^ NOVICE Informativni vestnih deliivshega sveta hLI Ure|u|e urednišKl odbor Leto II. LOGATEC, FEBRUAR 195^ Štev. 2 Ali si član sindikata? Naš zadnji občni zbor sindikata je med drugimi problemi poudaril tudi potrebo o vključitvi v sindikat še tistih 30% delavstva, ki niso doslej člani. Vprašujemo se, kako je mogoče, da sindikalna organizacija ni 100-odstotno včlanila vseh delavcev. Funkcionarji sindikata pravijo, da se delavci nočejo včlaniti. Mi pa mislimo, da to ne bi smel biti problem. Morda manjka pojasnil tistim delavcem, ki stojijo ob strani. Je pa še naslednje vprašanje: več kot 200 delavcev je prijavljenih za vstop na delo v našo tovarno. Zaradi velikega števila prijavljenih je treba na delo precej dolgo čakati.",Imamo primere, ko je delavec dva, tri mesece hodil na tajništvo podjetja, da bi ga sprejeli. Pri tem je jokal in prosil in razlagal, da ne more živeti itd. No, ko je bil sprejet, se je lepo potuhnil. Mislil si je: službo imam — dober sem. In niso redki, ki takoj prvi dan, ko stopijo v delovno razmerje, pozabijo, da so bili še včeraj brezposelni in da je edino naša socialistična skupnost bila tista, ki jim je nudila delo, da je skupnost tista, ki jim pomaga, da lahko žive. Nihče ni pozabil na to, da mu je skupnost dolžna pomagati, dolžna dati delo, dolžna zajamčiti zaslužek, socialno zavarovanje, pokojnino itd. Marsikdo pa je pozabil, da bi lahko vsaj delček tej skupnosti vračal. Pozabil je, da le dobro organizirana skupnost, le dobro organiziran tovarniški kolektiv dobro dela in si s tem pridobiva jamstvo za stalno delo, za boljše delovne pogoje in tudi za boljši življenjski standard. Žalostno je, da se na te 6tvari pozabi, žalostno je, da nekateri niso niti toliko zavedni, da bi postali člani sindikata, ki je ena izmed starih delavskih organizacij, ki se je desetletja borila za delavca in ki tudi danes pomaga delavcu, ga vzgaja in ga vodi. Morda smo doslej te reči premalo poudarjali, morda smo posvečali temu vprašanju premalo pozornosti. Dejstvo je, da je treba tudi pri nas uvesti geslo: »Komur skupnost daje, je dolžan tudi skupnosti nekaj žrtvovati!« Premalo dobrega političnega dela med našim kolektivom se včasih pokaže pri malenkostnih dejanjih poedincev, ki kažejo, kako malo imajo osnovne zavesti, kako prav malo poedinci poznajo svoj kolektiv, svojo tovarno. Zgodil se je primer, sicer je že precej časa od tega, ko je nek naš mizar v gostilni razlagal vaščanu, da je država vzela našemu podjetju 40 milijonov dinarjev, namesto da bi ta denar razdelili delavcem, dalje, da je cel delavski svet proti temu, da se vzame na delo še kakega delavca ali kupi stroj ali modernizira tovarna itd. itd. Ali ni žalostno, da ta naš mizar ni vedel, da je država dala nam vsem tovarno in da je pravilno, da tudi naša tovarna državi nekaj vrača. Naš mizar ni vedel, da brez stroja ni kruha, da brez strehe ni dela — on je videl le svoj lastni egoistični interes: zdaj sem v tovarni, zdaj imam delo, kaj me brigajo vsi ostali! On bi bil morda vesel, če sedaj, ko ima delo, ne bi vzeli na delo nikogar več, kajti on je preskrbljen, za druge pa mu ni mar. In kljub temu, da ogromno pišemo o našem delu, ne ve, da je prav naš delavski svet in upravni odbor tisti predstavnik našega kolektiva, ki se je najbolj boril in se še bori, da opremimo našo tovarno do tiste višine, ki bo jamčila, da bo tovarna lahko nemoteno poslovala ne samo letos in prihodnje leto, temveč še celo vrsto let. Ne bomo naštevali takih primerov, kajti resnici na ljubo povemo, da je teh tako malo, da se o njih ne bi izplačalo govoriti, žalostno je le, da se najde tak človek, ki s svojim govorjenjem pokaže, da ni razumel naše trde borbe za izgradnjo naše tovarne in s tem pomoči, ki jo je dal naš kolektiv, ko je bil še majhen, vsem tistim, ki so čakali na delo. No, ali ni tudi še v marsikom, morda ne v taki obliki, zakoreninjeno mišljenje, da je neumnost boriti so za nekaj, da je neumnost delati in boriti se za napredek? Ce je to še med nami, je samo znak, da je med nami še premalo političnega dela, premalo prepričevanja, kajti takih, ki tako mislijo kot oni mizar, je verjetno zelo malo. Vsakega takega človeka je treba pripeljati na pravo pot, zakaj bi ga pustili v njegovem prepričanju, zakaj naj bo on »nepošten človek«, ker ne ve in ne pozna našega dela? Naloga našega sindikata je, da pomaga vzgajati naše ljudi, njegova naloga je, da seznani vsakega člana našega kolektiva z delavskim upravljanjem, da ga seznani z našimi splošnimi napori za dvig našega človeka in njegovega standarda. Ti naši napori in to naše delo je v okviru cele države ogromno. V naši državi so napravljena taka gigantska dela, da se nam čudi ves svet in čudno bi bilo, da bi bil med nami kdo, ki tega ne bi priznal! Uveljavljanje novega Zvezni družbeni plan za letošnje leto in novi gospodarski predpisi, predvsem »Uredba o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi« in »Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organ:zacij«, uvajajo v sistem nagrajevanja v gospodarstvu vrsto novosti, ki bistveno spreminjajo dosedanji način plačevanja. Da bi mogli videti pravo razliko med lanskoletnim in letošnjim sistemom, si moramo najprej ogledati lanskoletni sistem. Na račun lanskoletnega plačnega sistema je bilo izrečenih precej kritičnih pripomb, za katere ne moremo trditi da niso osnovane. Predvsem smo rekli, da je lanskoletni sistem bil preveč administrativen in centralističen. Kaj se to pravi? Plače so bile namreč določene po kvalifikacijah z državnim povprečkom, ki je določal za nekvalificiranega delavca 6000 din mesečne plače, za polkvalificiranega 7000 dinarjev, za kvalificiranega 8800 in za visokokvalificiranoga 12.000 din mesečne plače. S tem povprečjem se je formiral obračunski plačni fond gospodarskih organizacij. Tarifni pravilnik gospodarske organizacije pa je moral biti v skladu in na višini obračunskega olač-nega fonda. Višino tega fonda je podjetje moglo izplačevati za plače. Nekatera podjetja so ta način plačevanja obšla tako, da so si papirnato poviševala kvalifikacijsko sestavo svojega delavstva, druga podjetja pa so manjkajoči del plačnega fonda, posebno tam, kjer je bil tarifni pravilnik nad ravnijo obračunskih plač, izplačevala iz dela dobička, ki je odpadel na plačni fond, ki bi se moral deliti med kolektiv po končni obračunski dobi oziroma po potrditvi letne bilance podjetja. Ker je bil na ta način plačni fond določen v absolutnem znesku, ne glede na to, kakšna produktivnost je bila v podjetju, so morala tekom lanskega leta nekatera podjetja ukiniti delovne norme, ker enostavno niso imela razpoložljivega denarja za plačevanje prekoračenja norm. To je vsekakor negativno vplivalo na težnjo za povečanje produktivnosti v podjetjih, delavec pa, ki je delal po normi, ni vedel, ali bo prvega dobil v celoti izplačan znesek, ki ga je zaslužil nad tarifno postavko, če je presegel delovno normo. Kot rečeno, stari plačni sistem ni dovoljeval plačevanja po učinku v zadostni količini, kar je bila njegova glavna slabost. Kaj pa nam prinaša novi sistem v letošnjem letu? Osnovni namen vseh novih predpisov je, da se uveljavi nagrajevanje po učinku. Uredba namreč določa, da morajo biti plače na ravni lanskoletnih povprečnih plač, t. j. na ravni lanskoletnega državnega povprečka, ne pa povprečka izplačanih plač v lanskem letu v posameznih podjetjih. Uredba tudi določa, da se morajo vsa dela, kjer je to možno, plačevati po učinku. S to določbo je postavljena pred delovne kolektive važna naloga, in sicer realno normiranje dela pri vseh delovnih fazah, kjer je to možno. V interesu podjetja, kakor tudi tistega, ki dela po normi, je, da je delovna norma čimbolj realna, kajti samo realne norme zagotavljajo pravilno nagrajevanje po delu, izognemo pa se tako tudi vsakomesečnemu oziroma pogostemu revidiranju norm. Pogosto popravljanje norm nika- sistema nagrajevanja kor ne vpliva koristno na delavca, ki po taki normi dela, saj ne ve, če bo prihodnji mesec delal po isti normi ali bo norma spremenjena. Uvedba nagrajevanja po učinku bo koristno vplivala tudi na ojačenje splošnih delovnih sposobnosti v našem gospodarstvu, t. j., produktivnost se bo dvignila, kar je vsekakor interes družbe. Vidimo torej, da je interes skupnosti kakor tudi proizvajalca - posameznika isti, to je povečanje proizvodnosti dela, ker imata oba od tega koristi tako družba kakor delavec, ki bo več zaslužil, ker bo za večjo količino proizvodov prejel tudi večji zaslužek. Važno je tudi določilo, da se morajo norme zasnovati na osnovi že prej omenjenega plačnega fonda podjetja in sedanjega nivoja proizvodnje. To pomeni, da morajo biti norme vsaj na isti višini po količini proizvodov kot so bile do sedaj in se jih ne sme zniževati. Tudi plačilo po normi mora biti v skladu s tarifnim pravilnikom, kar pomeni, da je zaslužek nekega delavca na konkretnem delovnem mestu v primeru, da normo »samo doseže«, isti, kakor če bi prejel plačo izračunano na osnovi tarifne postavke, pomnoženo z delovnimi urami v mesecu. To je vsekakor pravično, kajti samo tisti, ki bo normo presegal, bo prejemal tudi večjo plačo, tako kot jo predvideva tarifni pravilnik. Sredstva, s katerimi se bo plačevalo prekoračenje norme, so zagotovljena in bodo izplačana v celoti. Da pa bi mogli sistem normiranja izpopolniti in pravilno plačevati prekoračevanje kakor tudi nedo-seganje delovnih norm, mora vsako podjetje obvezno sestaviti tudi Pravilnik o normah. Pravilnik o normah mora vsebovati vse določbe, ki urejajo delo po normah, tako količinsko izpolnjevanje norma kakor tudi plačevanje takega dela. Težnja je namreč ta, da se v neki stroki ugotovijo povprečne realne norme. S tem seveda še ni rečeno, da bi morala vsa podjetja neke stroke delati po enih in istih normah. To je seveda nemogoče, ker se morajo pri določanju norme upoštevati vse okolnosti, ki vplivajo na delo po normi. To so predvsem razlike v samih delovnih strojih med podjetji, kajti nekatera podjetja imajo modernejše stroje, na katerih je možno narediti več kot na zastarelih. Važna okoliščina pri normiranju je tudi surovina in ostali material s katerim se dela. Poglejmo v našem podjetju samo bru/sni papir v brusilnem oddelku. V-A vemo, da je na uvoženem papirju možno izdelati neprimerno več izdelkov kot na domačem papirju. Vse takšne okoliščine se morajo pri normiranju upoštevati, tako da je višina norme res takšna kot to predvidevajo predpisi. Določeno je namreč, da mora biti norma tako visoka kot more kdo na določenem delovnem mestu napraviti v osmih urah pri normalnih pogojih. Ti pogoji pa so normalni stroj, surovine in ostali material, ki lahko vpliva na produktivnost. Nekatera delovna mesta je možno tudi nagraditi, t. j. izplačevati nagrade za dobro organizacijo dela. za prihranek na materialu itd. v Soli Učitelj: »Kdaj je treba obirati sadje z drevja?« Janezek;: »Kadar je pes privezan«. Vadimo torej, da nam novi sistem plačevanja ^prinaša celo vrsto možnosti, s katerimi lahko delo plačujemo po učinku in uveljavljamo staro socialistično načelo »vsakomur po njegovem delu«. Vendar pa morajo biti vsi načini izplačil določeni v Tarilnom pravilniku in v Pravilniku o normah. Izven teh določil 6e ne sme izvršiti nobeno izplačilo. Tanini pravilnik mora posihmal tudi natančno določati, kako se deli med delovni kolektiv dobiček, ne pa tako kot do sedaj, ko se je dobiček izplačeval na osnovi sklepa delavskega sveta podjetja. Novi tarifni pravilnik, mora biti sprejet do 1 aprila t. 1. Kakor vidimo je rok zelo kratek, delo pa precej obsežno in vsekakor tudi ni lahko. Pri sestavi Tarifnega pravilnika in Pravilnika o normah mora sodelovati celoten kolektiv, kar je razvidno že iz tega, da mora upravni odbor podjetja dati Tarifni pravilnik na pretres delovnemu kolektivu petnajst dni prej, preden ga predloži delavskemu svetu za s-prejem. O vseh pripombah kolektiva k Tarifnemu pravilniku mora delavski svet pri sprejemu razpravljati. Kakor vidimo, je novi sistem plačevanja delavcev v gospodarskih organizacijah naprednejši od lanskoletnega, ker dopušča plačevanje dela po učinku, s čimer se bo proizvodnja povečala. Zavedati pa se moramo, da letošnji sistem plačevanja še ni dokončen, še ni popoln in da bo v bodočnosti prišlo še do popravkov oziroma sprememb v plačevanju, vendar pa v boljšem, t. j. v pozitivnem smislu. Delavske knjižice so važen dokument Delo v zvezi z izdajo novih delavskih knjižic se bliža zaključni fazi. Le še nekaj je zamudnikov med nami, ki sploh še niso prinesli dokumentov, ki so potrebni za izdajo nove knjižice, niti niso dali prijave zanjo. Mislimo, da ni treba venomer govoriti o tem, da je skrajni čas za ureditev tega zelo važnega vprašanja ne le za podjetje, temveč predvsem za vsakega delavca. Delavska knjižica je dokument, brez katerega ne more nihče stopiti v delovno razmeVje. Z delavsko knjižico dokazujemo kvalifikacijo in delovno dobo. Dosedanje delavske knjižice so bile v mno-gočem pomanjkljive, predvsem niso bili vpkani važni podatki, ki jih vsakdo rabi. O tem bi vedeli dosti povedati naši stari delavci, ki 60 odšli v pokoj in so morali porabiti precej časa za dokazovanje delovne dobe in kvalifikacije, ker je bila ta v starih knjižicah pomanjkljivo vpisana. Zavod za socialno zavarovanje jim je namreč prošnje za upokojitev zavrnil, ker ni bila zaradi pomanjkljive delavske knjižice dovolj dokumentirana. Z izdajo nove delavske knjižice po bodo vsa ta »romanja« odpadla, ker bo imel delavec vse potrebne podatke vpisane v delavski knjižici. Z izdajo novih delavskih knjižic je imelo podjetje in tudi delavstvo dosti sitnosti. Včasih je verjetno kdo mislil, da so vsa potrdila, ki jih je moral predložiti in vsa zaslišanja prič nepotrebna, vendar temu ni tako in je najbolje, da to delo opravimo enkrat in imamo potem s temi stvarmi mir. Za izdajo delavske knjižice je potrebno proučiti vse dokumente temeljito, kajti nepravilno pisan podatek v knjižici je neveljaven in lahko kasneje povzroči imetniku le nevšečnosti. Ni izključeno, da bodo v posameznih primerih tudi podatki v novih knjižicah netočni in nepravilni, zato je dolžnost vsakega posameznika, da novo delavsko knjižico sam pregleda, kajti vsakdo bo zase najbolje preveril točnost podatkov. Ko bo podjetje imelo nove delavske knjižice gotove za vse delavce, jih bo dalo tem na vpogled in vsakdo bo lahko rekla.miial netočne podatke v tajništvu podjetja, kjer bodo te podatke ponovno preverili, po potrebi pa predla-vjali popravek netočnih podatkov. Kako boš ugotovil če je tvoja delavska knjižica že gotova? 1. Izdaja vsake delavske knjižice se mora vpisati v osebno izkaznico naprvi strani. Ce imaš vpisano tam številko delavske knjižice, pomeni, da je delavska knjižica gotova. 2. Ako si prejel odločbo o delovni dobi (velja za one, ki so bili doslej zaposleni pri več delodajalcih), potrjeno od Zavoda za socialno zavarovanje, lahko s sigurnostjo sklepaš, da imaš delavsko knjižico gotovo. 3. Ce si podpisal prijavo za izdajo delavske knjižice, pa določil pod točko 1. in 2. nimaš izpolnjenih, pomeni, da je delo za izdajo knjižice v teku in ni ti treba skrbeti za njeno izdajo. 4. Ce pa nimaš ničesar, kar je zapopadeno v zgornjih točkah, pridi takoj v tajništvo podjetja in izpolni prijavo za izdajo delavske knjižice ter predloži vsa dokazila o dosedanji delovni dobi. V kolikor komu kaj ni jasnega, naj se obrne na tajništvo podjetja, kajti rok za izdajo knjižice je določen 6 predpisi in sicer 1. april t. 1. Kdor po tem roku ne bo imel delavske knjižice iz neopravičenega razloga, ne bo mogel ostati še nadalje v delovnem razmerju. Odgovorni uslužbenec v podjetju, ki bi sprejel na delo delavca brez delavske knjižice pa bo moral plačati 5.000 din kazni. Odločba o delovni dobi Odločba o delovni dobi vsebuje vse podatke o delavcu in utemeljitev delovne dobe, kjer je vpisana delovna doba pri posameznih delodajalcih, n pr. če si bil zaposlen pri nekem podjetju delodajalcu od 7. 7. 1952 do 30. 12. 1952 boš imel vpisano: — let, 5 mesecev, 25 dni. Vsakdo mora torej pri izdaji knjižice prekontrolirati, če je delovna doba pravilno izračunana, kajti napake pri izračunavanju niso izključene. Odločba o delovni dobi obsega tudi skupni čas zaposlitve, ki se izračuna tako, da se čas vseh zaposlitev sešte'e, dobljeni čas pa vpiše v knjižico. Ce si pregledal posamezne zaposlitve in ugotovil njih pravilen vpis izražen v letih, mesecih in dnevih, jih seštej in ugotovi, ako je skupna vsota pravilno vpisana v knjižici. Ce si bil na prostovoljnem javnem delu in predložil ob prošnji za izdajo delavske knjižice tudi dokument o trajanju prostovoljnega dela, prekontroliraj, če ti je tudi ta doba priznana. V delovno dobo se šteje tudi čas prebit v NOV, terensko delo za NOB, ujetništvo, zapor in internacija zaradi sodelovanja z NOV. Seveda mora vsakdo, ki hoče, da se mu ta doba prizna kot delovna doba, predložiti o tem potrebne dokumente ali pa predlagati zaslišanje prič. Vsi tisti, ki so predlagali zaslišanje prič, priče pa so bile zaslišane, vendar pa jim tista delovna doba ni bila priznana V odločbi, bodo o tem dobili dodatno odločbo o priznanju delovne dobe. Ako se je nekdo naknadno spomnil ali pa je prej pozabil prijaviti neko delovno dobo, bo moral za priznanje tiste delovne dobe sam predlagati postopek za priznanje. Podjetje je namreč dolžno poskrbeti za priznanje samo tiste delovne dobe, katero je nekdo navajal ob prijavi za izdajo, knjižice. Kontrola ostalih pisanih podatkov Primerjaj podatke odločbe s podatki vpisanimi v delavski knjižici, in sicer: 1. na prvi strani knjižice: če so pravilno vpisani reg. in ser. štev. osebne izkaznice, kraj in datum. Na drugi strani: če so pravilno vpisani osebni podatki, strokovnost in kvalifikacija. Kvalifikacija se prizna samo na osnovi dokumentov, kot so: spričevala, odločbe o prevedbi itd. Na tretji strani so podatki o šolski in strokovni izobrazbi. Tu so priznane kvalifikacije, ki jih nekdo ima, ne glede na to ali dela v tej stroki ali ne. Na četrti strani so podatki o skupni zaposlitvi. Tu je zapopaden čas od prve zaposlitve pa do 31. 12. 1946, posebej od 1. 1. 1947, naprej pa posebej. Šesta stran vsebuje podatke o zaposlitvi po izdaji delavske knjižice. Ako je bila komu izdana delavska knjižica medtem, ko je bil zaposlen v našem podjetju, bo tu vpisan samo datum začetka zaposlitve pri KLI. Sedma stran vsebuje v številkah izražene delovne dobe pri nekem podjetju in pa skupno trajanje vseh zapo- slitev do prihoda v podjetje. To skupno trajanje je izraženo v besedah. Šestindvajseta stran vsebuje naknadno priznano delovno Oobo. To so vse pomotoma izpuščene delovne dobe ali pa tiste, ki jih delavec naknadno presteklo« in je pričakovati nadaljnjih uspehov. Obe sekciji sta priredili uspelo gostovanje v Cerknici in Rovtah. Skoda je le, da je vodstvo sekcij s .svojim »Veselim večerom« pozabilo na Laze in Ho-tedršico, ker tudi te vasi pripadajo naši bodoči komuni. Režiserskega tečaja v Ljubljani se udeležuje tovariš Rupnik Vojko. Glavno breme stroškov nosi sindikalna podružnica. Upamo, da bo imenovani s svojim delom v dramski skupini opravičil upe, ki jih vanj polagamo. SKUD »Jerman Remigij« nam je pripravljen dati v uporabo instrumente za godbo. Imamo torej vse kar je za godbo potrebno, razen dobre volje do vaj in pa dirigenta. Prepričani smo, da so med nami talenti, ki imajo veselje do tovrstnega dela. Kaj še čakamo, začnimo z delom takoj! Ali si član »Prešernove družbe«? Ce še nisi, obrni se takoj na tov. Rozmana, poverjenika »Prešernove družbe« v podjetju in včlani se vanjo. Za borih 300 dinarjev dobiš pet izredno lepih knjig. Ali vas zanimajo pravice, ki jih ima vsakdo iz zdravstvene zaščite? V prihodnjih številkah bomo začeli objavljati članek v nadaljevanjih, v katerem bomo poljudno prikazali pravice zavarovancev. Še teh devet... i. Tako! Ze mesec je za nami in vem, da vi bi enkrat radi, vsaj malo spet se nasmejali, kot to v naši je navadi. II. Ze skrajni čas, da je pust za nami, še danes vinska zmes vrši po glavi. Oh, letos res bilo preveč je vsega tega in človek še postal bi prava šema. III. Ze dolgo star je običaj pri nas v navadi, namesto žene pripeljejo mu ploh v paradi, a letos pa naš Jože to smolo je imel, da »Pepe« mu nevesto za »raufnk« je pripel. IV. Zares so moški naši kavalirji, kulturnih sekcij oni so palirji. Gre mu za to, da on v kabini bi sedel, tako najprej z ugledom svojim bi začel. V. Tovarišica draga, ti pa le crkuj od mraza, a pazi se seveda, da ne bo poraza. Se mnogo takega uspeha ti želim, a jaz pri priči k zdravniku odhitim. VI. Nekomu ključev šop naredil je »škandali ko mislil, da nekje jih je vsejal in, da sedaj zaklenjen je predal v resnici pa jih je p..... VII. Obveščamo še samce in samice, da spet do praznične potice zaprt biro bo za možitev, ko Ferdo prosil je za premestitev. VIII. Pri njih nesreča huda se zgodila, ko se drvarnica nekomu zaklenila. Doma pa žena huda v mrazu mu čepi dokler po pošti ključev ne dobi. IX. Mi krasno uro je pred nos pomolil saj mu nekdo je prav pošteno z njo zasoli! ta pa pogledal mi na uro je rekoč, »Saj vredna ni, da bi jo človek vrgel proč.f OSA Otrokom lutke! Gojenci vzgajališča v Gornjem Logatcu so priredili v začetku februarja za otroke predstavo »Sneguljčico« v Narodnem domu v Dolnjem Logatcu. Velika dvorana je bila polna mladih gledalcev, ki so z velikim zanimanjem spremljali igrico. Pri tem se vprašujemo, al1 ne bi bilo mogoče prirediti za naše otroke več takih predstav? Ze pred vojno 60 v Logatcu imeli lutkovno gledališče in morebiti ne bi bilo napak, da bi se v Logatcu združili ljubitelji igranja z lutkami ter dobili nekje stalno dvorano, ki bi bila lahko manjša in bi morda vsaj dvakrat mesečno' igrali. Otroci, za katere kino itak ni primeren, nimajo sedaj nikakega pravega razvedrila, otrok pa je v celem Logatcu menda preko 700! Lutkovno gledališče zahteva sicer v začetku malo več sredstev za nabavo lutk in odra, ko pa je preskrbljeno z osnovnimi rekviziti, pa to ni več draga reč. Verjetno je tudi, da bi lutkovne predstave imele celo več gledalcev kot jih ima kino. Zdi se nam, da je tudi ljudi, ki bi pri takem gledališču sodelovali, precej v našem kraju. Morda bi bilo dobro, da bi SKUD -Jerman Remigij« prevzel v svoje okrilje tako gledališče? Deško vzgajališče v Gornjem Logatcu je zelo lepo pokazalo, kaj vse se da narediti ter bi verjetno z združenimi močmi tudi na področju otroške zabave dosegli lepe u ipehe. DOBRO VZGOJEN Prijatelj pride obiskat na smrt bolnega znanca. »Zdravo Lojze! Kako se počutiš?« »Hvala, umiram ... In ti?« MODERNA Dekle z otrokom v vozičku sreča prijateljico. »O, kako srčkan fantek! Ali ^e tvoj?« »Seveda.« »Kdaj pa se misliš poročiti?« LOVSKA »Kako je kaj z vašim lovom od nedeljah?« »Ah, tako, tako. . . Lovci se menjavajo, zajec pa je vedno isti.« IZ NEKE TOVARNE Stempihar bi si bil skoraj odrezal prste pri nezavarovanem stroju. Ni vrag! Ja, sicer bi mu pa itak to plačal Zavod za socialno zavarovanje. ijma LES ^j ina LES ana LES Ljubljana Jjubljana Ljubljana • \ , , -t r- Tirifl LES T Hfi LJUBLJANA Ljubljana Ljubljana ^ ibljaaa lubljana lubljana t ,;ana ra ima ibl j ana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana LES Ljubljana LES Ljubljana LES Ljubljana a LES Ljubljana LES LES LES juol, Ljubi j LEE Ljubija LES Ljujijat LES Ljubljani LES Ljubljana', LES Ljubljana \ LES Ljubljana L LiS Ljubljana Liv LES Ljubljana LEi LES Ljubljana LES LES Ljubij.ana LES LES Ljubljana LES LES Ljubljana LIS Ljubij.ana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubij na Ljubi j .ana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljana Ljubljano LjubL*-"' L.1»"'' T TIV* LES LES LES LES LES Lit S LES LES L .. LES Ljubljana LES Ljubljana Ljubljana LES Ljubljana Ljubljana LeS Ljubljana Ljubljana LES Ljubljana Ljubljana LES Ljubi,?*" Ljubljana LES Ljv*"* Ljubljana LeS 1 Ljubijana T" Ljubi j/ Ljub1 LE3' Ljy les r.-ti L\ iVvV' „KOTE K S" odkupuje po svojih zbiralnicah in kmetijskih zadrugah svinjske kože po din 200.— kg za nepoškodovano domačo kožo. Kmetovalci, klavnice, oderite vse prašiče in oddajte kožo najbližji zbiralnici »KOTEKS-a«, ki Vam plača najvišjo dnevno ceno. Izdaja Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec—Odgovorni urednik Malus Branko — Letna naročnina 360.— din — Tiska tiskarna Umetniškega zavoda v Ljubljani