Narodna In univerzitetna knjižnica v Ljubljani 139964 _ Velja vsak snopič 10 kr. v pM in kratek čas izdaja in zaklada Filip lladerlap Jurjev v Celovcu. 5. Snopič. Tiska J. Krajec v Rudolfovem. 1887. £m 11460162 '"'-V 139964 5. II. 5385 3)^" 129 edina hčerka Meta Še le sednajst let stara. Ako-ravno veliki-, korenjaške postave, bil je vender Kovač krotek in pohleven, kakor jagnje. Prijazen smehljaj nm je bil vedno na nstili, nikdar ni se prepiral, še svoji ženi je rajši prav dal, kakor bi se prekarjal. Kjer je šlo pa za imenitne reči, tam je morala pa že njegova beseda obveljati. Revežem je veliko dobrega storil, in kedar je Malodolska cerkev kaj potrebovala, dal je Kovač vselej toliko, kakor deset gruntarjev. Njega pa to tudi ni bolelo, kajti gospodaril je dobro in Bog mu je srečo dal, z leti nakupil je toliko zemlje, da je potreboval veliko družino, in imeli so pa za najbogatejšega v celi okolici. Pri tem pa je bil tako ponižen, da se je razgovarjal z vsakim otrokom in vsakim beračem. Vsaki večer je s posli molil litanije, včasih pa še rožni venec. Spominjal se je namreč, da je vse, kar ima, prejel le od Boga. V svoji hiši ni trpel nič nepoštenega, nerodne posle je koj odpravil. Nasprotno pa je ljudem rad privoščil kako nedolžno veselje. Godba in ples mu nista bila prav po volji; pa vender je to včasih pripustil. nekaj za volj stare šege, nekaj pa za volj godcev, ki so bili vsi revni ljudje iz domače vasi in so radi kak sold zaslužili. Pa če je že ples dovolil, vender je vso veselico strogo nadzoroval: ni terpel nespodobnih pogovorov, ne takih pesmij, ne prepira, ne pretepa. Znanim pretepalcem je bil posebno sovražnik 9 130 in odpravil jih je sčasoma vse po vrsti s tem, rta jim je naravnost prepovedal svojo gostilnico. C4orje mn pa, kdor bi se mu bil šiloma zoperstavil: imel je roke, kakor medvedje tace, in s temi l>i bil vsa-cemu kosti polomil! To so ljudje vedeli, zato je bilo v njegovi krčmi tako lepo mirno, veselo in po bratovsko, kakor nikjer. Obe gostilnični izbi ste bili polni, ko so vstopili Mlačnikovi fantje, in komaj je bilo med mizami toliko prostora, da se je moglo vrteti kakih pet parov. Mlačnikovi so se stisnili za mizo v kot zraven očeta Kovača, ki je z zeleno čepico na glavi pri glažku vina sedel in svoje goste in posle ogledoval. Imel je namreč protin v nogi, rta je težko hodil: zato ni sam nič stregel ljudem, rajši je kako postrežnico več najel, saj jih ni manjkalo, da so imele čas ob nedeljah. ,.Dober večer, fantje!" pozdravi Kovač došle Mlačnikove, ki so ravno poklicali liter vina. ,,Bog ga daj, oče!" odgovorijo. Tako so še nekej besedi spregovorili o vremenu in o letini, po strani pa škilili na druge goste, godce in plesalke. Ko so si z vinom nekoliko dušo privezali, jih pogovor s starini Kovačem ni več mikal, splazili so se drug za drugim izza mize in se pomešali med gledalce in plesalce, kateri oboji, kakor znano, vedno prostore menjajo. Kovač ni dolgo sedel brez tovaršije, kajti primahal je gori čez klanec mesar Trpotcev Luka. 131 Ko natopi, ozre se brž po Kovaču in se k njemu ysede, kajti bila sta najboljša prijatla, odkar Luka teleta kolje in odkar je Kovač v Malem Dolu, tedaj dvajset let. Pri Kovaču koljejo vsak drugi dan, naj bo že tele, ali prešič, ali ovca, ali kaka veča žival. Temu se bo morda kdo čudil; pa go-stilnica je na veliki cesti, kjer še ni železnice, in povedali smo že, da so vsi vozniki tukaj ostajali. Sicer pa tudi v celi fari ni bilo nobene mesnice in kdor je hotel kaj od mesa jesti, dobil je to le pri Kovaču. Klal je vedno Luka, zato je imel tukaj dober in gotov zaslužek; bil je pa tudi vsakdajni gost. Z Luko se je Kovač najrajši razgovarjal, in kar je Luka rekel, je veljalo. „ Poglej no, Marka, (tako je bilo Kovaču ime), kaj se ti zdi," reče Luka čez en čas, ko je ravno Kovačeva Meta z Mlačnikovim Jurjem mimo pri-plesala, „tvoja Meta in Mlačnikov Jur bi bila lep parček!" „ Morda pa koj!" odvrne Kovač smehljaje. „Mlačnikovi so pošteni fantje", nadaljuje Luka, „se lepo obnašajo". „Res se ne sliši nič slabega o njih", potrdi Kovač. V tem so godci vtihnili, in Jur je pripeljal svojo plesalko k mizi da jej po kmetski navadi piti ponudi. „No, Jur", se pošali Luka, „ali je to tvoja nevesta?" „Meni bi bilo že prav!" reče Jur. „Meni pa tudi!" izblekne Meta, pa se brž ustraši te samoizpovedi, zarudi v lice ko kuhan rak in zbeži v kuhinjo. Kovač je bil že prej za- 9» 132 pazil, daje Meta najrajši z Jurjeni plesala, zdaj je pa še slišal, kako se je sama izdala; pa vender celi stvari ni pripisoval velike važnosti. Odkar svet stoji, je bilo ljubkovanje med mladim zarodom, to je vedel, in tudi to, da se mlado srce včasih hitro vname, pa tudi hitro ohladi, po izreku ,.iz oči, iz spomina". Da pa ne bo kdo kaj slabega mislil a Jurju in o Meti, naj bo povedano, da sta danes prvokrat skup plesala. To je pa tudi res, da se nektero srce k srcu prileze, nektero pa ne. Z ne-kterim človekom se v naglici sprijaznimo, ki ga nismo prej nikoli videli, nekterega se pa ne moremo navaditi. Tako sta tudi Jur in Meta z enim samim pogledom spoznala, da bi se nju srca vje-mala, ko bi živela v druščini. To kratko znanje toraj ni bilo tako površno, kakor je Kovač mislil. Pozno v noč Kovač ni pustil gosti. Točno ob enajstih so morali godci utihniti ,.Ljudje morajo jutri ustati 111 delati", je djal, „kako bojo pa delali, če ne bojo nič spali '. O11 je bil pač pošten krčmar in ni mislil samo na svoj dobiček, ampak tudi na svoje goste; ni hotel, da bi kdo zavolj njegove krčme kaj škode terpel ali pa celo zdravje spodkopaval. Tako se je tedaj proti polnoči go-stilniea izpraznila. Luka in Mlačnikovi so imeli skupno pot in so se torej skupaj odpravili domu. Med potjo je Luka mlajša dva brata naprej poslal, da je mogel z Jurjem sam govoriti. Luka je Jurju 133 dobro želel, zato mu je hotel nekaj povedati. Jur je brž sam začel praviti, kako se mu Meta dopade in kako bi bil srečen, če bi jo za ženo dobil. „Pa kaj pomaga", rekel je nazadnje, „ona je bogata, jaz pa reven, saj mi je ne bodo dali". „To ni tako hudo", reče Luka, „stari Kovač ni denarja lakomen, jaz ga poznam, samo to moraš paziti, da ne boš pijančeval, ponoče.val ali se pretepal, tega 011 ne more terpeti. Mene rad uboga, in le meni pusti to reč, jas bom vse poravnal, če le stara Kovačica ne bo preveč nasproti. Pravijo sicer, da ni lopo, zakone sklepati. Toda Meta se mi smili. Zavoljo svojega denarja ima veliko snubačev, in lahko da bo nesrečna, ako vzame enega iz teh, ki jo iščejo le zavolj denarja. Tebe pa poznam, da zdaj ne misliš na denar. Prišel bo pa čas, ko boš spoznal, da si iz revne hiše; bodi še tako priden, svoje žive dni boš terpin. Ce pa Meto dobiš, si narejen gospod svoje žive dni." Jur začne z mladostno ognjevitostjo govoriti: „Na doto še ne mislim ne; z Meto si upam srečno živeti, ko bi moral prav trdo delati in zraven pomanjkanje terpeti, saj sem dela in trpljenja že vajen." Luka se jame na glas smejati in potem spet z navadnim glasom reče: „Spet ti moram reči: ti si koj Jurček ti! Če enkrat v leta prideš, si boš poželel en glažek vin ca. Za njega pa moraš že zdaj skrbeti. Zdaj si mlad in močen, pa ga redkokedaj 134 piješ; kaj misliš, koliko si ga boš mogel na starost prislužiti? Le poglej naše stare kmete 1 Koliko jih pa je, da imajo kaj krajcarjev prihranjenih ? Navadno so veseli, da jim mladi kaj jesti dajo, na vino še misliti ne smejo. Poglej pa Kovača: ni mu treba delati, jt$ in pije pa lahko, kar mu srce poželi. Ali ni bolje biti Kovač kakor Mlačnik?" „To je gotovo," prikima Jur. „In če Meto dobiš", nadaljnje Luka, Pse denarja ne ubraniš. Komu bosta pa vse dala, ko nemata druzega otroka? Vse bo Meta dobila. To je prav, da je ne iščeš zavoljo denarja, in ravno zato ti jo privoščim; pa denarja braniti se tudi ni treba. Jurej, poznam človeka v Malem Polu, ki bi mi rad tisoč rajniš plačal, ako mu Meto pridobim; takih denarjev bi pa jas ne vzel in tistega ženina naj Meto Bog obvaruje; tebi jo bom pa zastonj nakomandiral, ker te poznam, da si pošten in dober." Med takim pogovorom sta prišla do steze, po kterej se je moral Jur na levo v hrib zasukati. Hvaležnega srca je Luki stisnil roko in mu dal trojno lahko noč. Luka je imel pa še kakih sto korakov do svoje koče, kjer ga je skrbna mati še pri luči čakala z večerjo, ktere pa Luka ni bil potreben. 135 III. Mlačnikov Jur in Kovačeva Meta sta bila v tistih letih, ki jih naš narod imenuje „ta neumna leta". Res je neumno, če človek pozabi na domovino nebeško in leta za posvetnim veseljem, ki tako malo časa terpi in se le prerado v grenki pelin spremeni. Neumno je, pozabiti na vsemogočnega Stvarnika in svoje srce navezati na slabo stvar, ki živi le od Božje milosti od danes do jutri, kaker kaplja na veji. Neumno je vse upanje staviti na človeka, ki je tako slaboten v svojih sklepih, in če danes kaj obljubi, že jutri premišljuje, kako bi smel svojo obljubo prelomiti. Da je pa človek ravno v svoji najboljši dobi najbolj neumen, to pride od tod, ker kolikor močnejši je telo, toliko močnejši so tudi prirojeni mu natorai nagoni. Sicer pa ljudje pravijo, da mora vsak enkrat v svojem življenji znoreti, ako ni v mladosti, bo pa v starosti. Potem je pa še bolje, da je neumen v mladosti, ker takrat mu to manj zamerijo. Meta in Jur postala sta si prijatelja še tisto nedeljo. ko so Mlačnikovi fantje prišli z Luko h Kovaču na ples. Odslej je zahajal Jur vsako nedeljo h Kovaču. Po nauku je prvi prišel, in zvečer je zadnji odšel. Srečen je bil le, ako se je mogel z Meto razgovarjati. V čast obema pa bodi povedano. da je bil nju pogovor zmirom spodoben; 136 bila sta oba lepo izrejena, nepokvarjena otroka. Taki ljiulje ne znajo nič skriti, zato pa tudi ta ljubezen ni dolgo tajna ostala. Knialo so ju začeli obirati nabruseni jeziki. Fantje so rekli: ,.Kaj bo ta fanta? Vsi Mlačnikovi toliko neniajo, kar je pri Kovaču v smeteh; pa se bo pri Meti ženil! Stari Kovač mu bo že enkrat ušesa navil." Dekleta in babure so pa govorile: „Jur je že test fant; Meta pa bo zrela tica; komaj da je iz lupine zlezla, pa že s fanti govori." Najbolj pa je to Zavodnika jezilo. Kajti on je sam meril nato, da bi Ko ačevo dobil za ženo. Za dekle niu ni bilo nič, toliko več pa za njeno doto. Zato se je stari Kovačici na vso moč sladkal. Da jo je le videl mimo priti, tekel je njej naproti in jej začel dobre besede dajati. Kovačica je bila ženska, kakoršnih je več, dolgih las in kratke pameti. Ni imela prevdarka, kakor njen mož, kdor se ji je bolj sladkal, temu je več verjela. Zato je bil pa tudi Zavodnik v milosti pri njej. Enkrat je cel6 pri kosilu, ko Mete ni bilo v izbi, rekla Kovaču: rTa Zavodnik je priden človek, on zna krajcer zaslužiti, to bi bil pravi ženin za našo Meto!" Sicer tako mirni Kovač pa je na to besedo jezno zabrusil žlico po mizi in rekel: rAli te luna trka ali kaj ? Rajši vidim, da jo cigani odpeljejo, ko da bi jo dal temu človeku!" Od tega časa si Kovačica ni več upala, kaj črhniti o Zavodniku. 137 Vendar pa Zavodnik še ni obupal. Vedel je sicer, da 11111 Kovač ni prijatelj, toliko več pa je zidal na Kovačico. Kot skušenemu človeku mu ni moglo biti neznano, da na svetu več ženske ukazujejo, kakor možki, posebno v družbinskih zadevah. Kar ženske dosledno tirjajo, slednjič jim vender obvelja. Zato je upal, da se bo nazadnje tudi Kovač podal in ga vzel za zeta, ako mu le stara Kova-čica zvesta ostane. Dekleta Zavodnik še prašati ni mislil. ,/Pako dekle", je včasih rekel. ,,je kakor ovca. ki se na somenj žene. Kdor jo kupi, tega se privadi". Zdr j. ko je zvedel, da Mlačnikov Jur za Meto hodi, premišljeval je noč in dan, kako bi se tega tekmeca znebil. Nazadnje jo iztuhta. Vojaški nabor ali novačenje se je bližalo, in Jur je bil na vrsti, ker je bil ravno d/ajset let star. Takrat pa še ni bilo splošne vojaške dolžnosti, da bi vsa-cega vzeli, kdor je za to. Ampak vsak okraj je imel <1e je menda pisal. ljudje so mu rekali pa le „gospotl borštnar". Bil je oskrbnik in varuh grofovih gojzdov v tistem kraji. Zavodnik je šel včasih z njim na lov, toraj sta bila znana. Zdaj se mu spet ponudi za tovarša, da bi našel priliko, Jurja očrniti. Gozdar je več-krat tožil, da mu fantje mecesne i/, gojzda kradejo. Ko pride ugodno vreme za lov, se Zavodnik poda v grajšino, se gozdarju globoko prikloni po svoji navadi in reče: Gospod, danes imam čas in mislim, da je tudi vreme ugodno če vam je drago, pa pojdiva malo na goro pogledat". Gozdarju je bilo prav, da je dobil družčino, saj v goro je tako skor vsak dan šel, s puško na rami. Med potjo je Zavodnik pogovor napeljal zopet na gozdne tatove. Gozdar se je po svoji navadi zopet repenčiti začel in jeziti nad tatovi. Zmirom se je nad njimi jezil, da bi pa kterega zasledil, zato je bil prene-nmen. Zdaj je Zavodnik začel: „Ja, to je pač grdo in žalostno za našo dolino, da se najdejo tako nepošteni ljudje. Ne bom nikogar sumničil, pa ti Mlačnikovi fantje se mi zdijo zelo sumljivi. Pri hiši je taka beračija, da dostikrat še kruha ni, Mlačnikov starejši sin Jur pa vsako nedeljo pri Kovaču sedi in za vino daje do pozne noči. Kje pa denar jemlje? Laliko da mecesne seka v gro- 139 fovem in jili kam prodaja; žaga je nedolžna, ona reže ukraden les ravno tako, kakor kupljenega". Bedasti gozdar je brž šel na led. „Saj bo tako", reče hitro, „ga že imamo! Saj Mlačnikovo posestvo je blizo našega; po noči se lahko meeesen poseka, očedi in odpelje, da živa duša za to ne vč". Zavodnik se škodoželjno in prav po satansko nasmehne in reče hinavsko: „ Ravno za gotovo ne morem reči, ker zraven nisem bil, pa Jur se mi zdi zelo sumljiv. Gotovo mu pa tudi brata pomagata pri kraji". Nadaljni razgovor je pretrgal Altmanov pes, ki je začel na glas lajati. Gozdar pa, namesto da bi gozdne tatove skrivaj zalezoval in tako pravemu tatu na sled prišel, je v svoji neumnosti kar naravnost enkrat Jurja napadel na cesti s besedami : „Ali ti kradeš naše inecesne ? Le počakaj, dal te. bom zapreti!" „Kaj si rekel, ti zajčji gospod?" praša Jur srdit, zavihti svojo težko desnico in pribije gozdarju tako klofuto, da se je gozdar najprej okrog pete zavrtil in potem še le na tla padel. Jur je bil tako jezen, da mu je bilo vse eno, ali je gozdar živ ali mrtev; ni se ogledal na njega in sel domu. On je bil namreč pri lesni kraji čisto nedolžen. Ljubilo se je njemu, po noči hoditi me-cesne sekat, ki je celi dan trdo delal in zvečer že komaj čakal, da je prišel h pokoju. Pri Kovaču pa je pil za svoje poštene denarje, ker je bil obe 140 svoji kozi na Kamniškem soninji prodal, da je imel s čim li Kovaču zahajat. Za to vse pa ga gospodje niso prašali, ampak le zavolj zaušnice, ki jo je gospodu nadgozdarju priložil. Ko se je namreč gozdar zavedel, tekel je precej k svojemu prijatlu, okrajnemu sodniku in mu povedal, pa tudi lahko pokazal, kaj je Jur naredil. Ko so Jurja na sodbo poklicali, se je izgovarjal, da on ni Uit, in da ju bil jezen, ko se mu je tatvina podtikala. Sodnik pa je rekel: „Jezen ali nejezen; kako se ti pre-drzneš, tacega gospoda tako vdan ti?" Nič ni pomagalo. Jur je moral dva dni v ječi sedeti, in po vrhu je dobil še „črno piko", katera ga je potisnila med vojake. Ko je prišlo vojaško nabiranje, bil je Jur prvi, kije „ostal". Potrdili so ga h dragoncem. Stara Mlačnica si je solze brisala, in Kovačeva Meta tudi; lisjak Zavodnik pa si je v pest smijal, ker mu je ta lumparija tako po sreči šla. IV. Za Jurja so nastopili hudi časi; posebno še zato. ker je prišel h konjikom, pa konjev ni bil vajen, kajti pri Mlačniku niso nikoli konja imeli. Kdor je skusil, že vš, kaj naši fantje trpijo, ki pridejo h Konjiči, prej da se naučijo jezdariti, konja ravnati in še sebe zraven. Pa mlad človek se vsega privadi. Ko je bil Jur že izvežban, se mu pri vo- 141 jakili ni več tako hudo godilo. Vender pa mu je bilo /.mirom dolg čas, in težko je že čakal srečnega dne, kdaj ga bodo spustili na dopust domu. Med tem časom, ko je bil Jur vojak, imela je Kovačeva Meta dosti snubačev, čvrste fante iz najboljših hiš. Pa ona ni bila vetemata ženska, ni se jej ljubilo uiti misliti na možitev, ker je zmirom še mislila na Jurja. Sreča je bila, da je nihče ni silil k temu; kajti Kovačica je čakala na ugodni čas, da bi zmagala s svojim kandidatom Zavodni-kom, stari Kovač pa je zmirom rekel, da je dekle se piemludo; ker se je on še le s štirdesetim letom ženil, je mislil, da je tudi za žensko vse prezgodaj, kar je pred petindvajsetim letom. Sicer pa so deklino tudi doma potrebovali; da bi pa zeta v hišo vzeli in se tujemu človeku pokorili, jim tudi ni bilo posebno vabljivo. Meta ni imela nobenega človeka, kteremu bi smela svoje srce razkriti, razun mesarja Luke. S tem poštenim prijatlom sta se včasih kaj pogovorila o Jurju. „Cudno se mi vender zdi", je Luka enkrat rekel, „da so Jurja prvega potrdili. Je že res, da je raščen za to; pa zakaj niso čakali, da bi po črki prišla vrsta na njega, saj črka „M" vender ni prva v abecedi?" Meta odvrne: „Jaz mislim, da je to vse zavolj tiste zaušnice, ki jo je gozdarju priložil". „Saj bo tako", reče Luka, „pa jas bi le rad zvedel, kdo je boršt-narjti to misel v glavo vtepel, da Jur v grofovem 142 les krade? Nekoga imam na sumu, pa dokler ne vem za gotovo, tudi nič ne rečem". Meta d6: „Morda ti ravno tistega misliš, kakor jas ? Kaj ne. da je Zavodnik?" „Kaj o svojem ženinu ti tako slabo misliš?" praša Luka šegavo. „Zavod-nik, moj ženin! ha, ha, ha!" se Meta zaničljivo zasmeje, „tega pa še nekoliko zebe!" „Prav imaš, Meta," reče Luka, „tega le nikar!" „Rajši grem precej po svetu," odvrne dekle, „da me noben Ma-lodolčan ne bo več videl". V. Minulo je dolgih troje let, in ravno o velikonočnih praznikih doletela je Jurja sreča, da je smel za nedoločen čas na odpust. Ker je svojo vojaško obleko zmirom lepo čedil in sicer tudi priden in ubogljiv bil, dali so mu po stotnikovi obljubi še precej čedno obleko na pot. Tu se je pa skazo-val v Malem Dolu! Vse je vkup letelo, da je videlo lepega Mlačnikovega vojščaka. Zdaj je imel vse bolj ponosno hojo, kakor prej, in držal se je ravno po konci, da je bil še za dva palca viši videti, kakor poprej, ko je bil že itak velik; pod nosom pa je imel košate, zavihane brke, kakoršnih v Malem Dolu takrat še nihče ni nosil. „Takega vojaka pa nema naša fara, kakor je Mlačnikov, so rekli ljudje. Pri Mlačniku so bili seveda vsi veseli in stara Mlačnica ni vedela, s čim bi Jurju naj- 143 prej postregla. Na Veliko nedeljo je ostal doma, v pondelek popoldne pa je šel s bratoma zopet enkrat h Kovaču. Meta je bila ta dan take volje, da še ne kmalo. Tudi Luka je tje prišel, in vsi so Jurja izpraševali, kako nni je šlo pri cesarskih, tako da ni vedel, komu bi prej odgovoril. Še stari Kovač je bil tako pri volji, da je kupil Jurju dva litra najboljšega, če nista bila bokala, ker takrat je veljala še stara mera. Brljavi godec Konopec je kmalo zvedel, da je pri Kovaču vse dobre volje, zato je hitro prisopihal po klancu gori s svojo harmoniko in skušal mladino razveseliti, sebi pa kak sold prislužiti. To se mu je ta dan popolnoma posrečilo. Saj Jur je bil take volje, da bi bil s Meto lahko plesal, če bi bil le kdo na staro koso nabijal. Ko se je mladina vrtela, sta Luka in Kovač pri kupici vina skupaj sedela in se pogovarjala o vojaštvu, o vojski, o starih in novih časih, o svoji kupčiji in takih reččh. Ko je Kovač omenil, da je Meta danes posebno rudeča in vesela, mu Luka povč: _Ves kaj. Marka, ona pač Jurja rada vidi, in je vesela, da je domu prišel. Po moji pameti bi ne bilo nič narobe, ako ga vzameš za zeta. saj je priden in priljuden človek. Če prav ne bo imel veliko dote, pa saj imaš ti vsega zadosti". ,.Saj je res koj taka*', reče Kovač, rče prav bogatega vzame, pa ne bo tako srečna, kakor s takim, ki si ga sama izbere". ,,Boljši je že, kakor Zavod- 144 nik*', pristavi Luka. „Kaj Zavodnik!" reče krč-mar, „o tem sleparju mi nič ne spomeni, tla me ne spraviš ob dobro voljo!" Potem sta govorila spet o čem družim. Tako je minul ta veseli dan, da l>i jih bilo \ eč taeih! Jur je začel spet vsako nedeljo zahajati h Kovaču. To pa Zavodniku ni dalo spati. Mislil je na nove spletke, da bi Jurja izpodrinil. Pride mu na misel, kako so staremu Kovaču zoperni vsi pretepalci; takih ljudi Kovač ni maral in v svoji gostilni mu še vina ni natočil, če je koga poznal, da se rad tepe. Zato si Zavodnik misli: „0e le Jurja v kak tepež spravim, potem mu bo Kovač hišo prepovedal, in tega tekmeca sem rešen". Poboj napraviti pa ni tako težka reč. Zavodnik je imel malopridnega hlapca .Janeza, kateri je za denar vse storil. Tukaj je bil uresničen pregovor: „kakoršen gospodar, tak hlapec" Neko nedeljo zjutraj sta prišla še Kodelin Matija in Štruklov Tomaž k Zavodniku žganje pit. Matija je bil dolg potegon, sin neke bajtarice, ki je že od mladih nog rajši kradel, kakor delal. Tomaž pa je bil majhen. čokast človek drobnih oči in potlačenega nosa. Zavolj tatvine in pobojev je bil že večkrat zaprt. Oba sta bila velika prijatelja žgane pijače. Ko tedaj ta častita deteljica med mašo pri žganju skupaj sedi, jim reče Zavodnik: „Danes ga lahko celi dan zastonj pijete, če 145 nekaj storite, kar bi jas rad"'. Vedno žejni Matija se oglasi: ,,Kaj pa bo tako hudega?" „Nič posebno hudega", reče Zavodnik, „s Mlačnikovim Jur-jem imava nekaj skupaj, in jas bi rad, da bi mu vi trije nekoliko kosti prerahljali. Vsi trije mu bote menda ja kos?" Še sam se ga ne bojim", reče Janez bahato. „Pa vi ne smete poboja začeti", jili Zavodnik poduči, „ampak dražiti ga morate tako dolgo, da bo 011 prvi vdaril. Če pride stvar pred sodnijo, bo potem on kaznovan, ne vi". Kaloti mu vse. obljubijo, in zgovorili so se, da je sel Tomaž prnl vrata čakati, kdaj bo Jur od maše mimo prišel, da ga bo v gostilnico zvabil. Ko Jur res mimo pride, ga pokliče Tomaž: „Glej ga no Jurja, kako dolgo te že nisem videl! Pridi no noter. bom jas dal za frakelj jeruša!" Jurju ni bilo ne za žganje, ne za Zavodnikovo gostilno; vender se iz uljudnosti ni mogel ustavljati tako prijaznemu vabilu. Iz začetka je bil pogovor prav prijazen. Potem pa so Jurju zmirom gosteje napivali, da bi ga upijanili. Ko se je Jur že braniti začel, reče mu Kodelin potegon: rAli smo ti morda preslabi, da nočeš od nas piti ? Kaj pa je, če si dra-gonar? V Ljubljani sem enkrat tri dragonarje pri vratih ven vrgel. rTo so bili pa menda taki iz popiija izrezani, kakoršne imajo otroci za igračo!" reče Jur razžaljen, „Ne govori preveč, ti smrko-vec!" zadere se Matija in vstane, Jur pa, kakor 10 146 je bil že nagle jeze, ga porine v steno. V tem trenutku planejo vsi trije po Jurju. Ko so se najbolje suvali in bili, pride Zavodnik skrivej od za-dej in vdari Jurja s polenom po glavi, da se mu je kar kri pocedila po vratu doli. Matija pa ga sune v trebuh, da se je na tla zvalil. Ta vriše je privabil v prodajalnico mnogo ljudij, ki so šli ravno iz cerkve, pa nobeden si ni blizo upal. K sreči prileti mesar Luka. hitro vidi, kaj se godi, porine Matijo tako, da je na Janeza padel in še tega podrl s svojo težo. Zdaj pristopijo še drugi sosedi in naredijo tepežu konec. Luka je potem spremil Jurja domu in ta mu je vse povedal, kako se je godilo. Luka je brž spoznal, da so Jurja nalašč v gostilno zvabili. Samo tega Jur ni vedel povedati, kdo ga je po glavi vdaril. Stari Kovač je bil zelo jezen na Jurja. ko je zvedel, da se tudi on meša med žganjarje in pre-tepalee, in sklenil je že, da mu bo hišo prepovedal, kadar spet pride. V tem pa pride Luka, in je Kovačevim vse razložil, kako se je zgodilo in kako so Jurja v liišo zvabili. Zdaj je bil Kovač potolažen, ker je Zavodnika dobro poznal in je že vedel, zakaj Jurja sovraži. Namesto na Jurja, je bil zdaj le na Zavodnika toliko bolj jezen. Še Kovačici so se zdaj oči odprle, in do Zavodnika je tudi njej začelo mrzeti. Pri Kovačevih tedaj je Zavodniku spodletela hudobna nakana in namesto Jurja je le sebe počrnil. 147 Bolje se mu je posrečilo pred sodnijo. On in njegovi trije pomagači so pričali proti Jurju, da je ta tepež začel. Na strani mu je stal samo Luka, ki je tudi povedal, da je najbrž Zavodnik sam vse to naredil. Sodnik pa je Zavodniku več verjel, ker ta se je takim gospodom vedno sladkati znal. Sodnik je Luki cel6 nažugal, da bo zaprt, če bo Za-vodnika obrekoval in mu podtikal take reči, kterili dokazati ne more. Cela stvar se je naznanila vojaški oblasti, Jurja so spet k polku poklicali in tam je bil še ojstro kaznovan. Po prestani kazni je .Trnja zadela druga nesreča, ki se mu je pa v srečo spremenila. Hudoben konj mu je odgriznil prst, in Jur je bil, ko se mu je rana zacelila, „su-perarbitriran", to se pravi, spoznali so, da ni več za vojaško službo, in spustili so ga za vselej domu. VI. Vsem ljudem se je Jur smilil, ko je moral tako hitro v vojake nazaj, in ko so zvedeli, kako je bil tam kaznovan. Vsi so kleli Zavodnika in njegovo gostilno, tako da noben pošten človek ni več tje šel, le plašnrji in žganjarji so mu zvesti ostali. Slabeje pa ko mu je kupčija šla, toliko bolj je sleparil s slabo vago in slabim blagom. S tem je pa ljudi še bolj odgnal. Tudi Kovačici se je zameril s slabim kofetom, in rekla je proti dekli: rPri Zavodniku ne bom več jemala kofeta. Čisto 10* 148 za nič je, pa sem ga morala tako drago plačati, kakor v mestu najboljšega. Človek tako nema nič druzega na svetu, kakor ta ubogi kote, zdaj pa naj bo še ta za nič! Veš kaj, Marjana, kar jutri se napravi in pojdi v mesto po kote in več reči, ktera ti bom zvečer napovedala!" Za Jurja je tedaj vse dobro stalo, in ko je prišel od vojakov domu, so ga pri Kovaču vsi prijazno sprejeli. Začel je spet vsako nedeljo tje zahajati , Zavodnika pa se je izogibal, kakor kuge. Kovača pa je spet enkrat njegova bolezen zgrabila, da je moral osem dni ležati. Imel je namreč pit-tiko v nogah; včasih so mu noge otekle, da je ležal po tri dni in še dlje. Tako hudo ga pa še ni prijelo, ko to bart. Kadar je bil on v postelji, je pa šlo vse narobe. Kovačica je bila namreč svojeglavim ženska. Kdor je znal njej „v caker hoditi", kakor pravijo, je dobil vse od nje; druge je pa brez potrebe terpinčila, da so potem iz jeze vse narobe storili. Zato si je Kovač na tihem že želel pridnega zeta, kteri bi namesto njega vse vodil. Kad bi bil bolj v samoti živel, da bi imel več časa za molitev. Kajti bil je pobožen človek, in ker ga je že starost zalezovala, bi se bil rad na smrt pripravljal, pa obširno gospodarstvo mu ni puščalo dosti časa. Ko je tedaj okreval in sta s Luko spet enkrat pri navadni mizi sedela, mu reče: „Kaj praviš, Luka! starost me že zalezuje, 149 in bolezen me tlači, rad bi že videl, da bi se Meta omožila. Komu bi jo kaj dal, kaj misliš?" „Prav imaš, Marka", reče mesar, „kaj se boš vbijal, ko laliko v miru živiš! Samo zeta moraš tacega dobiti, da te ne bo jezil". „Saj to je", reče Kovač, „na izbiro jih je dosti: Breznikov se ponuja, pa mladi Hribnik, Žigurjev, Komatarjev in še nekteri". rO(l teh se mi nobeden ne dopade", odvrne Luka; „Breznikov bo dobil res lepo domačijo, pa če mu dekle gori na Brezje daš, bosta s staro sama ostala in še težje vse pregledala; če ga pa na hišo vza-meš, bo privlekel celo družino seboj, in ti že veš kako je stara Breznica sitna. Hribje pa ni veliko vredno, čeravno se mladi Hribnik tako nosi, kakor bi bila vsa fara njegova. Žigurjev je še otrok, Komatarjev Tone je pa tako skop, da vam še jesti ne bo privoščil. Jas nobenega boljšega ne vem, kakor je Mlačnikov Jur. On je priden, dober in ponižen". „Meta bi že najrajši tega imela," reče Kovač, „morda bo pa koj prav". „Prav bo, prav, boš videl", potrdi Luka. Poklicala sta še Kova-čico na posvetovanje, in ko je še ona pritrdila, je bila reč sklenjena. Stvar se je hitro dognala, in v štirih tednih bila je že poroka. To je bilo ženi-tovanje, kakoršnega je zamogel v Malem Dolu le Kovač napraviti. Če se pove, da so izpili cel po-lovnjak vina, potem se že lahko ugane, koliko je bilo svatov. 150 TO Jur je bil priden in skrben gospodar; s ženo pa je lepo ravnal, kakor tudi s tastom in taščo; bil je tako ponižen, kakor bi bil za hlapca pri hiši. Zato so ga pa tudi vsi radi imeli. Zdelo se je, kakor da jim mora še dolgo sreča cveteti. Toda sovražnik ni spal. Zavodnika je Jur-jeva sreča tako pekla, da noč in dan ni imel miru. Kupčija mu je šla zmirom slabeje, in zdaj mu je še upanje splavalo po vodi, da bi si pomagal s doto Kovačeve Mete. Zdaj drozega ni mislil, ko to, kako bi se znosil nad Jurjem in nad Kovačevo hišo, ki ga je zavrgla. Peklenska misel šine mu v glavo: zažgati! ja, zažgati vso Kovačevo ropotijo, s tem bi vse zadel! S to mislijo v glavi hodi več dni okoli in pije! Hudobni duh mu ne d& miru in ga vedno huje napeljuje, naj to stori. V krempljih ga je imel že dolgo, vselej ga je še vbogal, čudno, ako bi ga zdaj ne! Hudoba zmaga! Zavodnik premišljuje, kako bi to naredil, da bi sum na njega ne letel. Sam tega ne sme storiti, pa koga najeti? Kdo je tako zavržen, da bi to storil če prav za dobro plačilo? Ali je tak človek v Malem Dolu? Pač, je! Hlapec Janez vse stori za denar! Zavodnik prinese bokal vina iz kleti, pokliče Janeza, mu natoči in ga ogovori: „Janez ali hočeš zaslužiti desetak?" „Zakaj ne, gospod?" reče 151 Janez, „če me pošljete v pekel po hudičeve volne, tudi grem. Ali je še kaj hujšega?" „Nevamo je že", reče Zavodnik, „pa ti si premeten zadosti, te ne bodo vjeli. Saj veš, da sva s mladim Kovačem v sovražtvu . .. ." „Ga bomo enkrat počakali, zakaj pa ne!" reče Janez. „To ni nič, zažgati, zažgati!" reče Zavodnik poluglasno. rZažgati........?" mrmra Janez in povesne glavo, ,.ta je pa huda!" — „0 ti stari zajec!" reče gospodar, rsaj si že več hunparij naredil! Ali si mar začel pokoro delati? Boš pa tudi od hiše šel, takih strahopetcev ne morem rabiti! Zatožiti me ne moreš, saj nemaš prič!" Zdaj se Janez prestraši, kajti bil je na tako slabem glasu, da si ni upal nikjer drugje dobiti službe. rSaj nisem rekel, da ne bom", reče s tresočim glasom. r Kaj se boš bal!" reče Zavodnik in hlapca pomeri s peklenskim pogledom, „tu imaš desetak in pij ga, da boš bolj korajžen. Danes je nedelja. O polnoči se spravi v kraj, kakor bi spat šel, in greš gori, pri Kovaču bo že vse spalo, saj že ob ednajstih zaprejo". Hlapec je spravil desetak in si natočil. Med tem je prišlo nekaj žganjarjev, sedejo k Janezu, ki je pridno pil in se skušal omamiti s pijačo. Pa čudo, danes se ni mogel upijaniti, bolj ko je pil, bolj je bil trezen. Razgovarjal se je s žganjarji in se delal, kakor bi bil najboljše volje. Ob ednajstih je rekel, da gre spat in odšel. 152 Drugi pijanci pa so še ostali, kvartali, peli, razgrajali, se prepirali, kakor je naneslo. Tako je minula polnočna ura. Drugekrati je Zavodnik ob tem čas« pijance odpravil, danes mu je bilo pa še prav, da niso šli, ker hotel je imeti priče, da je bil doma, ko se je to.....zgodilo. Včasih je šel pogledat k steklenim vratom, če se že kaj vidi. Kazalec gostilniške ure je kazal ravno na pol ene, kar se zunaj zasliši klic: ,.gori!" Čuli so se koraki tekočega človeka. Bil je neki vasovalec, ki odpre duri Zavodnikove prodajalnice in zakliče: ,.Brž pridite, pri Kovaču gori!" Zavodnik in njegovi gostje skočijo po konci in skličejo celo vas. Vse je letelo na klanec, kjer je bila Kovačeva hiša in skedenj že v polnem plamenu. Pomoč je prišla že prepozno; prej da so brizgalnico privlekli, so bile že vse strehe v ognji Vender so gasili do ranega jutra; rešili so pa le živino in kar se je hitro odnesti dalo. K sreči je imel stari Kovač vse denarje, hranilnične bukve in vrednostne papirje v neki mali skrinjici shranjene, ktero je brž odnesel in tako vsaj glavno reč rešil. Sicer pa so bile tudi strehe zavarovane. Škode je bilo se ye da dosti; vse je namreč pogorelo do tal, in še obleke niso mogli vse rešiti. Koliko je pa zgorelo krme, žita in druzega orodja! 153 vin. Kako bi bil ogenj nastal, si nihče ni mogel misliti. Luki pa, kije bil tudi zraven, se je sumljivo zdelo, da je sicer tako leni Zavodnik tako pridno gasil in še druge priganjal, ko je bilo vender znano, da je največi sovražnik mladega Kovača. Dopoldne v pondelek je imel Luka na Stopili opraviti. Stopi so mala vasica na hribu, kake pol ure od Kovača. Največ zemlje ima tam posestnik Stopar, ki ima tudi gostilnico. Luka je tje klat hodil in klobase delat. včasih je pa pri Stopa i ju tudi za kakega teleta zvedel. Podoben opravek je imel ta pondelek. Ko je že tam sedel in se s Stoparjevo Nežiko razgovaijal. pride neka precej zavaljana ženska po cel polič žganja. Bila je Matičkova Mica, ljubica Zavodnikovega hlapca Janeza, s kterim ima otroka. Ko odide, reče Ne-žika: ,.Danes ga dobro želitajo. zjutraj je že de-setak menjala". ,.Kje bi pa baba dobila desetak?"* praša Luka. ..Ona ga že nema", reče Nežika, ,.ga je pa Janez dal, ki je tain v bajti". Luka si misli: rSaj tudi Janez celo leto ne vidi desetaka"; kajti znano mu je bilo, da je imel Janez mesečno plačo pet goldinarjev, ker je moral vsaki mesec Mici nekaj za otroka dati. Ta reč se mu je tedaj zelo čudna zdela. „Ali ga je vkradel. ali pa....." to si misli, plača in gre naravnost k Zavodniku v Mali Dol. Ko Zavodnika najde, ga nalašč praša: 154 „Nekaj telet sem kupil; ali bi mi ti ne mogel Janeza posoditi, da jih spraviva domu ?" Zavodnik je bil sam že v skrbeli, kam je Janez prišel, da ga ni domu, in ker ni vedel, kako bi se brž zlagal in Janeza izgovoril, odgovori: „Janez& ni doma. sem ga v goro poslal, da mi naseka nekaj drv". ,,Bom pa koga druzega dobil", reče Luka. gre in si misli: ,,Smo že skupaj! Janez na Stopili žganje pije, ta pa pravi, da v gori drva seka!" Nemudoma gre k soduiji, kjer so bili nastanjeni tudi žandarji. On najde dva žandarja doma in jima vse razloži in reče: »Najprej pojdita oba na Stope. Eden naj brž Janeza vklenjenega odpelje in naj ga v ječi izprašuje, kje je desetak dobil. Drugi pa naj tam ostane in naj Mico izpraša, če je res desetak menjala in kje ga je dobila? Tisti naj potem žensko pusti in naj gre do Zavodnika in naj ga praša, če je on Janezu desetak dal? Kmalo boste spoznali, da se odgovori ne vjemajo". Žandarja sta pritrdila, da ju Luka prav uči, in sta se nemudoma odpravila na pot. Janeza sta dobila že celo pijanega Pri pogledu na žandarje pa se je vender nekoliko zbrihtal. Nista mu dala nič časa, ampak ga brž uklenila, in eden ga je peljal k sodniji, kjer je povedel, da je desetak od Zavodnika dobil, ker ga je imel zasluženega. Drugemu žandarju je pa Mica po pra- 155 vici povedala, da je desetak od Janeza dobila in da jej vsaki mesec po tri rajniš za otroka plačuje, in da dobiva od Zavodnika mesečno plačo po pet rajniš. Ko jo žandar praša: „Kako je to, če Janez dobiva le po pet rajniš, od kodi je pa zdaj desetak dobil ?" ni vedela nič odgovoriti. Zavodnik pa je žandarju cel6 odgovoril: „Jas mu nisem nič dal, morda mi je desetak ukradel!" Sodnik je tedaj laliko spoznal, da se njih besede ne vjemajo. Bolj ko so jih izpraševali, bolj sta se Janez in Zavodnik zapletala v laži, samo Mica je po pravici govorila, ker ona ni nič vedela, kaj je Janez naredil. Nazadnje so vender Janeza pripravili do tega, da je svoje hudodelstvo priznal in vse izpovedal. Zdaj tudi Zavodnik ni mogel več tajiti. Peljali so ju uklenjena k visi sodniji. Janez je dobil deset let težke ječe, Zavodnik pa šestnajst let. Ob enem je bil obsojen, da mora Kovaču vso škodo povrniti. Zato je bila njegova hiša po javni dražbi prodana. Ne Zavodnika. ne Janeza niso v Malem dolu več videli. Mladi Kovač pa si je kmalo spet na noge pomagal. Nekaj je dobil od zavarovalnice, nekaj pa mu je stari Kovač dal, da si je postavil novo hišo in gospodarsko poslopje. Odslej sta s Meto v miru živela in Božji blagoslov je počival nad to hišo. F. H. Izvierne ugainke. 4. Uganite mi try rečii, Saj draiših bvserov nič nv, Mogoučne so vertlge toe, Ki s zeimlo viježejo neboe. Z nebies je parva nam posvvaena, V nedoužna sarca zasejaena, iz parve druega se rodil, To\važbo žaevvostnim delti. Pa o nesriječi nič ne vie, Kdor treičo je sprejeu v sercije, Napoum duešo mu takoe, Da čaesa svile je ne streo. Ko s mliekom parva te napaeja, Ko viino druega moeč ti daeje, In koegar treiče žair obsje, Iz nije nebeiško roso pye. Brez parve ntiine vse pošteine, Brez druege praezno je živleine, Brez parvih dvieli tud treiče ny, Te sviet se v paku spremenu. Ko enkrat v veičnost odpotuiea, Več parvih dvieli ne potrebuieš, Pa treiče greu te buo sijaj, Da buodeš sriječen veikomaj. F. H. 157 III. Za braeta dua jas viem, Sta tardega sercA, Pa vender vsem lndiem JedU pripraevlata. PSentico griizeta, (Je prav sta brez glavije, Vesielo plijeseta, Oe prav sta brez petije. ('e voade neimata, Ne diewata naprei; Pa je ne pyeta! Kdo sta ta dua ? Povei! F. H. 6. Neiina dueše, neima mijesa, Nea kost}r in nea teliesa; Kaeže g\vaevo in nogije, Pa ne pye in ne jie; Martva rieč je, toida zloedi, Gtible se, okoeli lioidi! Raeda zranen teabe buvar In se ti za harbet skriiva; Oana po vsem svietu grije, Stuar nobeana nv brez nije. Le ko noeč se naredii, Takrat se ta rieč zgubii. 158 Zjutraj vstaine pa stebuo. Sdaj pa reci, kaej je toe? F. H. (Keiytu prihoulnii.) Košvtu preiSuih ugaink : 1. proBn, ros«, oas; 2. milni; 8. konj, koliesa in voznllk. Smešnlce. I. K nekemu mestjanu pride kočar (bajtar) in mu potoži: „Povejte mi kak pomoček zoper stenice; toliko jih imam v koči, da mi ni več prestati". Mestjan mu reče: „Zažgite kočo, pa bo vseh stenic konec!" Ko bajtar drugokrat k mestjanu pride, je tega hudo glava bolela. Kočar mu svetuje: „0