a
118. številka.
Izdanje za tovek 1, oktobra
(v Trst«, v torek zjutraj dne t oktobra 189!».)
Tečaj XX
„EDINOST"
izhaja po trikrat na todrn t Hrarin i?.-■ianjih ob torkih, ćeCrtklh
in aobotah. Zini nt njo ini n hm* izhaja oli H. uri Jijutmj, vpi-itiio iu» ob 7. uri teror. — Obojno IisJunjf »tane; xa IeJnu	. t. —,W>, i/.vmi AVHtriJ* (. 1.4i
tli mnfc . . . 2.H<> . . . t,— r.a. pol let« . , , 5.— , , . iv— r.a t»b leto . . . 10.— ... t«.— Na naročbe brez priložene naročnine se
ne jemlje ozir. PoHaraićro it« vilke so dobivajo * pro-dajalnlcah tobaka v 2 rat n po a :>v izven Trat* pn 3 iitč. Sobotno i«i«rnii izdanje v Trutu 4 n<5„ i/ven Trsta S n£.
EDINOST
V
Oiflmii »« raoune |>o tarifu t petitu; / i naslov- z debel t Ml ^rk-ini ti p ji'ijj,* I roHtnr. kolikor •tb«-'"'!*. i.HViVtilih vr.ti.. 1'oi-litna oiinrtri eo in j*fmwihv*lo. •! >-iv;tiH '»gl.-tni Itd. te ni-Uliajn pu po^iiillii
Vii dopisi n ij ho pošiljajo urvdniUvu ultra C»wiiii it. 13, Vsako |ii mo in »n biti fmnknvitno, k<»' nefranko/»<• i*.-tproj viiajo. Rokopisi »•> ae
Naročnino. rck'am.irdje n	»■•ri-
tema tiprarniitvo uliea Mulino | n • volu hAt. 3, 11 nadst. Odprto r-kir.niu iju •o proste poHmno,
Glaanilo alcvenuke^a poližične^ni. druitva za Primorako.
r nUnomll J* moč"
Častiti našim § naročnikom.
Pozivamo čč. gg. naročnike. da ponovi* pravočasno naročnino za tretje četrllje One gg. naročnike pa, ki so v zastanku z naročnino prosimo, da ist.o najkasneje do 3. oktobra t. I. doposljejo, ker boderao drugače prisiljeni ustaviti jim list.
Upravnistvo.
Resnica je prišla na dan.
Naravno je, da smo bili jako radovedni kako se bodo veli po porazu pri volitvi v velikem posestvu na Goriškem oni tudi Slovenci, ki so hoteli uveljaviti svojo „zdravo politiko" pomočjo laških glasov in sodelovanjem velikih in pripoznanih prijateljev naroda slovenskega — Maranija, Vennttija itd. itd.
Radovedni smo bili zelo, ali odkrito bodi povedano, da je bilo presenečenje naše, ko smo prečitali uvodni članek v zadnjem „(loriSkem Vestniku", še veliko veče, nego j« bila popred naša radovednost,
Nizko, jako nizko smo cenili že popred ono maloštevilno kliko, ki bi hotela sukati goriške Slovence pomočjo prve neslovenske tiskarne, ali danes se čutimo nekako osramočene, kajti uverili smo se, da nam je umetnost poznavanja ljudi j še dokaj nedostatna ......uverili smo se, d a s m o
0	m e n j e n o k 1 i k o c e n i I i še v e I i k o previsoko!!
Menili srno reveži v svoji dobrodušnosti, da tem ljudem nedostaja le stalnih in utrjenih načel, narodne zavesti, politiške rutine in da je le zbok tega nedostatka mogoče, da se morejo igrati ž njimi razni uplivi, kakor igraje upogiba rahli vetrič bilko v močvirju; tako smo menili reveži in smo gojili poleg vse usiljene nam borbe cel<5 iskrico sočutja do njih — ali danes vidimo, da ona klika ne trpi le na označenem nedostatku, ampak d a j e j n e d o s t a j e t u d i p o-
1	i t i i k e g a — srama!
Uprav neverjetnim cinizmom pripovedujejo namreč v „Goriškem Vestniku" na dolgo in široko, da je v s e r e s, do za d-nje p i č i c e, k a r s m o j i m očitali v tej volilni borbi. Menili smo, da bodo navajali vsaj navideznih razlogov za svoje herostratstvo. Motili smo se: klika je slabša nego smo mislili, klika se niti n e s r a-mu je več — nižje ni mogla pasti!
Toda čitatelji naj sodijo sami! Klika piše namreč: „Mi, kakor rečeno, smo bili s politiko naših poslancev v zadnjem zasedanju zadovoljni, a zato ni treba misliti, da se ima nadaljevati politika zagrizene in stratue opozicije, politika sovraštva v deželi,
PODLISTEK. T Klarica iz farovža.
Ste-li videli v poslednjem času gospoda župnika iz Kamenice?
Vidite, kako se je spremenil!
Na čelu vraske, po licih vraške, oko vgaslo in nekako zarudelo. In ti lasje, lepi, črni kakor vran — ste-li opazili, kako so se mu pobelili v jednem letu ?
Da, v jednem letu!
In njegova hoja! Lani je še krepko stopal k oltarju; — letos mora ga že podpirati cerkovnik; lani o blagoslovljenju je še gromel s prižniee, letos mu je glas že hripav, bolan. Saj je videti pri povzdigovanju, kako se mu tresejo roke; saj je slišati pri molitvi, kako se mu trese glas, kako teSko oddihuje.
ltevež! Ta bi nam zamogel povedati marsikaj, kakošno je to bedno življenje, ko ima človek na svetu le nekoliko drobnjav; potem pa pride še nekdo, ki mu vzame še
kjer so zastopani Slovenci v i večjem številu a vendar v dolžnosti skupnega delovanja ua go-s p o d a r s k e m polj u za L a h i, ker so , skupni davki in skupna razdelitev vseh do-; brot. To želi tudi vlada in ker je ta vi-! dela, da smo mi ona stranka, ki je ukrenila pot zdravejše politike, nas je pričela ! podpirati pri volitvah, brez da lii mi bili ; za to vprašali, in nam s tem pokazala svojo simpatijo. Na m i g 1 e j vlade so nam ! hoteli dati pomoč tudi Lahi, ker so p r e-j vidnejši kakor „teroristi* iu z a-j grize ni „o p oz i c i j s ti" pri .Slogi"; I in mi smo postali radi te naklonjenosti j in simpatije vlade do n a s in r a d i [sprave s takimi Lahi izdajice j narod a !•
Ali ste čuli! Slovenci so zastopani v tej deželi v večem številu, toda za Lahi so, kar se doataja vršenja dolžnosti skupnega delovanja na gospodarskem polju !! Pri svojih zahtevanjih, da bi deželni zbor jemal več ozira na slovenski del dežele, smo se mi vsikdar opiiali javno na notoriško in neoporečno istino, da je ta slovenski del ne le v e č i, ampak tudi v a ž 11 e j i v gospodarskem pogledu ; a ta od Boga in ljudi zapuščena klika se ne sramuje zavijati resnice in tako podkrepljati pohlepnost italijanskih politikonov po hegemoniji s tem, da pritrja veliki iu nečuvene laži, da se goriški Slovenci za Lahi v vršenju dolžnosti na gospodarskem pol j u. Ves svet ve in Lahi sami vedo, da bi goriško mesto moralo priti pod zlo, ako bi le za jeden mesec prenehat promet s Slovenci; ves svet ve, d« so na Goriškem v gospodarskem pogledu Italijani odvisni od Slovencev; vendar se ne sramujejo trditi ti razpečavalci „zdrave politike", da je nasprotno res: da so Slovenci odvisni od Italijanov! Kje je beseda, ki bi primerno označila ljudi, ki na taki način rujejo po svojem lastnem mesu ?! Kaj so zakrivili vendar pohlevni goriški Slovenci, da so se jim porodili taki sinovi ?! Sinovi, ki pravijo, da so oni ljudje, ki nam trdovratno odrekajo najprimitivnije kulturne potrebe, ki poganjajo naše ljudi iz služeb samo zato. ker so Slovenci, ki v svojem fanatizmu in se svojimi denunoljacijami tirajo naše ljudi v zapore, ki nas zasramujejo, kjer-koli nas zalote, ki nam, na kratko bodi povedano, odrekajo pravico do ekzistence — da so taki ljudje „pre-vidniši", nego pa možje lastne krvi, ki se upirajo le proti toliki — krivici!! Kdor dela torej krivico, ta je previden", kdor se upira krivici, ta jc — terorist!
Taka so torej načela najnoveje „zdrave politike"!
Na izpovedanja o iz vestnih simpatijah
to, a v nagrado pak mu pusti v srci bol, v duši nemir in v očesu solzo. Da, pokazati bi nam zamogel številno slike svojega križevega pota življenja, toda ne vprašajte ga. Ko ga vspoinnite na Klarico, razjoče se kakor dete. Ne vprašajte ga !
Kar vdin, povem sam.
I.
Župnija v Kamenici spada med tako imenovane „cesarske". Je brez polja in vrtov in duhovnik iina satno naslov „župnika" ubožec je. Ko je bila razpisana služba v davnih časih, moralo je đkofijstvo časih po desetkrat razpisati natečaj, pa še se ni nihče oglasil. Ni čuda! Duhovniki so jo poznali. Bolje je bilo kaplanovati deset let na Pod-lesji, nego župnikovati samo eno leto ua „cesarski" fari. Naposled poizvedel je to sedanji župnik. Ne zaradi tega, da postane župnik, marveč zato, ker tjakaj nobeden ni hotel iti, podal je svojo prošnjo za podeljenje (ega mesta, školijstvo seveda ni čakalo nadalj-
in o načinu, kakor je prišla kliku do pomoči od strani italijanskih srditežev, niti ne rea-gujtmo, ker se nam studi pehati se po močvirju takega mišljenj a. Pač pa j e m l j e m o v s e t o 11 a z 11 a 11 j e v v e-č e n spo 111 i n !
I11 ludi kraške rodoljube prosimo, naj vzamejo na znanje ta izpovedanja goriške klike! Sedaj, ko so izvedeli resnico iz kompetentnih ust, j i 111 111 o r a biti j a s n o, kaki ljudje so vodili ono gibanje, ki je prov-zročilo poraz „Slogtnih" kandidatov ua Krasu.
A Vi gospod Kovačič, ki ste na na-brežinskem kolodvoru toli srdito rohneli proti kandidaturi gospoda Štreklja, češ, da je ta gospod zaviaen od vlade in da bi morat poginiti, ako ne bi imel koščka kruha od vlade — kaj pravite o gori navedenih izpo-vedbah ?! Kaj pravite o insultah, ki so jih vsem goriškim Slovencem zalučali v obraz ' oni, kojim ste služili tudi vi dusedaj, vedoma j ali nevedoma?! Kaj pravite o ljudeh, ki so j na ves glas proglasili svoj lastni rod inferi-j joruim plemenom in tako podelili nasprotni-j kom vsaj navidezno pravo, tla smejo zalite-1 vali, da Slovenci morajo ostati za večne čase v podrejenem razmerju — v z 1 i c vsej : njih eminentni v a ž n o s t i za gospo-• darsko življenje v deželi ? !
Le dajte si sami, gosp. Kovačič — toda ! mirne krvi — odgovor na vsa ta vprašanja! j A ne le Vi, ampak ves Kras naj se bavi s j temi vprašanji!
j Sicer pa bi morali biti mi hvaležni go-( spodom pri „Goriškem Vestniku", da so toli j brezobzirno odkrili — resnico. Sedaj jih
; še le poznamo do dobrega.
' ________
j Politiške vesti.
V Tratil, i 8. Ropteinlira 18!)fi.
Grof Rađeni vzame torej memla prihodnjo sredo krmilo avstrijske države v svoje roke. Vrata do nove dobe se že odpirajo torej. Možje, koje si je izbral poljski grof svojimi Hotrudniki, so že znani tudi ua najvišem mestu in že te dni je pričakovati, da se njih imena priobčijo v uradnem listu dunajskem.
Tega objavljenja pričakujemo mi hladne duše, saj vemo že sedaj, da bodo novi možje hoteli vzdržati — stari zistem. Nestrpniše pa pričakujemo sestanka državnega zbora, ko pride trenotek, ko bodo morale vse stranke, torej tudi Slovenci, označiti svoje stališče nasproti novi vladi. Nočemo se spuščati tu v podrobno razmotrivanje, ali to naj si zapomnijo naši zastopniki, da sloni na njih velika odgovornost in da bodo težko odgovarjali, ako bi sladkim besedam in prijaznim pogledom na ljubo hoteli žrtvovati —
njih prosilcev, marveč urno je rešilo njegovo prošnjo s pristavkom, naj bi se takoj nastanil na svojem novem mestu.
Ubogal je.
Zbral je svoje premoŽenje — veliko tega itak ni bilo, kajti šlo je vse na jeden voz, — ter preselil se na Kamenico.
„No, vsaj tu še ne izgleda tako slabo !„ rekel je, ogledovaje si farovž. „Kevež ima povsodi dom, povsodi zamore biti zadovoljen, naj se preseli kamorkoli, ničesar ne izgubi. Moj Bog! saj sem se dal posvetiti zato, da bi oznanjeval evangelje, iih pa, da bi udinjal tam, kjer je za mernik polja več. V ostalem pak nisem še toliki revež ; so ljudje, ki nimajo, kain bi glavo položili, kjer bi zainogli mirno premišljevati o svoji revščini. Jaz imam tu pred vsem dokaj zalo sobo. Kdo v«, ali ima moja sestra takšno? Uboga Marjeta! od njene poroke sem nisem je več videl. Je-li še živi V Kje? —"
In razvrstil je vse po sobani, kakor je
velika načela. Zaglobe naj se v jedro, v namene dosedanjega zistema in potem nuj v prvi vrsti vprašajo: Ali bode novi zistem res
—	stari zistem, ali bodo res hoteli ponujali nam staro vino iz novih vrčev. Doba Taal-feova in Windiscligriitzova je bila doba obljub in tolaženja, a mi bi potrebovali dobe dejanj. Kiaj vse svoje lojalnosti >v !abk > upremo zisteinn, o katerem sodimo, da ni dober ni za nas, ni za državo. Glavna skrb ne bodi torej našim poslancem, da se ohrani ta ali ona parlamentarna skupina, ampak, da se premeni — zistem.
Po volitvah na GoriAkrm. s K r a s a nam pišejo dne 25. septembra : Pravijo, da nič ne pomaga zvoniti po toči. Vendar mi rodoljubno čutstvo ne dopušča, da ne bi dal duška svoji ogorčenosti na politiški toči, ki je bila na Krasu dne 10. t. m. povodom volitev dveh poslancev v deželni zbor. Pobila je toča naše narodno polje, dasi je vrlo društvo „Sloga* in drugo raznmništvo zvonilo že pred nevihto. Vse ni pomagalo prol i fanatični osebni strasti posamičnih oseb, svarilni glas poštenih iu za rod svoj vuelili mož ni mogel prepričati zaslepljencev, da bi bili oddali svoje glasove dičnima roilo-doljuboma.
Že pri volitvi volilnih mož potrudili so se komisarji, da so bili izvoljeni taki volilni možje — ki nimajo trdnega narodnega in pnliiiškega prepričanja. Iutelegentni in odlični poštenjaki bili so potisnjeni v kot.
I)a se uverijo častiti čitatelji, kako sta bila razdeljena sobice in senca, navesti hočem tu dejstvo, daje bila nekaterim u č i-t e I j e m zabranjena aktivna i 11 i 11 pasivna v o I i 111 a p r a v i c a, b a j e z a 16, ker opravljajo službo o b-č i n s k e g a t a j 11 i k a; nekateri županje pa, ki so zajedno t ti d i ta j-11 i k i p o v e č i h o b č i n a h, k o smeli voliti in biti voljeni! Župani, vršeči občinsko tajništvo, za kar vlečejo pošteno plačilo, so smeli voliti, učitelji pa so bili prišteti vaškim pastirjem - čuvajem in odrekla se jiin je volilna pravica. Ali ni to ua škodo škodo ugledu prevažnega učiteljskega stanu, ako se posamičnim učiteljem kratijo prava? J Ali ni tako zapostavljanje v svojih posledicah kvarno tudi šoli sami — in potem splošnemu napredku i:i vsemu narodu? Ali ni prav lahko mogoče, da se po takih dogodkih med nevednim ljudstvom razširi in utrdi domnevanje, da so učitelji berači — ubožci, preživljajoči se ob sami miloščini in živeči morda le od milosti — elastičnih mož sedanje dobe ?!
Skoro bi morali misliti, da je učiteljsLvo po menenju izvestne gospode pravcata ničla
le trs, kojega more omajati vsaki vetrič in strti, komur se zljubi
mogel. Na steno je razobesil slike, pri vratih postavil postelj z dvema malima vajšuieama
—	več mu pokojna mati dati ni mogla — k oknu postavil je mizico in dva stola, zraven uvrstil malo knjižnico, pri peči umivalnik in v kotu obešalo za obleko. To je bilo vse. Poslednjega pravo za pravo ni potreboval. Imel je le jedno obleko in duhovsko suknjo iu to je nosil; zvečer pak, ko je šel spat, položil je to na stol, dejal si vajinici pod glavo ter se pokril s staro suknjo. Toda obešalo je vendar imel. Kaj, ko bi se na-ključilo kediij, da bi imel dvojno obleko!
Necega jesenskega večera je kameniški Župnik že spal, ko je nekdo potrkal na dveri. Mali psiček v veži je poskočil, ter delal ta-košen trušč, kakor da bi za durmi stala najmanje dvanajstorica tolovajev. Župnik je vstal in poslušal. Zopet se je oglasilo trkanje iu besni psiček je še huje divjal.
„Kdo pak je? -- morda mi bode. koga prevideti ? Moram pogledati". (Dalje pr.)
VelespoStovani narodni učitelji slovenski! Pridružite se sklepu učiteljstva goriškega okraja, uradne konferencije z dne 11. t. m. ter naprosite združeni visoko c. kr. vlado, da Vas blagovoli vsprejeti v svoje področje. Potem boste odvisni vsaj od ukupne vlade, a ne, kakor je sedaj, od posamičnih čiuite-Ijev. Uverjeni bodite, da vas bode osiednja vladu cenila, ker ve, da ste sami zvesti državljani in vzgojevatelji bodočili zvestih državljanov. Xe glede na to, da vas bode vlada bolje plačevala, ščitila Vas bode tudi pred samovoljo poznanih vaških mogotcev. Z družite se in oklepajte se učiteljskega druStva! In Bog Vam pomore!	Samotar.
K zgodovini kandidatni'« p. Mnlie iz Lokve. Iz Sežane nam pišejo: Kakor je že taku navada, čestitali so znanci in prijatelji tudi novoizvoljenemu poslancu Antonu Muhi iz Lokve. Redki so bili seveda oni, kojim je čestitka prihajala od srca. Večina — in to ne ravno najslabeji prijatelji gosp. Muhe — so ga obžalovali na taki izvolitvi. Nekdo med temi, ki ima to slabost, da mu je srce vsikdar na jeziku, mu je re-Itei naravnost: „Prišel sem, dragi Tonček,
da bi ti častital, ali ali---povej mi,
dragi, kako si vendar prišel do tega!"
In novi g. poslanec iz Lokve je odgovoril: „Kaj češ, ko so me hoteli! Celo iz Sežane so prišli k meni s prošnjo, da vsprej-mem kandidaturo !*
Izvedši o tej izjavi gosp. Antona Muhe iz Lokve bili smo seveda zelo radovedni, kdo so oni iz Sežane, ki so g. Muhi iz Lokve ponujali kandidaturo — in i z katerih rok je g. Anton dr agevoljevspre-j e I kandidaturo. Poizvedovali smo in — izvedeli smo.
Stvar je zanimiva, zelo zanimiva, tem zanimiviša z oziroin na dejstvo, da sta dva n a j o d 1 i č n i 3 i h .sežanskih rodoljubov bila že p op red pri gospodu Muhi v Lokvi s p r o š n j o, naj prevzame k a u d i <1 a t u r o na podlagi narodnega p r o g r a m a! 1J In gospod Muha je — odklonil!!!
Iz rok širom vse Primorske, in reči smemo, vse domovine slovenske poznanih mož ni hotel vsprejeti kandidature g. Muha iz Lokve, vsprejel pa jo je iz rok — Ookca in Laha iz Sežane. Tako so namreč d o g n a 1 a naša poizvedovanja.
Kako razrešiti to uganjko ? To ni težko onemu, ki pozua sedanje razmere na Krasu iu pa osebe, kojih slepo orodje sta Ookec in Lah, in ki se ne le ne menijo za narodni program, ampak se bl atijo bodisi tudi z grobokopi ndroda slovenskega, da le ustrežejo svoji neugasni eestihlepnosti in — maščevanjaželj-nosti. Neka prek in prek poštena rodbina sežanska mogla bi nam ravno sedaj zapeti prežalostno pesem o maščevalnosti sedanje ere na Krasu.
Zgodovina kandidature gosp. Muhe je torej zelo poučna, kajti klasičen dokaz je, da je bila vsu intriga proti narodni stranki že davno p r e r a č u n j e n a, natančno določena v vseh podrobnostih in dogovorjena med n a s p r o t u i k i narodne stranke in — vsemi drugimi, ki n i s o naši!
Iz narodnih rok g. Muha ni hotel vsprejeti kandidature, pač pa jo je vsprejel iz rok gg. — Ookca in Laha iz Sežane. To jedino dejstvo je toli kričeče, da je ne morejo udu-šiti uiti krone, podarjene družbi sv. Cirila in Metoda iz rok „odločnih Slovencev", To dejstvo nam je povedalo — vse. In gluhi in slepi bi morali biti KraŠevci, ako ne bi bili uverjeni danes, da se prav grdo sćli na nastavljene jim liuianice!
Različne vesti.
Doneski za družbo sv. Cirila in Metoda
v Trstu. Nekateri člani .Sokola" in drugi prijatelji društva so darovali 1 krono 56 st.
Otroci v otroški vrtca na Helvederju iu v Kojami se še zmirom sprejemajo. Stališi, kateri namerujejo svojo deco vanja vpisati, naj isto pripeljejo do 1. prili. meseca v šolske prostore. Posebno priporočamo roditeljem iz spodnje Grete iu lielvederja, da vpišejo svoje otroke v naša zabavišča ter s tem onemogočijo obstoj one polaščevalnice na Greti, v kojo se otroci vabijo na vse mogoče načine, da se le polaščijo — v čast iu slavo blažene Italije. Stariši! glejte, da s pošiljanjem svojih otrok v luhouske zavode
si ne nakopljete poznejšega kesanja, ko vas bodo lastni otroci psovali s „ščavi". Le na 1 podlagi materinega jezika je mogoča dobra in nravna vzgoja.
To je ftkandal! To je bil soglasni vsklik vseh tržaških Slovencev glede na oba sežanska dopisa v zadnji številki »Goriškega Vestnika". In škandalizovali so se in glasno izražali svojo nevoljo tudi taki gos p odje, ki so v zadnjem volilnem boju stali se svojimi simpatijami na strani g. dr a. Abrama. Tolike podlosti pa še nismo čitali z lepa. Zdaj Se le vemo. kako nizko doli se nahaja duševni nivo onih, ki so v Sežani rušili narodno disciplino. In mi naj bi se prepirali z ljudmi, ki menijo, sodeči menda d i u g e I j u d i p o s e b i, da ves ostali svet ureja svoje politiške nazore in svoje javno delovanje po razmerah v svojem lastnem — žepu?!!! Mi naj bi se prepirali z ljudmi, ki menijo, dr. je tudi značajnim in poštenim ljudem mesto prepričanja — v žepu ?! Ne !
Le tako naprej! In kmalu izgine zadnja iskra simpatije do vas, ki je morda tlela do-sedaj še med onimi, ki vas niso poznali!
Fikcija, ka-H? Ćuli smo celo iz visokih krogov prihajajoče zatrdilo, da v Trstu ir-redente ni. Vzemimo torej, da je res ni; kako pa to, da se mora vendar kljubu temu zatrjevanju c. kr. državno pravdništvo v Trstu vsako toliko baviti s tiskovinami takozvanoga „Circolo Garibaldi* ? Baš povodom zloglasnega „XX settembre" zaplenilo je zopet nekako okrožnico, namenjeno „meščanom", katera okrožnica ali oklic je bil podpisan: ,11 comitato centrale del Circolo di Trieste". Povod zapleni našlo je državno pravdništvo v tem oklicu, ker je zasledilo v istem hudodelstvo veleizdajstva in pa motenja javnega miru ter zavajanja. Je-Ii vse to res le fikija ?
Podob« bitke pri Kustoci in pa „II Pic-colo". Neovržna istina je, daje bilo izvestini „septembersko nadnlmenira" gospodom jako nemilo, da je bila v Trstu izložena plastična podoba bitke pri Kustoci baš o dobi, ko je zjedinjena Italija praznovala svoj 25. rojstni dan. Kaj pomenja ime .Kustoca* za Italijo, to so znali iz vestni lahonski .patrijotje* baš tako dobro, kakor zna to sleherni lojalni Avstrijec. Zato pa o tej podobi .liberalna*1 italijanska glasila niso črhnilu niti besedice do zadnjega dneva razstave, t. j. do minole nedelje. Tu se je oglasil »liberalni" ,11 Pic-colo* ter z navadno svojo zlobnostjo podtikal tej razstavi take spekulativne namene, kakoršne ima židovsko-oderuška uprava njegovega lista. Da pa zaslepi svoje verne pripadnike še bolj, naglaša z nedosežno zlobnostjo, da „se ne vo, v č e g a v ž e p je šel denar, katerega so plačevali ljudje za ustopnino*. Sicer »vsevedni" „II Piccolo* ni imel niti jednega svojih „reporterjev" na razpolago, da bi se bil povprašal o ii a m e n u in — pomenu te razstave. Se vć, vrli „II Piccolo" je znal jako dobro, da sta bila namen in pomen te razstave čisto patrijo-tiška, toda pati ijotiška v avstrijskem duhu, in zato se inu ni videlo umestno opozarjati nanjo svoje vernike.
t Dr. Pasteur. Dne 28. m. m. umrl je v Parizu sloveči zdravnik J. Pasteur, izumitelj zdravila proti steklini, 73 let star. Pasteur je bil jeden najučeniših fizikov in kemikov sedanjosti; zasledil je vzroke raznim boleznim in izumil primerna zdravila zanje.
Poverjeniitvo „Matice Slovenske" za zahodno okolico tržaško sprejel je g. J u s t Piščanec v Hojami. P. n. gg. členi gornjega društva naj blagovolo svojo letnino izročiti oziroma doposlati omenjenemu gospodu, da se denar odpošlje, ker je že skrajni čas ter bi se bilo moralo nabiranje letnine še pred mesecem završiti. Letos izda .Matica" štiri koristne in zanimljive knjige, radi česar je upati, da se oglasi še novih udov.
Zasačeni ponarejalci denarja. Iz Budimpešte pišejo dno 27. m. m. : V neki samotni hiši blizo Budima našla je policija delavnico za ponarejanje denarja. Dotični sleparji ponarejali so srebrne goldinarje in krone iz snovij, sestavljenih iz svinca in kositerja. Zaprli so slikarja Ivana Tirdo in delavca Ivo-lomana Dioszegija ter njegovo ženo. Policija baje zna še o drugih sokrivcih, katere zapre — če jih dobi.
Obsojeni demonstrantje. Kakor Trst imel je tudi Poreč svoj ,20. september". Tam so zaprli 5 takih .gospodov", ki so demonstro-vali s trakovi v italijanskih barvah, ntak-
njenimi v gnmbnicah. Ti demonstrantje se zovejo: Alojzij Calegari, Fran Monfalcon, Anton Mestrć, Josip Zetresni, Jakob Privi-leggi. Nimamo te časti, da bi poznali te gospode, zato tudi ne moremo reči, kaj so. Znamo le to, da jim je bila obsodba milejša, kakor pa njih tovarišem - demonstrantom v Trstu. Obsojeni biti so namreč: Calegari na 10, Privileggi na 5, ostali *rije pa vsak na 8 dni zapora.
Poskuien samomor. Predvčerajšnjem hotela se je usmrtiti z ogljenim kislenikom 19-letna delavka Olga Gabrielli, stanujoča v ulici Giuliani hšt. 6. Domačini so na vso srečo še pravočasno opazili to nakano ter pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Isti je s primernimi zdravili odklonil vso nevarnost, vendar je poslal dekleta v bolnišnico. Vzrok temu poskušenemu samomoru bili so baje prepiri v obitelji.
Nesreča. Minolo nedeljo slavili so župljani v Kobiljiglavi instalancijo novega župnika streljanjem. 241etni kmet Andrej Sluga je hotel baš vžgati topič, ko se je isti vnel in razletel. Plamen je hudo opekel ubozega Slugo po vsej levi strani trupla, kosi razpršenega topiča pa so mu razmesarili desno roko. Težko ranjenega kineta pripeljali so v tukajšnjo bolnišnico. Zdravniki so spoznali, da bode treba vsakakor odžagati razmesarjeno roko, poleg tega pa pride ubogi Sluga bržkone še ob levo oko.
Neivest uradnik. Te dni sporočili smo v našem listu, da je pristav državne železnice Ivan Pesso, rodom iz Spleta, izginol iz Trsta. Predpostavljene oblasti mislile so takoj, da je Pesso poneveril denarja in sedaj se je pokazalo, da je bil ta sum popolnoma opravičen. Stroga preiskava je pokazala, da je poneveril svoto 567 gl. 75 nč. od eraričnega denarja, namenjenega za poboljšek uradniških plač. Za ubeglim Pessom izdali so teralnico. Pravijo, da se je Pesso te dni potikal po tržaški okolici.
, Uzorna" rodbina. V mestecu Chester na Angleškem živi rodbina Ogden, kateri menda ni jednake na svetu, kar se namreč dostaje — kaznij. 28letni, najmlajši sin bil je doslej kaznovan nič manj nego 130krat in sicer Bfikrat zaradi pijančevanja, 44krat zaradi pretepanja. Starejša hči bila je 67krat kiunovaua, ore '15krat iu mlajša hči 29krat. Skupno dobili so torej članovi te .uzoilie" rodbine 261 kaznij! Sodišče v Chestru je izračunilo, da je stala rodbina Ogden državo na sodnih stroških, obskrbo v zaporu itd. okroglo 50.000 frankov! Koliko poštenih ljudij bi se moglo preživeti s tem denarjem!
Policijako. Finančni organi zasačili so pri Barkovljah izvoščka Emilija Stirna, ko je hotel vtihotapiti par sto litrov špirita v mesto. Dasi se je Stirn izgovarjal, da on ni znal ničesar o tihotapstvu, izročili so ga policiji; voz, dva konja, šest sodov iu špirit so pa zaplenili. Zaprli so tudi finančnega stražnika Felberja, kjer je bil isti preiskal dotične sode, a vendar ni našel „nič sumljivega" na njih, pravo za pravo v sodih. — Trgovcu Špiridijonu Kvekvitfu ukradel je nepoznan tat iz dvorišča hiše št. 17 v ulici Benvenuto 13 kokoši, vrednih 15 gold. Tat si je menda mislil: ,Saj g. Kvekvićje bogat, lahko si kupi drugih kokošij, če jih hoče jesti", — Organi neumornega sv. Ivan-Ver-deljskega komisarijata zaprli so težaka G. Manucca, stanujočega na Vrdeli. V tem pretepu je nekdo ranil domobranca Frana Čoka z bodalom, katero mu je bil iztrgal iz nožnice. Ostali udeležili k i pretepa so bili pobegnili, predno so prihiteli stražarji. Ranjenega domobranca so spremili v vojaško bolnišnico. — Vojaka Kovačiča in Mauriča 97. pešpolka izročila sta stražarja Stanič in ituter Sv. Ivati-Vrdeljskega komisarijata kompetentni vojaški oblasti, ker sta pijana vojaka razgrajala v gostilni hi. 18 v ulici Cologna ter se dejansko uprla stražarjema. — Minolo noč polovili so stražarji po raznih krajih 6 pouličnih razgrajalcev.
Koledar. Danes (1. oktobra.): Remigij, škof; Areta, mučenica. — Jutri (2.): Leo-degar, škof; Teofil, spoznovalec. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6, uri 1 min., zatoni ob 5. uri 37 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 20.5 stop., ob 2 pop. 29 stop. C.
Loterijske Številke, izžrebane 28. t. m.:
Trst	£3, 79, 36, 21, 20.
Line	24, 83, 73, 2, 20.
Budini	20, 21, 34, 50, 39.
Književnost.
Matim Hrvatska razposlala je svojim poverjenikom .Izvješće ..Matice Hrvatske" za leto 1894." s prošnjo, da isto razdele med članove .Matic" svojega okraja, da se isti morejo na-tanjko obvestiti o družtveiiom poslovanju v mi-nelem letu.
Uprava .Matice" javlja ob jednem, da bodo knjige za leto 1895. skoro dotiskane ter poživlja gg. člane .Matice", da čim prej uplafajo svoje prineske pri društvenih poverjenikih (utemeljitelji dva obroka po 5 for. redni člani po 3 for.) za tekoče leto 1895. Gg. poverjeniki naj nabrane prineske dopošljejo društvenemu blagajniku vsakakor do početka meseca decembra t. 1., da ne bode zaprek v raz-pošiljatvi knjig, kajti „Matica" želi, da pridejo knjige članom kot božični dar v roke. Člani „Matice" naj se torej pravočasno prijavijo poverjenikom, da ne bi marsikateri stari član, kakor se je dogodilo v prejšnjih letih, ostal brez knjig. (Letošnja naklada je polnih 12.000 iztisov). Naj nikar ne zavlačajo vplačo članarine, kajti „Matica nikakor ne more odstopiti od načela : ,da se knjige absolutno ne pošljejo nikomur, ki ni vplačal ali svoj ustanovni, ali redni letni prinos. Z druge strani pa naj gg. člani uvažijo, da niti „Matica" ne mere izpolniti svojih — ne majhnih! — obvez, ako član ne storijo svoje dolžnosti.
, Matica Hrvatska1' toplo priporoča toliko gg- članom, kolikor poverjenikom, da ostanejo verni vsi iz prošlega leta — kojih število je prekoračilo 11.000 — in pa da se to števil« ne samo ne zmanjša, temveč po možnosti povekša.
Najnovejše vesti.
Dunaj 30. Kralj Saksonski je prišel danes na Dunaj kot lovski gost našega cesar j«. Cesar je pričakoval svojega gosta na kolodvoru. Pozdravila sta se prisrčno. Zajedno je došel na Dunaj, toda incogmto, tudi princ Friderik Leopold Pruski.
Dunaj 29. Po migljeju lista „Arbeiter Zeitung" došlo je danes ogromno delavcev se svojimi ženami na „Ring" na sprehod, toda posebne demonstracije ni bilo.
Praga 29. Shoda zaupnih mož mladočeske stranke se je udeležilo 1670 oseb. Dr. Pod-lipny je pozdravil zborovalce. Predsednikom je bil izvoljen posl. Janda, namestnikoma Blažek in Podlipny. Vsprejeti so dve resoluciji. Prva pravi, da povodom imenovanja mi-nisterstvu Badenijeva ni povoda mladočeški stranki, da bi preinenila svoje postopanje. Druga resolucija prepušča razsodnosti kluba poslancev, da sam določa taktiko, s pristav-kom pa, da v slučaju, ako bi bilo mogoče stopiti v dogovore z vlado, mora temu pritrditi vsa stranka. Konečno je shod odobril volilni oklic za predstojeće volitve, sestavljen po poslancu, Heroldn.
Dun^Jak* bon 1
Državni dolg * papirju „ , .? Hrabru Avstrijska rnnta
m SO. ■•ptambra
Kreditne akeijo London 101,st. Napoleoni . . 20 mark 100 iUlj. lir .
* Klatil kronali
dane« 100.75 101 10 121 60 101 05 405.71* 120.30 9.54« 11.78 45.HO
prodvferaj 100.45 ' 101.10 i2i.or>
101.HO 400.75 120 30
11.77 45.10
Slovenci pozor!
Podpisana naznanja slavnemu slovenskemu občinstvu v Trstu in okolici, da je odprla svojo gostilno v ulici Acque št. 14. Točila bode izvrstno vino istrsko po 36 nvč. in puntigamsko pivo prve vrste po 28 nvč. Kuhinja bode preskrbljena izvrstnimi toplimi in mrzlimi jedili tako, da podpisana upa zadovoljiti slavne gg. obiskovalce. — Kosila in večerje se lahko naroče za ves mesec. — Za mno-£0 broj en obisk se priporoča udana
Marija Posega.
Josip Pimrello
mehanik
izvršuje vsakoršne poprate Bivalnih strojev in dvo-koluH. Prodaja novo in rabljena Šivalno stroju iu dvokole*a.
Via Madonna del mare itev. 4, uhod via Fontanone,
vStric hit. 12.
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vi« Caserma it. 16 uhod piazza della Caserma.
(lUMjiruti tnUki rqjaihici),
prodaja po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška
kolesa (bioykle)
Zastopstvo kolen „Rnlelgh" i z tovarne „Kaloigh Cyclo C" L.td. Nottingharn Angleško" in koles „Ji.«llePu iz tovarne H. Klever Frankfurt.
Kolesa „Ruloigh* in Adler ho svetovno zuuna, poslednja rabijo so v nemški vojaki.
Kolosa pošilja so na deželo in na vso kraje brez vseli stroškov.
Sprejeinascpopruva vsakovrstnih novih in starih koles iu šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo so vsakovrstna orodju in priprave za kolega. Zahtevajo nit j aa oenlkl!
»
I »
I »
I I I
: i i i i
Lastnik politično društvo,Edinosti1. — I/.ilavatelj in odgovorni urednik: Julij M i kota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.