s krompirjem, ki je neužiten. Lahko nastrgamo surovega ali ga skuhamo, tla se namaže kakor milo. Čisto je perilo tudi po deževnici in snežnici. Divji kostanj vsebuje 13 odstotkov saponina, iz katerega izdelujejo milo. Kostanj olupimo in ]>o-sušiino, za pranje ga skuhamo in z izkulio |mi-lijemo perilo, ki je že izprano v par vodah, nakar perilo mencamo in vnovič polijemo z izkulio. Nato perilo prevremo ali pustimo čez noč (Mimogrede nasvet našemu ženstvu: suh kostanj stoičen v prah, napravi gladko polt, izje bradavice in omoči trdo kožo. Kostanjeva moka z žaganjem od trdega lesa in par kapelj benzove kisline dobro nadomešča mandljeve otrobi.) Svileno in volneno blago dobro perejo otrobi, črna svila se najlepše pere z vdovskim žolčem. Za sukneno blago je dobra raztopljena sol Točnost čebel Najnatančnejše preiskave glede na časovno mero pa so dognali pri čebelah. Točno ob določeni uri se odpravijo čebele na pašo. Ko so čebele zaradi opazovanja ujeli in jih zaprli v posebno temnico, so se tudi čebele ravnale po določenem dnevnem času. To delajo najbrž po vplivu zračne elektrike, ki čez dan narašča in pojema. Zato so dali čebele v rudnik. A tudi v rudniku so sc čebele držale svojega dnevnega reda in natančne točnosti, kar je dokaz, da imajo čebele zares razvit čut za čas. Čebele so celo navadili na to, da so prihajale le na dva, ali tri ali štiri dni ob isti uri k koritcu po hrano. Ohmg sosedov s Slovenci na Hrvatskem so že od nekdaj našli gostoljubna tla, zlasti še v sedanji vojni. Mnogi Slovenci z Dolenjskega in iz Bele Krajine so pri-bežali v razne hrvatske obmejne kraje iin od tod po večini v Zagreb, kjer so kljub preajaipolnjcnosti našli streho in drugo preskrbo. Mnogo dobrega je storil za Slovence na Hrvatskem Odbor za slovenske naseljence v Zagrebu. V glavnem so naši ljudje iskali pri odboru podporo v denarju in blagu, namestitev in raznih posredovanj. s čiščenje med srbskim uradništvom. Srbska vlada se je bavila z vprašanjem odstranitve kom-promiliranega uradništva tako iz državnih kakor tudi samoupravnih služb. V ta namen je izdala posebno zakonsko uredbo. Določila te uredbe pravijo, da bo moral vsak državni in samoupravni uradnik v roku treh mesecev predložili posebni preiskovalni komisiji pismeni seznam svojega premičnega ali nepremičnega premoženja, ki si ga je pridobil po 1. decembru 1918, t. j. po ustanovitvi bivše države. Na ta način namerava srbska vlada očistiti svoj uradniški kader ter v njem zadržali samo poštene, nepokvarjene in v vsakem pogledu zanesljive uradnike. s Žrtve straliovalnega napada na mesto Zagreb. »Neues VViener Tagblatl* objavlja hrvatsko uradno poročilo o žrtvah zadnjega letalskega napada na Zagreb. Iz poročila, katero je bilo izdano dne 24. t. m., je razvidno, da je bilo pri zadnjem stra-hovaluiem napadu na Zagreb 40 stanovanjskih liiš popolnoma porušenih, 160 pa poškodovanih. Do tedaj ugotovljene žrtve med civilnimi prebivalstvom so znašale 45 mrtvih in 45 hudo ranjenih. Letalsko poveljstvo je pozvalo prebivalstvo, da mora naj- strožje izpolnjevati ter izvrševati vse odredbe, izdane za zaščito prebivalstva v primeru letalskih naoadov na mesto. Isto poveljstvo istočasno tudi svetuje civilnemu prebivalstvu, naj zapusti mesto in odide na deželo, če zaradi svojih služb, odnosno zaposlitve in ojiravkov ni vezano na bivanje v samem Zagrebu. s V Zagrebu je umrl v visoki starosti dr. Vladimir Prebeg, edeii izmed bivših sodelavcev »očeta domovine« Ante Starčeviča. s Lurška bazilika v Zagrebu. Z zidanjem nove bazilike v Zagrebu kljub sedanjim vojnim časom nadaljujejo, seveda v kolikor to omogočajo zbrana denarna sredstva. Iz poročila o do sedaj izvršenih delih, ki je bilo te dni prebrano, je razvidno, da so razni častilci Lnrške Matere božjo lani darovali za nadaljevanje gradbenih del 8 milijone 302.931 lam. s Novi znesek deset milijonov kun za begunce je nakazala velikemu županstvu v Sarajevu hrvatska vlada v Zagrebu. s Z* hrvatske pokrajine južno od Save vso do Jadrana so ustanovili osrednji prehranjevalni urad, ki mora skrbeti za prehrano polovice dr-žavnega ozemlja. Novoimenovani vodja prehranjevalnega urada je izjavil, da bo v teh pokrajinah dovoljena prosta trgovina z živili in tudi prost uvoz, med tem, ko bodo vsak izvoz živil prepovedali. s Pogozdovanje srbskih goličav. Srbska vlada je nedavno izdala posebno zakonsko uredbo o pogozdovanju goličav. Uredba določa obvezno vsakoletno pogozditev 200.000 ha državne gozdne površine. V vseh gozdovih, ki so pod državnim nadzorstvom, l>o treba vsako leto pogozditi najmanj 5% zaradi breznačrtnega uničevanja gozdov nastalih goličav. Uredba določa obvezno pogozdovanje tudi za privatne lastnike gozdov, kakor tudi za njihovo pospeševanje in zboljšanje. Kakor znano, je Srbija na gozdovih precej siromašna, ker so kmetje prejšnje prostrane gozdne površine posekali, istočasno pa niso skrbeli za njihovo obnovo ter Srbija zaradi tega danes razpolaga z obširnimi področji goličav. Svoje potrebe v lesu je Srbija deloma krila z dovozom lako stavbnega lesa kakor tudi drv za kurjavo, deloma iz naših krajev, največ pa iz Bosne. iVSiili offiasnalc Pristojbina za male odase se platoje napiej. Posestno pri Škofjlici, tudi po same/no se odda v najem. Vprašati Seljak Franc Planina pri ltakeku. Kravo 7 mesecev breio, ki bo v četrtič teietila prodam. Ve'kavrh F., — Stranska \ai 11. pešta Dobrova Posodo za naselitev mesa iz mehkega in trdega lesa dobile pri Gospodarski zvezi — Bleivveisova 29. Poljske brane prvovrstne, v železnlni Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 1 — poleg . .Figovca". Vinske Me in putrihe raznih velikosti dobile pri Go-soodarski zvezi, Bleivveisova 29. Vola zamenjam za kravo, teža okroe 400 kg. — G ašpe ršič Janez, — Sostro 41, Dobrunje. Seno, slama Prosimo, da se interesenti (kupci in prodajalci) za vagonske količine govejega kot konjskega sena ter slame zulnse pri Gospodarski zvozi, Bleivveisova 29 Predam teličko 8 mesecev staro — Vnpnje norice 95, pošla Brezovica Hmečkl mlin z vodoravnimi kamni prodam — Naslov v unravi , Domoljuba1' 1-929. OGLAŠUJ v DOMOLJUBU umtsmmmmmm