• NA 3UŽNJI SEJ! KONFERENCE SZDL
Stanovanjsko gospodarstvo
Izvršni odbor je na zadnji seji sklenil, da bo v četrtek 27. junija ob 16. uri razširjena seja občinske konference SZDL Velenje. Na njej bodo spregovorili o pomembnih vprašanjih.
•	Najvažnejša točka dnevnega reda bo vsekakor problematika stanovanjskega gospodarstva v občini Velenje in formiranje stanovanjske interesne skupnosti. Poleg tega pa bodo na tej seji pregledali gospodarjenje in poslovanje sklada za negospodarske naložbe v katerem se zbirajo sredstva krajevnega samoprispevka občanov in prispevki delovnih organizacij ter poslušali informacijo o sprejetih stališčih na nedavni seji republiške konference SZDLS in sprejeli naloge občinske organizacije za prihodnje obdobje.
•	IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV
Občinska konferenca SZDL in občinski sindikalni svet sta skupaj z delavsko univerzo pripravila v Velenju seminar za predsednike delegacij v TOZD in krajevnih skupnostih. To je začetek sistematičnega izobraževanja delegatov. Jeseni bodo namreč v Velenju nadaljevali s 16-urnim seminarjem za vse delegate. Program seminarja je povsem prakuC:-, saj predvideva aktualne gospodarske, družbene in razvojne naloge občine Velenje do leta 1980.
Na sobotnem velikem zboru slovenskih in hrvatskih pionirjev na Graški gori so pionirji poročali častnemu predsedniku ZZB NOV Slovenije Francu Leskošku Luki o pohodu po poteh 14. divizije, ki so ga začeli 27. aprila letos. Raport je tovarišu Leskošku predal pionir Božo Špegel - na sliki. - O shodu poročamo na notranjih straneh.

mrnamrn
■■■■■■■i
m
PREDSEDNIK FRANJO KLUN BO NA DRUGI SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE PREDLOŽIL
rogram dela izvršnega sveta
Nesti Žgank, predsednik skupščine občine Velenje, je za torek iS. junija sklical 2. skupno sejo zbora združenega dela, zbora kra-skupnosti in družbenopolitičnega zbora.
tvnih i
■ Predsednik občinskega izvrš-lega sveta Franjo Kljun, dipl. nž., bo na tej seji predložil pro-|ram dela izvršnega sveta. Med Irugim bo predsednik Kljun v amu obdelal zlasti razvoj oupravnih odnosov, nekate-skupna izhodišča družbenega oja občine Velenje v nasled-obdobju in položaj izvrš-sveta ter občinske uprave, legati boido razpravljali in
sprejemali tudi odlok o izvršnem svetu ter družbeni dogovor o osnovah in merilih za določanje mesečnih nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih in imenovanih funkcionarjev. Ta družbeni dogovor bodo podpisale občinske družbeno-politične organizacije (ZKS, SZDL, ZSS, ZB NOV in ZMS ter skupščina občine).
HHHMHIH0SfiV8N9MM9lliflUI
Medobčinski svet ZKS Celje je pred časom pripravil pogovor o uresničevanju stališč in resolucije VII. kongresa ZKS o razvoju kmetijstva in podeželja. Tega pogovora so se poleg podpredsednika slovenskega izvršnega sveta Zvonetai Dragana in člana Milovana Zidarja udeležili še glavni direktorji trgovskega proizvodnjega podjetja Mene, kombinata Hmezad in kmetijskega kombinata Šentjur ter predsedniki občinskih skupščin in sekretarji občinskih komitejev ZKS iz občin Celje, Žalec in Šentjur.
Ti
if
Utemeljeni razlogi
Ugotovili so, da obstajajo mnogi motivi in utemeljeni razlogi za združitev organizacij združenega dela iz primarne proizvodnje, predelave in trgovine kot sta kombinata Žalec in Šentjur ter celjski Mene. Sestavljena organizacija združenega dela bi omogočila uresničevanje nalog in ciljev družbenogospodarskega razvoja, ki temelji na vse tesnejši povezanosti proizvajalcev s potrošniki in na skladnejšem razvoju celotnega procesa proizvodnje, predelave in ponuidbe.
Na trem sestanku so tudi določili nosilce za izvedbo akcijskega programa, ki naj omogoči, da bodo sprejeta stališča uresničena.
V skladu z zakonom o urbanističnem planiranju lahko občinska skupščine z odlokom razglasi splošno prepoved prometa z zemljišči ter parcelacije zemljišč ali prepove graditev in spremembo kulture zemljišča na posameznih območjih na katerih je predvidena izdelava zazidalnega načrta ali uvedba razlastitve zemljišč za potrebe stanovanjske in komunalne graditve. Zato bodo na seji sprejemali predlog odloka o splošni prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na določenih območjih občine Velenje. V odloku je taka prepoved predvidena samo v naseljih Topolšica, Gaberke, Hra-stovec in Podkraj do 31. decembra letos, ko bodo sprejeli zazidalni načrt.
Delegati bodo na skupni seji vseh zborov sklepali o ustanovitvi in imenovanju članov stalnih delovnih teles pri občinski skupščini. Predvideni so svet za narodno obrambo, komisija za prošnje in pritožbe, za družbeno nadzorstvo, za odlikovanja, verske zadeve, statut občine, preventivo in vzgojo v cestnem prometu, statutarno pravna komisija, upravni odbor solidarnostnega stanovanjskega sklada, sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, komisija za podeljevanje Kajuhove nagrade, za ugotavljanje izvora premoženja, določitev zavarovancev, ki niso v celoti zmožni plačevati prispevka po določbah 31. in 41. člena zakona o starostnem zavarovanja kmetov, za pritožbe zoper odločbe o starostnem zavarovanju kmetov, za ugotavljanje škode zaradi elementarnih nezgod, upravnega odbora za zadeve borcev sklada za intervencije v gospodarstvu, sklada za negospodarske naložbe, sklada za negospodarsko dejavnost, sklada za ceste in upravnega odbora gasilskega sklada.
Imenovali bodo v. d. direk-
toija Zavoda za urbanizem (predlog Rudi Hudovernik) in razrešili ter imenovali v. d. direktorja osnovne šole Miha Pin-tar Toledo (predlog Emil Har-ner). Poleg tega bodo delegati obravnavali in sklepali o merilih za soudeležbo temeljne izobraževalne skupnosti Velenje pri stroških za dnevno varstvo otrok (potrebno je soglasje občinske skupščine). Izdali pa bodo tudi odlok o gradnji lokalne ceste v Gavcah.
21. junij 1974 leto X. št. 23 (232)	cena 2 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Komentar tcilna
X. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je med občani in delovnimi ljudmi izzval izjemno pozornost, kar se kaže v intenzivnem spremljanju dela samega kongresa, pa tudi družbeni aktivnosti, še zlasti v mesecih pred kongresom. Široko zastavljena dejavnost komunistov v predkongresnem obdobju se je izrazila v ustavnih razpravah, v razpravah o statutih občin in krajevnih skupnostih, konstituiranju TOZD ter se nadaljevala ob skupščinskih volitvah in na VII. kongresu ZK Slovenije.
Z največjim odobravanjem so delovni ljudje sprejeli Titov govor in njegove sklepne besede. Komunisti ocenjujejo, da so z njim dobili potrditev vsega tistega, kar so pričakovali. Jasno in preprosto, toda odločno in nedvoumno je Tito povedal, kakšna država smo in kakšna bo naša nadaljnja strateška usmerjenost razvoja.
S posebnim odobravanjem so delovni ljudje sprejeli tisti del govora, ki govori o nadaljnjem razvoju in ureditvi socialističnega samoupravljanja. Na obalnem področju in na Goriškem so še posebej pozdravili dejstvo, da je Tito jasno poudaril našo trdnost in odločnost -v zunanji politiki, še posebej pa našo doslednost pri uravnavanju odnosov s sosednjimi državami - zlasti z Italijo in Avstrijo. V Titovem govoru in v stališčih kongresa vidijo komunisti usmeritev za svoje nadaljnje ustvarjalno delo. To pa pomeni, da z velikim
zadovoljstvom sprejemajo odločitev kongresa, da ostane Jugoslavija zvesta svoji poti v izgradnji samoupravnega socializma.
Splošna ocena je, da se je kongres sestal v pravem političnem trenutku glede na potrebe po uresničevanju ustave, uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi in da je v tem vsestransko uspel.
Ljudje upravičeno ocenjujejo, da je kongres opravil zelo pomembno delo. Jasno je razmejil samoupravni socializem od nosilca drugačnih družbenih odnosov, ki so se pojavili v obdobju med IX. in X. kongresom ZKJ. Kongres je ponovno pokazal, da je boj za socialistično samoupravljanje v svojem bistvu razredni boj, zato je v središče tega boja postavil uveljavljanje interesov delavskega razreda.
V kongresnih dneh je bilo po vsej Sloveniji organiziranih mnogo zborovanj in solidarnostnih akcij: kolektiv RŠC v Velenju je v čast X. kongresa organiziral prostovoljno delovno akcijo za elektrifikacijo novega naselja v Bevčah, jeseniški železarji so se obvezali, da bodo v tem letu prvič v zgodovini železarne proizvedli 500.000 ton surovega jekla itd. V času kongresa je bilo sklicanih tudi mnogo zborovanj in sestankov organizacij ZK in komitejev: v Steklarni v Rogaški Slatini, v gradbenem podjetju v TOZD Javor Pivka, Nanos Postojna, KZ Postojna, na železnici, v LIV GG in v Postonjski jami V Ilirski Bistrici so bila zborovanja v Transportu, Ilirjji, Plutalu, Plami in Lesonitu. V Cerknici: v Brestu, Kovinoplastiki Lož. Na Koprskem so se sestali delavci Mehanotehni-ke Plimer, delavci v šolstvu, v Piranu so se sestali delavci postaje milice, splošne plovbe, na višji in srednji pomorski šoli, kolektivi Metropola, Riviere, Palače itd.
S posebno velikim navdušenjem pa so ljudje sprejeli odločitev kongresa o izvolitvi tovariša Tita za predsednika ZKJ brez časovne omejitve trajanja mandata.
To so seveda najbolj grobi vtisi o kongresnih odmevih. So ponovna manifestacija delavskega razreda Jugoslavije, da se izbori za socialistično samoupravljanje. Navdušenje pa se mora umakniti delu. Vtkati se mora v dnevna delovna prizadevanja - še tako skromna in drobna. Navdušenje bo dvakrat večje, če bomo zastavljene naloge tudi uresničili.
MILAN MEDEN
Da vras pred odhodom na dlopust čas ne bi prehitel, preg|lejte že sedaj, kar tboste letos morali spretmeniti ali dopolniti v vaiši kopalni garderobi. In vfse, kar boste potrebovali
-	zaa kopanje in sončenje,
-	zaa oddih in dopust, bostte našli pod eno streho.
VELEBLAGOVNICI
mama
VELENJE
Veleblagovnica NAMA	a vendar lepo,
v Velenju	predvsem pa hitro pripravili
je tudi letos poskrbela,	vse potrebno
da boste lahko poceni	za vaš bližnji dopust.
SPOMINSKI DOM V KUMROVCU NARED DO DNEVA REPUBLIKE - Če bodo dela nadaljevali tako pospešeno kot doslej, potem bo spominski dom v Kumrovcu gotov do dneva republike. Poleg spominskega krila, bo ta veliki objekt imel še več dvoran, ol coli pa zemljišča za rekreacijo in razvedrilo. Naj povemo, da skupna akcija vse Jugoslavije pri zbiranju potrebnega denarja dobro poteka, saj je bilo v ta namen doslej že vplačanih 84 milijonov dinarjev. Predvidevajo, da stroški gradnje spominskega doma ne bodo prekoračili predvidenih 105 milijonov dinaijev.
BOING 727 ZA JAT - Na beograjskem letališču je vzleti eden izmed petih „boingov 727". Jugoslovanski aero tran. port se je z nakupom teh letal uvrstil med prvih deset evroj skih letalskih družb. Zato računajo, da bo s svojimi 2 reaktivci zvozil 2,5 milijonov potnikov. V novem letalu j prostora za 156 potnikov. Njegova hitrost je od 890 do 96 kilometrov na uro, leti pa lahko do 4020 kilometrov dale« - Na sliki je prvi od petih „boingov 727", ki jih je kup JAT.
ZADNiE PNI PO SVETU...
• Nixon
končal turnejo
Ameriški predsednik Richard Nixon je končal svojo turnejo po Bližnjem vzhodu, med katero je obiskal Egipt, Saudsko Arabijo, Sirijo, Izrael in Jordanijo, za nameček pa se je ustavil še na Azorih in se srečal s portugalskim predsednikom generalom Spinolo.
To je bila izredno pomembna pot, ki sicer ni prinesla nobenih spektakular-nih takojšnjih rezultatov (če ne štejemo sporočila o ameriški jedrski pomoči Egiptu in Izraelu), ki pa bo vendarle pomagala najti pot do trajnega miru na Bližnjem vzhodu.
Vrednost te poti je mogoče ocenjevati predvsem po tem, daje uspela v precejšnji meri zmanjšati jez nezaupanja med Arabci in Američani. Prvi so bili vse do nedavnega prepričani (in pri tem so imeh marsikak tehten razlog za tako prepričanje), da Američani preprosto ne razumejo njihovih stališč in se niti malo ne potrudijo, da bi jih.
Sedaj je ta uvodna faza novih odnosov med dvema dovčerajšnjima nasprotniko-
ma mimo in sodeč po izjemnem sprejemu na kairskih ulicah je ta preobrazba verč kot očitna in otipljiva.
Nixon je v razgovorih z arabskimi voditelji poudarjal, da želijo odigrati Združene države Amerike konstruktivno vlogo pri iskanju miru na Bližnjem vzhodu, kar seveda vključuje tudi pripravljenost pomagati enim in drugim do tega cilja.
Prav tako so Američani dali vedeti, da nastopajo sicer v svojem imenu, vendar pa s soglasjem Sovjetske zveze, ki je nikakor ne mislijo povsem izriniti s tega področja, na katerem je bila še do nedavnega tako suvereno (Egipt) prisotna.
Amerika si namreč, tako kot Sovjetska zveza, nikakor ne želi konfrontacij in spopadov na Bližnjem vzhodu, zakaj to bi lahko pahnilo svet v nevarne igre velikih spopadov. Zato sta obe su-persili zainteresirani, da v obdobju sodelovanja in popuščanja napetosti najdeta čimveč skupnih točk - in tudi na Bližnjem vzhodu.
• Korak naprej v Angoli
Medtem so v Angoli dosegli delen sporazum o ustavitvi
sovražnosti v tej portugalski koloniji. Sporazum so podpisali predstavniki portugalske vojske in enega izmed treh osvobodilnih gibanj, ki delujejo na tem ozemlju.
Tako je nova začasna portugalska vlada dosegla še en uspeh več v prizadevanjih, da konča svojo kolonialno prisotnost v Afriki. Pogajanja s predstavniki osvobodilnih gibanj v Mozambiku in Gvineji-Bissao so sicer prekinili, toda samo za nekaj časa, da bi namreč nasprotnika lahko temeljiteje analizirala nasprotne predloge in se nato znova znašla za skupno mizo.
Tako se korak po korak (in vsekakor ne brez težav, zunanjih in notranjih) nadaljujejo prizadevanja portugalske vlade, da bi se otresla žalostne dediščine fašističnih diktatoijev, ki so petdeset let vladali v deželi.
Ta prizadevanja so dobila svoje ugodne odmeve tudi v tujini, saj se je več držav odločilo, da naveže, oziroma obnovi, diplomatske odnose s Portugalsko. Med njimi je to storila tudi vlada socialistične federativne republike Jugoslavije.
• Zasedanje SEV
V Sofiji se je začelo zasedanje vzhodnoevropske gospodarske skupnosti, sveta za vzajemno pomoč SEV. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič.
Jugoslavija sicer ni stalna članica te organizacije, ki združuje samo vzhodne socialistične države, pač pa sodeluje z njo kot enakopraven partner.
Delež te gospodarske skupnosti predstavlja sedaj že dobro tretjino vse svetovne trgovine in zato je razumljivo, da si želi v ta krog vse bolj uvrstiti tudi naša dežela, ki sicer sodeluje na osnovi enakopravnosti z vsemi partnerji na gospodarskem, tehničnem, znanstvenem in drugih področjih.
Pred obiskani predsednika Tita v ZRN
O skorajšnjem obisku predsednika republike Jo» pa Broza Tita v Zvezni republiki Nemčiji bomo seveda na tem mestu poročali še posebej in obširneje, danes omenjamo zgolj, da bo pomenil nov korak v razvoju odnosov med obema državama, ki sta se za tako politiko odločili že pred leti.
V Zvezni republiki Nemčiji se na ta obisk pripravljajo z vso pozornostjo. Novi zahodnonemSci kancler Schmidt je izjavil, da bo obisk našega predsednika dobrodošla priložnost za izmenjavo mnenj ne samo o svetovnih problemih, marveč tudi o dvostranskem sodelovanju, pri čemer je dejal, da osebno izredno ceni osebnost našega predsednika.
OBRAMBA - V primeru vojne nevarnosti, kar oceni vrhovni komandant ali predsedstvo SFRJ, so vsi državljani doma ali v tujini, državni organi, samoupravne in družbenopolitične skupnosti ter organizacije združenega dela dolžni, ne da bi čakali na ukaze, pričeti z izvajanjem ukrepov za prehod iz mirnodobnega v vojno stanje. V primeru napada pa morajo takoj izvršiti svoje dolžnosti, ki jim jih nalaga obrambni načrt oziroma vojni razpored. To je le ena izmed novosti iz novega zakona o oboroženih silah.
POČITNICE - Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev se" je lotil zamisli, da bi v nekaj letih za sladkim jezerom v Fiesi pri Piranu zrastlo turistično naselje z okoli 600 posteljami, številnimi rekreacijskimi in drugimi objekti. Ta center bi bil namenjen delovnim ljudem, predvsem tistim, ki bi si od svojega dohodka težko odtrgali vsako leto višje zneske za zasluženi dopust in počitek.
MOTOR - V razvojnem sek-toiju subotiške industrije električnih motoijev Gorenje - Sever so začeli preizkušati električni motor za pogon prvega jugoslo-
vanskega električnega avtomobila, ki ga pripravljajo strokovnjaki iz več kolektivov. Tako strojna fakulteta v Beogradu konstruira vozilo, tovarna Trepča mora rešiti vprašanje akumulatorja, institut Nikola Tesla rešuje probleme elektronskega ,in električnega upravljanja, tovarna v Subotici pa je dobila nalogo, da izdela primeren motor. Avtomobil bo začel poskusno vožnjo do konca leta.
LETALI - JAT je kupil dve veliki potniški letali „boeing 727-200". Novi letali imata po 156 sedežev lahko pa prepeljeta tudi do 5 ton blaga. Letali bosta že te dni poleteli na rednih progah proti Moskvi, Berlinu, Londonu, Frankfurtu, Kairu, Parizu in Bejrutu ter doma na progah proti Titogradu in Splitu.
DIMNIK - Na zahtevo prizadetih prebivalcev Savne peči, Krnice in Podkraja iz Hrastnika je bil v Termoelektrarni Trbovlje sestanek s predstavniki TET in nekaterimi republiškimi inšpektorji zaradi zadimljevanja ozračja. Ugotovljene so možnosti, da bi še do konca leta zgradili nov 360-metrski dimnik, ki bi začel odvajati dimne pline že junija prihodnje leto. Kaže, da bo kma-

.IN DOMOVIJ
lu izdana lokacijska odloča in gradbeno dovoljenje. Prizadeti so na tem sestanku celo zahtevali prekinitev obratovanja v TET II, saj že polnih šest let trpijo škodo zaradi onesnaženega in zadimljenega ozračja.
PASOVI - Domači izdelovalci avtomobilov bodo morali v vse osebne avtomobile že v tovarni vgraditi vse potrebno za namestitev varnostnih pasov. « To določilo bo začelo veljati s 1. oktobrom, ko bo stopil v veljavo novi zakon o prometni varnosti, obvezna uporaba varnostnih pasov pa bo verjetno uvedena 1. januarja. V prihodnje bo predpise o obvezni opremi motornih vozil sprejemal zvezni komite za promet in zveze. V tem komiteju pa zagotavljajo, da bodo vse novosti postopoma uvedli v promet in da bodo vse v skladu z mednarodnimi predpisi.
DOVOLJENJA Vozniška dovoljenja se bodo spremenila. Dobili bomo nova, ker jih mora-
mo vskladiti z mednarodno konvencijo, sprejeto leta 1968 na Dunaju. Vozniška dovoljenja ne bodo močno spremenjena, bodo le iz boljšega materiala kot je bil sedanji in tiskana tako, da jih bo skorajda nemogoče ponarediti. Zaradi pogostih poneverb sedanjih vozniških dovoljenj, je zvezni komite za promet in zveze predlagal republikam in pokrajinam, naj predpišejo obvezno zamenjavo dovoljenj. Vsega skupaj bi tako morali pri nas zamenjati vei kot 2 milijona vozniških dovoljenj.
KONTROLA - Na srednjem Jadranu so začeli pregledovati turistične čolne in gliserje, tei preizkušati njihove voznike. Da bi se izognili nesrečam, so se ka-petanije odločile za takojšnje kaznovanje vseh prekrškov. Čolnarji, ki ne bodo imeh izpita ali pa tisti, ki bodo vkrcali v čota več oseb kot bi jih smeli, bodo morali kar takoj odšteti 800 dinarjev. Vozniki gliserjev, ki bodo vozili preblizu obale aliplažters tem ogrožali kopalce, bodo takoj odšteli po 500 dinarjev, it bodo prekršek ponovili, jim bodo vzeli dovoljenje za uporabo čolna.
PELE V BEOGRADU - V Beogradu je bil več dni znani nogometni as, Brazilec Pele. Navzoč je bil na finalni tekmi „mini olimpiade" Pele — Pepsi, na kateri sta se srečali reprezentanci „dečki" iz Kovačice in „Galenike" iz Beograda. Zmagala je reprezentanca „dečki" in za nagrado zastonj odpotovala v Frankfurt na tekmo med Jugoslavijo in Brazilijo, seveda skupaj s svojimi starši. Pele pa bo v Frankfurtu na svetovnem prvenstvu komentiral tekme. - Na sliki je Pele v beograjski hali „Pionir".
Podpredsednik vlade Ljudske republike Madžarske dr. Matyas Timar je bil pretekli teden na tridnevnem uradnem obisku v Sloveniji V četrtek, 13. junija je prispel tudi v Velenje, kjer si je ogledal nekatere proizvodne obrate tovarne gospodinjske opreme, zatem pa se je sešel na pogovor s predstavniki podjetja. Glavni direktor združenega podjetja Gorenje Ivan Atelšek je visokemu gostu prikazal razvojno pot Gorenja, spregovoril pa je tudi o sodelovanju med Madžarsko in našo državo, konkretno z Gorenjem. Poudaril je, daje Gorenje že pred desetimi leti začelo uspešno sodelovati z ustreznimi madžarskimi partnerji, vendar kasneje to sodelovanje ni dalo takšnih rezultatov kot so pričakovali Podpredsednik madžarske vlade je dejal, daje sodelovanje med Madžarsko m Jugoslavijo resnično zelo majhno in da bi bilo prav, da bi to stanje izboljšali. Glede sodelovanja z Gorenjem pa je poudaril, da bi bilo najbolje, če bi organizirali razstavo, ki bi bila namenjena zgolj madžarskim in našim strokovnjakom. Na njej bi potem skupaj poiskali ozirofna ugotovili, kje so možnosti za sodelovanje med tovrstnimi podjetji obeh držav.
Visoki gost v Gorenju
Slovo od osnovne šole
Osem let so tigali šolske klopi in iz leta v leto bolj nestrpno pričakovali, kdaj bo konec šole. Osnovnošolska vrata so se zdaj za njimi zaprla. V jeseni se ne bodo več vrnili v šolo, ki je bila dolgih osem let njihov drugi dom. Razkropili se bodo na vse strani. Nekateri bodo odšli v uk, da bi si čimprej pridobili poklic, drugi pa se bodo vpisali na različne srednje šole. Vsi pa so takole proslavili konec šole. Na sliki: osmošolci Kajuhove šole iz Šoštanja.
2

Šentanevski pavri
Moški zbor „ŠENTANEVSKI PAVRI" organizirano deluje sedmo leto, obstaja pa že dalj časa in se je občasno prav tako organizirano sestajal„ŠENTANEVSKI PAVRI"pojejo izključno narodne pesmi, predvsem koroške pesmi, ki po večini niso prirejene, pač pa jih pojo po posluhu in tudi ne uporabljajo nikakršnih not. Zbor je ohranil nekoliko starih koroških pesmi, ki do danes niso nikjer zapisane in so ohranjene le v ustnem izročilu.
klorne zanimivosti koroškega petja. Vaje so v vaški gostilni pri Marinu v Šentanelu. Na vaje hodijo pevci večinoma peš tudi po dve uri hoda.
Člani zbora ,.ŠENTANEVSKI PAVRI" so: Johan Mravljak, pre-užitkar, Alojz Piko, upokojenec, Ciril Marin, upokojenec, Anton Kotnik, kmet, Anton Merkač, kmet, Miha Merkač, kmet, Maks Merkač, upokojenec, Valentin Merkač, kmet, Tomaž Kramolc, delavec, Ivan Kumprej, kmet, Mirko Marin, delavec, Ivan, Piko, kmet, Franc Vauh, uslužbenec, Rudi Merkač, uslužbenec, Ivan Vavh, kmet, Maks Marin, delavec, Franc Piko, delavec, Jože Miler, kmet in Fudolf Skitek, delavec. Vodja zbora je dipl. inž. Mitja Sipek.
Zbor „SENTANEVSKI PAVRI" nastopajo na vsakoletnem srečanju pevskih zborov iz Mežiške doline, So stalni gostje tudi na drugih prireditvah, posebej na Koroškem turističnem tednu v Črni na Koroškem. Zbor je imel samostojno radijsko oddajo v letu 1957, ko še ni nastopal organizirano. Posnel je stelerajo (skupinski delovni običaj), v organizaciji narodopisnega instituta iz Ljubljane. Nastopil pa je tudi v oddaji „NAŠI ZBORI" na Radiotelevi-ziji Ljubljana.
Pevci so izključno kmetje in delavci iz Šentanela nad Prevaljami in njegove okolice. Vadi le sezonsko, to je v zimskih mesecih. V svoji interpretaciji skuša v glavnem prikazati in ohraniti ljudski ton in fol-
Kmetijska mehanizacija na ogled
Trgovsko in proizvodno podjetje. „ERA" Velenje, poslovna enota AGROS, bo organizirala v Zavodnjah razstavo in4 demonstracijo kmetijske mehanizacije. Predstavila se bosta dva domača proizvajalca in sicer Tovarna poljedelskega orodja in livarna GORENJE - MUTA ter strojna industrija SIP Šempeter.
Tovarna poljedelskega orodja Gorenje - Muta bo v Zavodnjah predstavila kosilnico, obračalnik ter transport v veliki strmini z enoosnim traktorjem. Strojna industrija SIP Šempeter v Savinjski dolini pa bo razstavila kosilnico in obračalnik, demonstrirala pa bo uporabo samonikladalca, obračalnika in ko-* silnice.
V Zavodnjah pa bo razstavila kolekcijo kos še Tovarna kovanih izdelkov GORENJE - FECRO iz Slo-
Prilogo „Praznik v Zavodnjah" so pripravili: Marijan Lipovšek, Ljuban Naraks in Stane Vovk
venj Gradca, Tovarna poljedelskega orodja in livarna GORENJE - MUTA pa kolekcijo orodja za vrtičkar-je.
• Tudi Turistično društvo šoštanj
Organizacijo PRAZNIKA V ZAVODNJAH" v nedeljo 23. junija je zraven več organizacij združenega dela podprlo tudi Turistično društvo Šoštanj. Prispevalo bo praktične nagrade za najuspešnejše tekmovalce med gozdnimi delavci, nagradilo pa bo tudi tekmovalce v zabavnem delu veselega popoldneva z domačimi vižami in napevi.
»Štirje kovači«
Letos bo poteklo dvajset let od ustanovitve ansambla „ŠTIRJE KOVAČI" iz Slovenj Gradca. Na začetku so sestavljali ansambel le štirje člani in ker so bili zaposleni v podjetju kovinske stroke, so se poimenovali „Štiqe kovači". V želji, da bi občinstvu pokazali resnično vse, kar zmorejo, se je sestav ansambla povečal.
Ansambel „Štirje kovači" sestavljajo zdaj: Franc Šegovec, ki igra harmoniko in poje, je pa tudi vodja ansambla, skladatelj in aranžer vseh skladb, ki jih igrajo ,,Štirje kovači", Polde Kranjc, klarinetist, Tone Oder, trobentar, Viktor Breznik, ki igra na bariton, Jože Repnik, kitarist in pevec, Tine Lakovšek, pevec, in Hermina Šegovc, pevka.
,,Stiije kovači" so doslej nastopali širom po Sloveniji, pa tudi v sosednjih krajih. Igrali in peli pa so tudi že v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Italiji.
In uspehi? Kar precej so nastopali „Štirje kovači", ponašajo pa' se z več uspehi. Leta 1964 so na „Vinskem sejmu" v Ljubljani, kjer je bilo tekmovanje šestih najboljših amaterskih ansamblov narodno zabavne glasbe Slovenije, zasedli 1. mesto. Pred petimi leti pa jim je občinstvo prisodilo prvo mesto na tekmovanju „Slo-venski ansambli tekmujejo".
Za ljubitelje plošč in kaset še tole: „Štirje kovači" so doslej izdali 5 malih in 7 velikih plošč ter 3 kasete.
—•
• Posebni avtobusi za Zavodnje
Na PRAZNIK V ZAVODNJAH" bodo vozili iz Velenja to nedeljo, 23. junija, posebni avtobusi celjskega IZLETNIKA.
Odhodi izpred avtobusne postaje v Velenju: 8,00, 10,00, 12,00 in 14,00. Povratek iz Zavodenj: 18,00, 20,00 in 22,00. Avtobus bo ustavljal tudi na avtobusni postaji v Šoštanju.

NEDELJA, 23. junija 1974
„KMEČKI PRAZNIK": 9,00 - Začetek srečanja kmetov iz Šaleške doline
9,15 - Odprtje razstave živine in podelitev priznanj 10,00 - Strokovni ogled preusmerjene kmetije 10,45 - Demonstracija kmetijske in gozdarske mehanizacije
12,00 — Tekmovanje gozdnih delavcev — sekačev
„V ZAVODNJAH SE DOBIMO!":
15,00 — Veselo popoldne z
domačimi vižami in napevi.
Sodelujejo:
MARIJAN KRALJ.
„ŠENTANEVSKI PAVRI",
„ŠTIRJE KOVAČI".
Pokrovitelj PRAZNIKA V
ZAVODNJAH":
Trgovsko in proizvodno
podjetje
„ERA"
Velenje
Besede dobrodošlice
V imenu Sveta Krajevne skupnosti Zavodnje, vodstev krajevnih družbeno političnih organizacij in vseh prebivalcev Zavodenj izrekam prisrčno dobrodošlico vsem, ki ste se odločili, da to nedeljo, 23. junija, obiščete naš kraj.
V zadnjih letih smo ob velikem razumevanju krajanov ter ob pomoči občinske skupščine, družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov rešili vrsto problemov, seveda pa vseh nalog še ni zmanjkalo. Prepričan pa sem, da bomo tudi naloge, ki so se pred nami, kmalu rešili, posebej tudi zato, ker smo v dosedanjih razgovorih naleteli na ve-
MM
liko razumevanje vseh, s katerimi smo se pogovarjali.
Želim, da bi se pri nas v Zavodnjah kar najbolj počutili. Tokrat ste spoznali naš kraj in naše ljudi. Začenjamo z razvojem turizma, zato sem prepričan, da nas boste še kdaj obiskali. Posebej želimo, da bi postale naše Zavodnje zgled trajnega sodelovanja med MESTOM IN VASJO, so-
delovanje občanov raznih poklicev in starosti. Zavodnje naj bi postale eno od zbirališč prebivalcev Šaleške doline v naravi - med gozdovi, travniki, pašniki in njivami, v miru in na čistem zraku. Srečevali se bomo, se pogovorili, si izmenjali izkušnje in se dogovarjali za prihodnje delo, za nove akcije.
Veseli smo, da ste se tudi Vi vključili v akcijo „V ZAVODNJAH SE DOBIMO!". Letos smo pripravili že več manifestacij, katerih namen je ponesti ime kraja Zavodnje v svet, pospešiti ureditev nekaterih vprašanj, za katere se zavzemajo domačini že dalj časa, in pa izboljšati pogoje oz. možnosti za šolanje otrok na podružnični šoli v Zavodnjah.
Za ..Koncertom iz naših krajev", javno iddajo, ki jo je pripravila 21. aprila ljubljanska radijska postaja, za odkritje reliefnega avtoportreta in spominske plošče slovenskemu kiparju Ivanu Napotniku na Zdovčevi hiši ter ustanovitvijo 1. Male Napotnikove kiparske nedelje, je v nedeljo, 23. junija, na vrsti nova akcija, „PRAZNIK V ZAVODNJAH". Pokroviteljstvo nad nedeljskimi prireditvami je prevzelo Trgovsko in proizvodno podjetje "ERA" Velenje, pri organizaciji pa sodelujejo tudi nekatere druge delovne organizacije in društva.
V posebni prilogi tednika „NAŠ ČAS", ki je pred Vami, smo skušali prikazati Zavodnje, najmanjšo krajevno skupnost v Šaleški dolini, letošnja prizadevanja občanov in akcije Zavodenjčanov. Podrobneje pa pišemo tudi o prireditveh v okviru ,,Praznika v Zavodnjah". Upamo, da boste lahko spoznali Zavodnje in če se boste prijetno počutili med domačini, želimo, da se še kdaj vrnete.
Danes smo se spet zbrali v Zavodnjah. Naša velika želja je, da današnji obisk ni bil zadnji. Potrudili se bomo, da razvedrimo vsakogar, ki bo prišel na „PRAZNIK V ZAVODNJE"! Želimo le še, da bi se zbrali v Zavodnjah znova v začetku oktobra letos, da bi skupaj z drugimi občani Šaleške'doline proslavili praznik občine Velenje.
Prireditveni odbor akcije „V ZAVODNJAH SE DOBIMO!"
Franc Anželak, predsednik krajevne skupnosti Zavodnje
Hkrati z dobrodošlico vsem, ki ste prišli v Zavodnje naj izrečem posebno priznanje in zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah na organizacijo današnjega ,.PRAZNIKA V ZAVODNJAH", še posebej pa pokrovitelju - Trgovskemu in proizvodnemu podjetju ERA Velenje. Lep pozdrav in zahvala pa tudi našim gostom - Marjanu Kralju, „Šentanevskim pavrom" in njihovemu vodju dipl. inž. Mitji Šipku ter „Štirim kovačem", pa seveda našim gozdarjem!
Franc ANŽELAK, predsednik KS Zavodnje
Obiskovalcem Zavodenj!
Najtopleje pozdravljamo vse, ki ste prišli na PRAZNIK V ZAVODNJAH". Še posebej lepo pozdravljamo naše drage goste, kmetovalce iz Šaleške doline, gozdarje in nastopajoče na prireditvi „V Zavodnjah se dobimo". Pozdravljamo tudi vse prijatelje iz Zgornje Savinjske, Mežiške, Mislinjske in Šaleške doline, ki ste prišli v Zavodnje na največjo letošnjo prireditev v tem kraju velenjske občine. Posebna čestitka pa velja krajanom Zavodenj, ki so se odločili za akcijo, s katero ste ponesli ime kraja širom po naši dolini, pa tudi po Sloveniji.
Vsem prisrčen pozdrav in dobrodošlico!
Pokrovitelj ..PRAZNIKA V ZAVODNJAH": Trgovsko in proizvodno podjetje ,,ERA" Velenje
Dogovor o nalogah in akcijah
• Prvo priznanje akademiku Božidarju Jakcu
Med slovesnostjo pred Zdovčevo domačijo v Zavodnjah ob odkritju reliefnega avtoportreta in spominske plošče slovenskemu kipaiju Ivanu Napotniku, je predsednik Krajevne skupnosti Zavodje, Franc Anželak, izročil akademiku - slovenskemu slikarju in grafiku Božidaiju Jakcu prvo posebno priznanje. Svet Krajevne skupnosti Zavodnje je izrekel skupaj z drugimi družbe-no-političnimi organizacijami in krajani posebno priznanje slovenskemu kipaiju in grafiku Božidarju Jakcu za vso podporo, sodelovanje in pomoč v akciji „V ZAVODNJAH SE DOBIMO". Predsednik Franc Anželak je ob tej priložnosti izrekel tudi prepričanje krajanov, da akademik Božidar Jakac ne bo pozabil na Zavodnje tudi vnaprej.
Krajevna skupnost Zavodnje in Krajevna konferenca Socialistične zveze Zavodnje sta pripravila sredi meseca maja v Zavodnjah širše posvetovanje o nekaterih aktualnih vprašanjih Za-vodenj in nadaljnjem razvoju te krajevne skupnosti. Posvetovanja so se udeležili predstavniki občinske skupščine, občinskih vodstev - družben o-političnih organizacij, gozdnega obrata Šoštanj, Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje, Ljubljanske banke - TOZD Velenje, Trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje - TOZD Kmetijstvo Šoštanj, osnovne šole Karel Destovnik—Kajuh Šoštanj in Turističnega društva Šoštanj.
Na posvetovanju so govorili o
1.	rekonstrukciji in modernizaciji cest Šoštanj - Lašje in Zavodnje - Šentvid,
2.	ureditvi ceste do Žlebnika,
3.	ureditvi šolskega poslopja,
4.	modernizaciji kmetij in njihovi specializaciji,
5.	razvoju turizma,
6.	ureditvi prosvetnega doma, in
7.	o ureditvi nekaterih stalnih objektov za rekreacijo in oddih.
Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da so v Zavodnjah v zadnjem času že uspešno rešili prenekatero nalogo, tudi z velikim sodelovanjem občanov, so pa nekatere naloge, ki jih je treba urediti v tem letu.
V letu 1974 je treba na vsak ."■ačin končati z rekonstrukcijo in modernizacijo cestnega odseka Šoštanj—Zavodnje, še v tem letu pa naj bi pripravili program modernizacije in rekonstrukcije ceste Zavodnje-Šentvid.
21. aprila je bila v Zavodnjah prva prireditev v okviru akcije" V ZAVODNJAH SE DOBIMO". Glasbeno uredništvo ljubljanske radijske postaje je pripravilo javno oddajo „KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV". Dvorana prosvetnega doma je bila premajhna za vse, ki so želeli prisluhniti zvokom „Stirih kovačev", tria Franca Flereta, Šaleškega okteta iz Šoštanja ter kvinteta Planika s pevko Agato Šumnik. Oddajo je vodil Brane Ivane.
Gozdni obrat Šoštanj GLIN Nazaije bo letošnjo jesen začel z tirejanjem ceste do Žlebniko-ve domačije, kjer je februaija 1944 padel pesnik, revolucionar in narodni heroj Karel Destov-nik-Kajuh. V letu 1975 bo že mogoč prevoz po tej cesti do Žlebnikove domačije z vsemi motornimi vozili.
Podružnična šola Zavodnje, ki deluje v stari zgradbi, je potrebna temeljite obnove. Letos bi uredili najnujnejše naloge, pripravili pa program celovite obnove šole. V tem letu bo urejena šolska kuhinja; denar za je prispeval sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti' Velenje. Letos bo urejeno tudi centralno ogrevanje šole, denar za to bodo prispevali Ljubljanska banka -TOZD Velenje, ki ima patronat nad to podružnično šolo, Temeljna izobraževalna skupnost Velenje in Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Šoštanj.
Vse več kmetov se odloča za preusmeijanje gospodaijenja na kmetijah. V tem letu naj bi Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje - TOZD Kmetijstvo pripravilo informacijo o možnostih za preusmeijanje
kmetij na območju Krajevne skupnosti Zavodnje. Na tej osnovi bi z dogovori s kmetovalci izdelali program preusmerjanja kmetij in možnosti za financiranje preusmerjanja.
Posebno pozornost bo treba v prihodnje nameniti razvoju turizma, posebej še kmečkega. V zadnjem času je bilo zgrajenih nekaj objektov za rekreacijo in oddih, v načrtu so še nekateri novi. S sodelovanjem Turističnega društva Šoštanj in organov Skupščine občine Velenje je treba izoblikovati okvirni program razvoja turizma in časovno opredeliti naloge.
S sodelovanjem Temeljne kulturne skupnosti Velenje je treba preučiti možnosti za potrebno minimalno obnovo prosvetnega doma in za ureditev nekaterih manjkajočih elementov.
Govora pa je bilo tudi o rekreaciji in oddihu. Dogovorjeno je bilo, da naj bi odbor za postavitev vlečnice čimprej zaključil svoje delo, se pravi poravnal vse obveznosti. Sicer pa naj bi v okviru programa turističnega razvoja Zavodenj preučili tudi možnosti za ureditev objektov za rekreacijo in oddih delovnih ljudi iz Šaleške doline.
8. junija so se prebivalci Zavodenj in številni gostje poklonili spominu velikega krajana, akademskega kipaija Ivana Napotnika. Na Zdovčevi domačiji je akademik Božidar Jakac odkril relefni avtoportret in spominsko ploščo Ivanu Napotniku, v prostorih podružnične osnovne šole je bila odprta razstava Napotnikovih del, v Zavodnjah pa je tega dne začela z delom tudi 1. Mala Napotnikova kiparska kolonija. Naš posnetek je s slavja pred Zdovčevo domačijo.
TOVARNA GORENJE - MUTA
vam predstavlja v.Zavodnjah iz programa male kmetijske mehanizacije KOSILNICO GORENJE 101, malo kosilnico velikih zmogljivosti,
KOSILNICO GORENJE REX - COMBI, univerzalno motorno kosilnico z raznimi priključki in
ENOOSNI TRAKTOR GORENJE SPECIAL S, univerzalni poljedelski stroj, uporaben tudi v komunalni dejavnosti.
Tovarna Gorenje - Muta se priporoča, obenem pa sporoča, da bo ERA Velenje prodajala v Zavodnjah enoosne traktorje GORENJE SPECIAL S, s 6 odstotnim popustom.
TESARSTVO ŠKOTNIK LEOPOLD, Žaga Ravne 63325 ŠOŠTANJ
Priporočam se za cenjena naročila.
Opravljam vsa tesarska dela, izdelujem strešne konstrukcije, stropove iz ladijskih desk ter lesene fasadne obloge.
GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA NAZARJE
in Gozdni obrat Šoštanj
pozdravljata vse udeležence ..PRAZNIKA V ZAVODNJAH", še posebej pa tekmovalce - gozdne delavce.
Tovarna kovanih izdelkov „GORENJE - FECRO" SLOVENJ GRADEC
PROIZVAJAMO IN NUDIMO CENJENIM POTROŠNIKOM BOGATO IZBIRO IN V UGODNIH ROKIH:
odkovke, prosto kovane, v težinskem asortimanu do 150 kg, ležajne obročke za drsne in kroglične ležaje, kose, vseh vrst in tipov za domače in tuje tržišče,
klavniško opremo iz nerjavečega jekla, visoko poliranega in odpornega proti kislinam, kompleten transport po progah in podu, nerjaveča pomivalna korita,
podstavke, pladnje in drugo opremo za gospodinjstva. SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA!
IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
PROFESOR JOŽE POTOČNIK
Portret letošnjega Vrunčevega nagrajenca
Jože Potočnik, profesor na Ekonomskem centru Slovenj Gradec, letošnji Vrunčev nagrajenec, prejemnik najvišjega priznanja za delo na področju vzgoje in izobraževanja v Mislinjski dolini
Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec je soglasno sklenil, da prejme Vrunčevo nagrado za leto 1974 profesor Jože Potočnik z Ekonomskega centra Slovenj Gradec.
Profesor Jože Potočnik se je rodil 4. februarja 1935 na Sušaku v delavsko-kmečki družini. Oče je leta 1943 padel kot partizan. Po končani osnovni šoli je Jože Potočnik končal učiteljišče v Kopru, nato pa še Višjo pedagoško šolo v Ljubljani, v Zvezo komunistov pa je bil sprejet leta 1956. Kot predmetni učitelj je uspesno poučuje zgodovino.
najprej služboval v Mislinji, leta 1962 pa je postal član profesorskega zbora Ekonomske šole v Slovenj Gradcu, kjer že dvanajsto leto
V tem času je kot izredni študent diplomiral na II. stopnji Filozofske fakultete v Ljubljani. Jože Potočnik je eden tistih pedagoških delav-
cev, ki z veliko delovno vnemo in ljubeznijo opravljajo to odgovorno družbeno delo ter mu dajejo pečat izrazite zavzetosti.
Ob tem velja poudariti, da letošnji Vrunčev nagrajenec s posebno ljubeznijo obravnava delavsko gibanje in tematiko NOB, posebej še narodnoosvobodilno borbo v Mislinjski dolini. Skrbno in neutrudno je zbiral gradivo,
# 08 LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU MISLINJSKE DOLINE SO SE ZVRSTILE_
PRAZNIČNO VSEPOVSOD
Poročali smo že, da je Izvršni svet Skupščine občine Slovenj Gradec na svoji prvi seji preučeval poročilo o delovanju temeljnih samoupravnih skupnosti v občini Slovenj Gradec. Iz poročila povzemamo nekaj najbistvenejših ugotovitev.
Na področju občine Slovenj Gradec delujejo tri temeljne samoupravne interesne skupnosti, in sicer Temeljna izobraževalna skupnost Slovenj Gradec, Temeljna kulturna skupnost Slovenj Gradec in Temeljna telesno kulturna skupnost Slovenj Gradec. V teku so priprave na ustanovitev temeljne skupnosti otroškega varstva, ki je za zdaj še vključena v temeljno izobraževalno skupnost, prihodnje leto pa naj bi ustanovili še temeljno samoupravno skupnost socialnega skrbstva. Te naloge opravlja zdaj posebna služba v okviru oddelka za skupne in družbene službe občinske skupščine.
Vse samoupravne interesne skupnosti so tudi v Mislinjski dolini prešle z Novim letom 1974 na nov način financiranja, in to na osnovi družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Decembra lani je bil imenovan posebni koordinacijski štab za družbeno dogovarjanje in sporazumevanje, ki je vodil in usmerjal akcijo dogo-vaijanjja ter sporazumevanja. Povzetke programov interesnih skupnosti jje koordinacijski štab natisnil v posebni izdaji tednika „NAŠ CAS", ki so jo prejeli zaposleni v vseh organizacijah združenega dela. V vseh delovnih skupnostih pa so bili tudi zbori delavcev, na katerih so predstavniki koordinacijskega odbora in temeljnih samoupravnih skupnosti podrobneje obrazložili delovne programe. Zborov delovnih ljudi je bilo 12, na njih pa je bilo nad 1.200 delavcev.
V vsklajevalnem postopku so sodelovali tudi predstavniki vseh temeljnih samoupravnih interesnih skupnosti. Predstavniki temeljne kulturne skupnosti in temeljne telesno kulturne skupnosti so se sporazumeli, da so zmanjšali delovni program na račun sredstev za otroško varstvo. Tako je bil zagotovljen denar za financiranje že začete gradnje dveh novih vzgojno varstvenih ustanov na Legnu in v Podgorju. V procesu vsklajevanja je bilo največ težav zaradi tega, ker niso bila vsklajena stališča glede globalne stopnje obremenitve gospodarstva med republiškim sekretariatom za finance, Izobraževalno skupnostjo SR Slovenije in Zavodom za plan.
Prvi družbeni dogovor o osnovah programiranja splošne in skupne porabe v občini Slovenj Gradec za leto 1974 je 22. maja 1974 podpisalo 55 podpisnikov; za organizacijo združenega dela so dogovor podpisali predsedniki osnovnih organizacij sindikata in direktorji delovnih organizacij. Po sprejetem družbenem dogovoru so posamezne samoupravne interesne skupnosti pripravile samoupravne sporazume, ki so jih podpisovali predstavniki organizacij združenega dela. Te sporazume so podpisali predstavniki 54 delovnih skupnosti, ena delovna skupnost pa ni podpisala samoupravnega sporazuma s temeljno kulturno skupnostjo ter s temeljno telesno kulturno skupnostjo.
Hkrati s pripravami na ustanovitev novih samoupravnih interesnih skupnosti pa bo treba tudi v občini Slovenj Gradec zagotoviti, da bodo uveljavljena delegatska razmerja. Nobena od doslej ustanovljenih in teresnih skupnosti (izobraževalna skupnost, kulturna skupnost, telesno kulturna skupnost) ni oblikovala organov ob upoštevanju delegatskih razmerij. To nalogo bo treba opraviti najpozneje do oktobra letošnjega leta, da bi tudi v Mislinjski dolini zaživele temeljne samo-upravme interesne skupnosti tako, kot predvideva nova ustava.
Čeprav smo o praznovanju letošnjega občinskega praznika obširno poročali že v zadnjih dveh številkah našega tednika, ne moremo kaj, da ne bi posebej opozorili na vrsto uspelih kulturnih, športnih in drugih manifestacij, ki so spremljale to veliko ljudsko slavje.
Delavska godba iz Slovenj Gradca je v dneh občinskega praznovanja razveselila prebivalce Slovenj Gradca in Šmartnega. Prazniku na čast so nastopili kegljači, šahisti in strelci.
V Mislinji in Pamečah je bila revija pevskih zborov iz Mislinjske doline, v Šmartnem pa revija mladinskih pevskih zborov z območja občine Slovenj Gradec. Člani Kulturno umetniškega
Avtoservis VIATOR Slovenj Graec je v središču Mislinjske doline postavil nov objekt, v katerem bodo opravljali tehnične preglede motornih vozil in popravljali avtobuse. Za občino in vso Koroško je to nedvomno velika pridobitev.
društva Ivan Cankar iz Šmartnega so se predstavili domačemu občinstvu s Pre-žihovim delom „Pernjako-vi".
Učenci osnovnih šol iz Mislinjske doline so pripravili uspelo razstavo likovnih del, svoje stvaritve pa so predstavili občinstvu tudi gojenci vzgojno varstvene ustanove. V Muzeju ljudske revolucije so pripravili razstavo „Boji Zidanškove brigade v Mislinjski dolini", v prostorih Umetnostnega paviljona pa mednarodno foto razstavo „Žena".
Učenci osnovnih šol iz Gornjega Milanovca, ki so v dneh občinskega praznovanja obiskali Slovenj Gradec, so se predstavili občinstvu v Slovenj Gradcu in v Šmartnem.
Na osnovni šoli Franjo Vrunč v Slovenj Gradcu je bilo tekmovanje pionirskih skupin „Kaj veš o zgodovini NOB", v Slovenj Gradcu pa občinsko tekmovanje učencev osnovnih šol „Kaj veš o prometu".
Aktiv mladih zadružnikov pa je pripravil v Šmartnem pri Slovenj Gradcu zadnji dan občinskega praznovanja uspel prikaz kmetijske mehanizacije.
obiskoval preživele borce, jim zastavljal vprašanja, preverjal podatke, sklepal, primerjal le-te z novimi odkritji, vse z namenom, da bi se dokopal do čimbolj popolne in resnične podobe NOB v naši dolini. Na tej osnovi je nastalo obsežno seminarsko delo, ki predstavlja bogato zakladnico ugotovitev za celovitejši pregled te tematike. Prav zategadelj ga je občinska organizacija Zveze borcev imenovala za predsednika komisije za razvijanje tradicij NOB.
Svoja spoznanja vestno prenaša na mladi rod, razen tega pa je med pobudniki, da vse pomembnejše objekte iz zgodovine NOB označimo s primernimi spominskimi ploščami.
Ko govorimo o delovnem liku profesorja Jožeta Potočnika, ne moremo mimo njegovega mentorskega dela. Veliko prostovoljnih ur je posvetil mladini. Na Ekonomski šoli Slovenj Gradec je bil mentor mladinske organizacije in kluba Organizacije združenih narodov, danes pa je mentor aktiva mladih komunistov in marksističnega krožka, bil pa je tudi med pobudniki ustanovitve dekliškega pevskega zbora na Ekonomski srednji šoli Slovenj Gradec ter vodja številnih akcij, ki jih je izvedla mladina ekonomske šole. Za bogato in plodno delo je kot mentor prejel priznanje Republiške konference Zveze mladine Slovenije. Kot zelo občutljiv pedagoški delavec se profesor Potočnik zavest-
no zavzema za sodelovanje šole z okoljem, saj ve, da mora šola živeti s krajem in kraj zanjo.
Poudariti tudi velja, da je profesor Jože Potočnik opravljal in še opravlja številne odgovorne družbene naloge. Vse dolžnosti, ki jih je sprejel, je izvedel zavzeto, dosledno, z veliko delovno vnemo in vztrajnostjo in je tako nesebično pomagal oblikovati podobo naših družbenih prizadevanj. Prav je, da vsaj nekaj teh družbenih nalog naštejemo: članstvo v izvršnem odboru sindikata prosvetnih delavcev Slovenj Gradec, predsednik sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo pri Občinski skupščini Slovenj Gradec (v zadnjem mandatnem obdobju), podpredsednik zbora delavcev šolskega centra, predsednik komisije za razvijanje tradicij NOB pri ZB Slovenj Gradec, članstvo v izvršnem odboru Temeljne kulturne skupnosti Slovenj Gradec in članstvo v aktivu ZK prosvetnih delavcev občine Slovenj Gradec. Pred nedavnim pa je profesor Jože Potočnik začasno prevzel še vodstvo Muzeja ljudske revolucije v Slovenj Gradcu.
Konstruktivna beseda, pretehtana odločitev, usmerjenost v prihodnost ter zavzetost za družbeni razvoj in napredek šolstva v občini Slovenj Gradec - to so odlike in načela delovanja profe-soija Jožeta Potočnika, prejemnika letošnjega najvišjega priznanja za delo na področju vzgoje in izobraževanja.
S priložnostjo slovesnostjo v okviru slavja ob prazniku občine Slovenj Gradec je delovna skupnost Tovarne usnja Slovenj Gradec obeležila zaključek izgradnje novih skladiščnih prostorov in začetek gradnje novih proizvodnih jprostorov za temeljno organizacijo združenega dela UTEKS.
SLAVJE V TOVARNI USNJA SLOVENJ GRADEC
Novo obdobje v razvoju za TOZD UTEKS
Pred nedavnim je slavila tudi delovna skupnost Tovarne usnja Slovenj Gradec, eden od nosilcev gospodarskega razvoja te koroške občine, ki se zadnja leta še posebej uspešno vključuje z osvajanjem nove proizvodnje v mednarodno blagovno menjavo.
Porodčali smo že, daje položil temeljni kamen za nove objekte Tcovame meril TRISO Slovenj Gradec v Pamečah pri Slovenj | Gradcu najstarejši delavec te delovne organizacije, Pavel Sušecc. Tokrat pa objavljamo posnetek tega svečanega trenutka zaa Pavla Sušca.
Še en posnetek z zadnje slavnostne seje skupščine občine Slovenj Gradec v Šmartnem - Predsednik Skupščine občine Gornji Milanovac, Stanimir Jovanovič, predaja slovenjgraške-mu predsedniku občinske skupščine, Ivanu Uršiču, darilo pobratenega mesta - fotografijo Predsednika Tita z obiska 4. junija letos v Gornjem Milanovcu
Temeljna organizacija združenega dela UTEKS je namreč do-, gradila nove skladiščne prostore. Gradnja 2.000 m2 novih skladiščnih prostorov je veljala 3 milijone dinarjev. Istočasno pa so s slovesnostjo, na kateri sta govorila predsednica delavskega sveta Tončka Skrt in direktor TOZD UTEKS inž. Tone Jehart, obeležili začetek gradnje novih proizvodnih prostorov.
V tem novem objektu, ki naj bi bil zgrajen do srede decembra letos, bodo uredili proizvodnjo ekstrudiranih okvircev za potrebe čevljarske industrije. Vsa oprema, ki so jo kupili v Italiji, bo že v prihodnjih dneh v Slovenj Gradcu,v novih prostorih pa bodo organizirali tudi proizvodnjo montažnih podplatov za potrebe čevljarske industrije. V novem objektu bodo tudi sanitarije in garderobe za delavce. Do 15.
decembra letos bodo opravili dela v okviru 1. faze izgradnje, prihodnje leto pa bodo nadaljevali z investicijo in uredili čistilne naprave, ventilatorje, asfaltirali dvoriščne prostore ter preuredili in posodobili obrat družene prehrane. V načrtu pa je modernizacija tudi drugih proizvodnih postopkov.
Temeljna organizacija združenega dela UTEKS Tovarne usnja Slovenj Gradec zaposluje zdaj 220 delavcev, izdelujejo pa vege-tabilno podpaltno usnje, kosi kape za pohištveno industrijo ter okvirce in montažne podplate za čevljarsko industrijo. Investicija, ki so jo začeli te dni, bo omogočila povečanje vrednosti proizvodnje skoraj za enkrat, trikratno povečanje izvoza in odprtje najmanj 40 novih delovnih mest!
S ČAS I
• VELIK KORAK PRI INDUSTRIJSKI GRADNJI STANOVANJ
Izgradnjo tretje faze prvega osem etažnega bloka v Velenju s 33 stanovanji so končali v 25. delovnih dnevih
GIP
»VEGRAD« Velenje
Velenjsko gradbeno industrijsko podjetje „VEGRAD" povečuje obseg in zahtevnost svojih del. To pa pomeni, da podjetje ne sme zaostajati na nobenem področju svoje dejavnosti in poslovanja. Če hoče hitro, kakovostno in po dostopnih prodajnih cenah zgraditi čimveč stanovanj, potem mora v korak s sodobnim načinom gradnje, zlasti še zaradi tega, ker je v gradbeništvu prisoten vedno hitrejši razvoj tehnologije.
V gradbeno industrijskem podjetju „VEGRAD" pa so krenili naprej! Kot prvo fazo uvedbe nove tehnologije lahko štejemo opuščanje ometov in nadomeščanje z zidnimi kningips oblogami ter zamenjavo omet-nih predelnih sten s stenami iz gips plošč. Korak naprej so v tem gradbenem podjetju storili tudi z zamenjavo klasičnih plošč z montažnimi omnia ploščami. S takšno tehnologijo so v glavnem opustili vse mokre faze na objektu.
Ko so temeljito preučili in primerjali znane tehnologije in sisteme v svetu, so se v gradbenem industrijskem podjetju „VEGRAD" Velenje odločili. Kupili so kovinske tunelne opaže firme OUTINORD iz Francije. Že po nekaj tedenskih izkušnjah zagotavljajo v „VEGRADU", da so storili velik korak pri industrijski gradnji stanovanj.
O tem zgovorno priča več podatkov. Izgradnjo III. stopnje prvega osem etažnega bloka v Velenju s 33 stanovanji so končali v 25. delovnih dneh. Prednosti gradnje z OUTINORD opaži, pred sedanjimi načini gradnje, so bistveno drugačne in boljše. Na kratko povedano so prednosti v sledečem: za polovico skrajšan čas izgradnje tretje stopnje objekta; 3 stanovanja v 24. urah
idealno ravne stene in plošče ter s tem malenkostna obdelava pred finalizacijo
končni rok predaje objekta skrajšan najmanj za tretjino
pri izvedbi tretje stopnje malo število priučene delovne sile
sporedno s tretjo stopnjo objekta se vgradijo že instalacije (žal je na našem tržišču na voljo le material za električno napeljavo,
medtem ko v svetu vgrajujejo tudi del vodovoda, centralno kurjavo in plin)
ogrevanje betona in s tem manjša odvisnost od nizkih temperatur.
Tehnologija gradnje z opaži OUTINORD pa postavlja pred ljudi v velenjskem VE-GRADU naslednje pogoje in probleme:
-	temeljite študije tehnologije že v fazi projektiranja in poleg gradbenih projektov še izdelovanje tehnoloških projektov;
-	nabava mehanizacije - težki žerjavi, be-tonama, stroji za transport betona;
-	točni roki dobave materiala;
-	kooperanti z zadostnimi zmogljivostmi za izvajanje obrtniško-instalacijskih del, da lahko sledijo tempo izgradnje;
-	kompleksna gradnja velikih serij stanovanj;
-	izdelava velikih serij prefabrikator za finalizacijo stanovanj (balkonske ograje, stopnice, sanitarni bloki itd.)
-	pri izdelavi projektov upoštevati karakteristike opaža, t. j. razponi plošč in etažna višina.
Vegradovi ljudje so začeli uporabljati OUTINORD opaž v Velenju na zazidalnem kompleksu Z-2, t.j. med Tomšičevo, Kidričevo in Celjsko cesto. Dela so začeli aprila letos na bloku, ki ga je naročilo stanovanjsko podjetje Velenje. Ta blok bo imel 123 stanovanj, vseljiv pa bo že konec leta 1974. V maju pa so začeli graditi 40 in 54 stanovanjski blok. Oba bloka bosta vseljiva v marcu in maju prihodnje leto. Po končani tretji fazi objektov na zazidalnem kompleksu Z-2 pa se bo celotna Vegradova gradbene ekipa z opremo vred predvidoma novembra preselila na stanovanjski kompleks v Bevče.
Odločitev gradbenega industrijskega podjetja „VEGRAD" Velenje, da preide na industrijsko gradnjo stanovanj, je smelo začrtana pot. Prvi rezultati so že vidni in kažejo, da njihova odločitev ni bila jalova. VEGRAD je s tem načinom gradnje naredil velik korak naprej!
\	' - ' šL
JtnZjL^ ■ f.. . • ^ - " r	. ■
^ t&	ihm
Polovico nadstropja v enem dnevu
•š&ez&tI
AKTIVNOST MLADIH
Na konferenci OK ZMS Mozirje, ki je bila v soboto, 15. junija, so predsedniki in delegati mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih in aktivov mladih delavcev v delovnih organizacijah izvedli nadomestne volitve in izvolili 13 članov za prosta mesta predsedstva OK ZMS Mozirje ter podprli družbeni dogovor o štipendijski politiki. Razpravo o dokumentih za deveti kongres ZSMS pa so preložili za mesec dni in jo bodo posebej obravnavali zaradi preobširnega gradiva in njegove pomembnosti. Poročila o delu mladinskih aktivov v KS in aktivov mladih delavcev, ki so bili ustanovljeni pred dvema mesecema v delovnih organizacijah, so nanizala vrsto problemov s katerimi se srečujejo mladi v mozirski občini že leta in leta in veliko mero samokritike.
Iz poročil o delu mladih v Gornje Savinjski dolini je konferenca ugotovila, da so najbolj delavni mladinski aktivi v krajevnih skupnostih Solčava, Lepa njiva, Luče in Kokarje. Aktivnost mladink in mladincev v Rečici, Bočni, Šmartnem ob Dreti in Gornjem gradu je bolj sezonska, v Nazarjah se menda prebujajo, na Ljubnem in v. Mozirju pa obstoja aktiv samo še teoretično.
na deveti kongres ZSMS; da so bili nekateri aktivi premalo angažirani pri zbiranju sredstev za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu in sklad „gladno di-jete". ..Absolutno premalo je tudi idejno političnega izobraževanja. članstva v vseh akti-vihh." ugotavlja Ivan Berložnik.
Konferenca je ugotovila, da aktivi ne bodo zaživeli vse dotlej, dokler ne bo razumevanja za njihovo delo. Dela pa se, če
V ustanovljenih aktivih mladih delavcev v delovnih organizacijah pa je stanje naslednje: v GLIN Nazarje, MGA Gorenje in Cinkarni, mladi delavci že učinkovito organizirano delajo, ker so naleteli na razumevanje pri vodstvih podjetij. Povsem obratno pa je v KZ Mozirje, Gradbenik Ljubno, trg. podjetju Savinja, trg. podjetju Merka-tor ter ELKROJ-u. Predsednik OK ZMS Mozirje, Ivan Berložnik je poudaril, da morajo aktivi vključiti v programe priprave
je prostor. In prostora mladi nimajo skoraj v vseh tistih krajevnih skupnostih, kjer delo njihovega aktiva šepa. Sedaj je jasno, zakaj. Ne bi se smelo dogajati, da prostorov, ki so primerni za sestanke spreminjajo v skladišča. Udeleženci konference so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju med aktivi in ostalimi družbeno-političnimi organizacijami ter predlagali naj bi vsak aktiv imel svojega mentoija iz vrst osnovne organizacije ZK.
LIZA PODPECAN-KUHAR
V VELENJU
Republiško tekmovanje gasilcev
Šaleški folkloris navduši
NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA
Dopust, ta
čas presneti...
Šaleška folklorna ski Velenja je prejšnji petek vila v domu kulture celc. nastop. Plesalci so izvecl kranjske, štajerske, slave gorenjske plese. Zaplesa tudi šopsko oro in stai Kar priznajmo (seveda ne pred direktorjem, urednikom in
d^vourni0miZn^oJ;"jeG^P0^0.-nimi "Si* P®?^^™*® plovni „popust" plesalcev in glasbenikov ?edalJe pogostejši spremljevalec našega dela, ker so nas velike lo dosežke celoletnega de in male skrbi vse leto pestile in tudi dela smo imeli več kot Prireditev v domu ku! dovolj. In zato smo se odločili, da gremo! Na dopust. Kdo? spogledala tudTTončka^ Kam? Kdaj? Zakaj? sem nadlegovala" naše neposredne strokovnjaka s področja proizvajalce, uslužbence, študente, upokojence ... ske folklore.
je SŽ sPku£ KOC^elenjf^pistTfe S
be imaio nnv m Ji i P skrbno planiramo m načrtno
he imajo prav vsi člani t"	. u n*PT
skupine Janez Krasovec. mora mj na dopustu pojteno
Na VI. kongres Zve: vnih vojaških starešin je, ki bo 28. in 29. gradu, bo odšel Jože delegata so ga izvolili Slovenj Gradcu in Moz
IMENOVANJE JO DEBERŠKA
Šestega junija so na ščine izobraževalne SRS izvolili Jožeta Del Gornjega grada (prejšnji nik skupščine občine za predsednika izvršne te skupnosti.
UREJANJE TRGO1 KMETIJSKE ZADRI
Kmetijska zadruga Gradec, ki je ob novem vzela od Trgovskega „Zarja" Slovenj Gradec slovalnic v okoliških kr;
rivoščiti, de ne je bolje, da sedi oma. Letos bomo žena, sin in jaz preživeli v mesecu juliju deset dni v Radencih. Penzion je ugoden, poleg tega je to lep kraj in tudi zdravilna voda nekaj po-jmeni. Naše podjetje nudi delavcu možnost oddiha in rekreacije, ker se zaveda, da si po dopustu :opet poln delovnega elana.
REZKA RADOVAN, usluž-enka v Šoštanju: £e deset let
njske doline, bo pripČ" ^ n.? doP"st"> k1f1r kratkem program zaVf * tni	otroke 1kasneje
prodajaln v Doliču, M> dopust težko planirali, Tuniki vasi Dela pa b, 'rJre, ™e'mo* te'ensk° poračunajo, opravil! v drugi r°clHs° ^aj stan dvanajst de-,„,J„ „J,„,. 6 set in devet let in z niimi letos
ci letošnjega leta.
USPELA ZBIR AKCIJA
njimi letos
ne bom mogla na dopust, ker
Tudi v Mislinjski doi akcija zbiranja rabljenih obutve in posteljnine, odbor Rdečega križa Gradec je organiziral 1 nih mest, in to v Slovenj Starem trgu, Pamečah lah. Med akcijo, v katei ven aktivistov Rdečega delovali tudi učenci šol, so zbrali kar 900 rabljenih oblačil, obi posteljnine.
sem se ravno ta teden po več letih ponovno zaposlila. Kljub
POMOČ ŽRTVAM LAKOTE V AF1
Do začetka junija so Mislinjski dolini za pon| temu mislim, da otroci ne bodo irikrajšani za počitnice, saj omo ves prosti čas izkoristili za kopanje na bazenu ter hodili na krajše izlete. Zaradi pomanjkanja časa in denarja, letos ne i pomoč žrtvam bomo odpotovali na morje, saj je kote v Afriki okrog 11.3 končno važno le to, da sem z v delovnih kolektivih pi otroci skupaj in to kjerkoli, zbrano 21.450 din.
vam hude lakote v Afril 33 tosoč dinarjev, vendi cija zbiranja prispevkov v zacijah združenega delaš nčana. Šolska mladina j< doslej za pomoč žrtvam
pri bo
V organizaciji gasilske zveze Slovenije bo jutri in pojutrišnjem v Velenju na nogometnem igrišču ob Jezeru republiško tekmovanje gasilcev. Nastopilo bo 115 moških in 41 ženskih desetin, med njimi tudi tri iz velenjske občine - REK TOZD rudnik lignita Velenje, Velenje-mesto_ in desetina iz tovarne usnja Šoštanj. Tekmovanja se bo udeležilo tudi 10 tujih ekip, sedem iz Avstrije, ena iz Zvezne republike Nemčije ter dve iz Madžarske.
Slovesna otvoritev bo v sobo-Jo, 22. junija ob 9. uri. V nedeljo, 23. junija se bo tekmovanje nadaljevalo ob 8. uri, ob 15. pa bodo na Titovem trgu v Velenju uradno razglasili rezultate.
Organizator tekmovanja vabi vse občane, da si spretnosti gasilcev v praktični vaji gašenja požara, taktični vaji reševanja in v nudenju prve pomoči v čimvečjem številu udeležijo.
Nedeljska že tradicionalno tombolo v Velenju, ki stajo orga rala Trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje ter velenjski ristično društvo, je bila najbogatejša doslej. Med petnajstimi glavi dobitki so bili tokrat kar trije avtomobili. Športno škodo je odp Tomaž Senekovič iz Maribora (na sliki prvi z leve), ,,škodo" je zi Silva Jamnik iz Maribora, lastnik „fičota" pa je postal osemnajst Cvetko Slemenšek iz Črne na Koroškem. Pa še to: Kljub temu,i na nedeljsko tombolo v Velenje prišlo po neuradnih presojali bližno 30.000 ljudi, je bil tombolski prostor naslednji dan vsakršnega papirčka. Zato je poskrbel sindikat ERE. Ce bi vsi' lenju tako delali, potem si prav gotovo v zvezi s čistočo mesta n belih glav.
FRANCEK RAKUN, tehnik v Cinkarni v Ljubiji: „Letos bože peto leto, odkar grem z družino taborit v Medulin pri Puli. Za iboijenje smo se odločili zato, si tako bliže naravi, jo bolj osredno dojemaš kot pa če si med hotelske stene. V pu se bolj sprostiš, ker nisi vezan na nobeno uro, niti na posebno oblačilno etiketo. V hoteli«!« ■ m;, i.-
j 1
lu ti pravv preoblačenje za redne obroke \vzame precej časa. V
kampu Medulin je dobra organizacija, poleg tega lahko izbiraš med prireditvami, tako da je tudi za razvedrilo preskrbljeno. Taborjenje ima tudi to prednost, ker te ne obvezuje, da boš toliko in toliko dni v izbranem kraju, kajti, če ti kraj ne odgovarja, lahko prestaviš šotor drugam.
VIDA MOHAR, upokojenka iz Velenja: Letos imamo z dopustom izredno smolo. Z možem, sinom in snaho smo se že pred dvema mesecema odločili, da preži-vimo v mesecu juniju sedem
dni na otoku Braču. Pri Izletniku smo vplačali 690 din za vsakega posebej. V to je vračunana vožnja z letalom in stanovanje na Braču. Sedaj pa so sina vpoklicali na orožne vaje in to prav tiste dni, ko bi morali odpotovati. Vsi smo obupani, saj sin zaradi sezonskega dela že tri leta ni bil na dopustu in kot izgleda, tudi letos ne bo. Snaha brez moža noče iti in tako bova z možem na žalost odšla sama.
BRANKO MOLIČNIK, študent strojne fakultete iz Rečice: Čas počitnic že več let izkoristiva s prijateljem Frančkom Bidrom tako, da s kolesi potujeva po domovini in ker se ukvarjava še s fotografijo, seveda vse znamenitosti in zanimivosti po-
snameva. Letos sva se odločila, da se popeljeva- tja do Češke (saj se voziva s kolesi njihove proizvodnje) in za ta izlet planirava štirinajst dni. Dnevno bova prevozila 120 do 130 kilometrov, prenočevala v spalni vreči in se hranila spotoma. Kolesarjenje me navdušuje, saj nudi poleg rekreacije še druge ugodnosti. Kraje, mimo katerih potuješ, lahko resnično bolj doživljaš, saj se lahko ustaviš kadarkoli in kjerkoli. Voziš lahko tudi po poteh, kjer avto ne more in mimo čakajočih kolon.
LIZA PODPEČAN-KUHAR
Krofi znova glavni direktor
Na skupni seji delavskega sveta trgovskega in proizvodnega podjetja ERA Velenje so za
glavnega direktorja ponovno imenovali Miha Krofla. Za vodjo splošnega sektorja so imeno-
vali pravnika Staneta Ravljena, za vodjo gospodarsko računskega sektorja pa ekonomskega
9 PRISPEVKI NAŠIH BRALCEV
Tavčarjevci znova na izletu
Že drugič smo bili prebivalci Tavčarjeve ulice iz Velenja na izletu. Lani smo v Poljanski dolini počastili spomin moža, katerega ime nosi naša ulica, letos pa smo bili na Pohorju.
Kolona avtomobilov z avto-
busom na čelu je v nedeljo 9. junija zjutraj krenila iz Velenja. Dobro razpoloženi smo se ustavili na Osankarici. Zlasti zgovorni so bili tisti, ki so se vozili z avtobusom. Odšli smo proti spomeniku Pohorskega bataljona. Bili smo vedno bolj tihi. Prevzel nas je mir in večni šepet gozdov. Otroci so pred spomenikom prižgali sveče in položili cvetje. Najmlajši prebivalci naše ulice so bili skoraj uro častna straža Šarhu in vsem hrabrim padlim Pohorskim junakom. Makso Mavec je ob spomeniku spregovoril o borbi slovenskega ljudstva in o slavni smrti Pohorskega bataljona. Marsikatero oko seje orosilo.
Krenili smo naprej. Po ogledu spominske sobe na Osankarici smo se odpeljali na jaso pred vstopom v nacionalni pohorski park, kjer smo imeli piknik. Kuhar Jožek in njegova pomočnica sta neutrudljivo pekla čevapčiče in ražnjiče ter ob pomoči nekaterih naših prebivalk v kratkem času nasitila 70 ljudi. Čeprav je bilo hladno, je kopnela tudi pijača, menda po zaslugi blagajničarke.
Veliko dela je imel naš športni vodja, zdaj je sodil pri odbojki pa spet pri nogometu. Usklajeval je družabne igre in tudi sam tekmoval. Mladinki iz naše ulice sta pripravili
ZRVS Velenje obvešča
Na dan borca 4. julija letos bo v Semiču velika proslava „Bela krajina 1944". Počastili bodo delovanje ustanov, ki so takrat bile na osvobojenem ozemlju v Beli Krajini. Delovala je tudi oficirska šola glavnega štaba NOV in POS, njene tradicije pa nadaljuje predvsem Zveza rezervnih vojaških starešin.
Zaradi tega je prav, da gre na proslavo čimveč naših članov oziroma številčne občinske organizacije'. Med drugim naj bodo te delegacije sestavljene iz nekdanjih gojencev oficirske šole ter drugih šol in tečajev, ki so bili pred 30. leti v Beli Krajini. Njim bo omogočeno, da se po tolikih letih znova srečajo s tovariši in predavatelji.
Udeležence teh šol in tečajev prosi občinski odbor ZRVS Velenje, da se prijavijo do 24. junija na: Zveza rezervnih vojaških starešin, občinski odbor - 63320 Velenje, p. p. 7.7.
Na zvezno srečanje Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki bo 2., 3. in 4. julija v Srbiji, bo odšla 12-članska delegacija iz velenjske občine. Sredstva za to so prispevale delovne organizacije iz Šaleške doli-
Občinski odbor ZRVS Velenje obvešča svoje člane, daje 15.junija letos odprt v knjižnici Velenje Titov trg oddelek vojaške splošne literature ter knjig.
V Velenju bo 20., 21 in 22. julija na obisku delegacija ZRVS občine Split in osnovne organizacije ZRVS „Meje". Takrat bomo podpisali listino o pobratenju.
Izdelujem vse vrste rolet
MIRKO SEDOVŠEK
Mozirje 13 tel. 83 049
zanimiv kviz. Tekmovala je spodnja proti gornji strani ulice. Rezultat je bil neodločen. Z nagradami pa so se posladkali najmlajši.
Ne bom napisala vsega, vendar povem, da se imamo v naši ulici lepo, med nami so topli in prijateljski odnosi. Skupna srečanja krepijo sosedske vezi in so zlasti koristna sedaj, ko se ljudje vedno bolj zapiramo v svoja stanovanja.
C. P.
tehnika Ivana Gošnika. Oba sta omenjeni delovni mesti že doslej opravljala.
Poleg tega so v podjetju odprli nov razvojno analitski sektor, ki ga bo vodila ekonomistka Jožica Rehar.
Na delavskem svetu TOZD trgovina in prevozništvo Velenje so imenovali za direktoija TOZD Gustava Verdelja, za direktorico TOZD kmetijstvo Šoštanj pa je kmetijski svet imenoval inž. agronomije Majdo Na-glost. Dosedanji direktor Ivan Stropnik (na razpis za direktorja se ni več prijavil) je postal vodja za splošne zadeve obrata kmetijstvo. Vsa imenovanja so bila soglasna.
Steklar
steklarsko podjetje Celje
z obratom v Velenju
urejuje nove poslovne prostore v Velenju, ki bodo sodobno strojno in tehnično opremljeni ter primerni hitremu razvoju in potrebam Velenje.
Z obratom v Velenju, ki bo na novo opremljen in v novih preurejenih prostorih, želimo zadostiti potrebam gospodarskih organizacij in zadovoljiti občane.
STROJNA INDUSTRIJA 63 311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
proizvaja:
Linijo strojev za spravilo krme SENATOR 22 KARAVAN 30 PIRAT 15 PIONIR 17
Obračalnike in zgrabljalnike FAVORIT 220 MARATON 140 B SOKOL 140 VARIATOR
Motorne kosilnice za hribovske in ravninske predele KOMBINATOR M 300 KOMBINATOR M 200
Trosilke hlevskega gnoja KRP/tN 30 H KRPAN 30 V
Univerzalne čelne nakladalce TEŽAK 8
OCmetupte &Gcl&bnG S 6 <9 dahni mi
Stcofi jO ciempetec
-!

izazS
NAŠ ROMAN
t
LJUBI UMETNOST, ASTROLOGIJO, ŠAH .
14
Sam ni bil nič manj razburjen kot ona. Šele nekoliko kasneje je polglasno zamrmrala, bolj zase kot za koga drugega:
Se včeraj zjutraj mi je postregel.
Ta stavek je pač lahko ponovil sodniku. V sledečem prav tako ni bilo ničesar zares nevarnega, toda vseeno je to raje zamolčal uradniku. Marianne je napolnila vmesno tišino.
-	Bom šla na pogreb?
-	Otroci ne hodijo na pogrebe.
-	Josette pa je šla.
-	Njej je umrl dedek.
Odšla se je igrat v sosednjo sobo. Šele tedaj je Gisele izgovorila, ne da bi pogledala moža:
-	In kaj bo naredila Andreja?
-	O tem pač ne vem ničesar;'
-	Kaj ne bi bilo lepo, ko bi ji izrazil najino sožalje?
-	Danes ne. Čas bo na dan pogreba.
-	Se je to zgodilo včeraj zvečer ali ponoči?
• GEORGES SIMENON
S svojo sršasto brado je bil doktor podoben kodrastemu psu in kar rad je vrgel partijo kart v postajni kavarni, pri tem pa praznil vrčke drugega za drugim.
—	Njega ni bilo, gospa Despierre pa je imela gripo. Ali veste, kaj bi rad povedal? Ob treh zjutraj je vaša prijateljica Andreja telefonirala k zdravniku, kot bi ne vedela, da je zdoma. Na drugem koncu žice seje oglasila doktoijeva strežnica, kajti
' gospa Riquet je moža spremljala na poti.
Namesto da bi poklicala zdravnika iz Trianta, je v spalni srajci odšla zbudit taščo na drugem koncu vrta, in ko sta prišli v hišo, je bil Nicolas že mrtev.
Neprijetno mu je bilo poslušati, ni vedel, kako naj se drži.
-	Ker je bilo povsem jasno, da sta prišli prepozno, se gospe Despierre ni zdelo, da bi klicala v vas tujega zdravnika. Šele naslednjega dne ob enajstih zjutraj je prišel doktor Riquet k pokojnemu Nicolasu.
Ker je poznal pokojnikovo preteklost, ga je na hitro pregledal in podpisal dovoljenje za pokop.
Kasneje je pokazal tudi medicinske razloge in po-jasnitev smrti; devetdeset odstotkov njegovih kolegov
Najprej so verjetno šepetali, da ji je Nicolasova smrt prišla prav in da se bo zdaj njegova žena počutila mnogo bolj razbremenjeno.
Potem je nekdo dodal, da je bil tisto noč zdravnik odsoten; kaj boljšega si lahko le želi človek, ki se hoče nekoga znebiti, pri tem pa pustiti sosede v prepričanju, da je umrli doživel krizo!
Če bi doktor prišel takrat, ko je bil Nicolas še pri življenju, bi zagotovo dal drugačno diagnozo.
Vse to je bilo res. Nič ni imel pripomniti.
-	Zelo dobro so opazili, da ste se na pogrebu držali v zadnji vrsti, kot bi hoteli stati čim dlje od svoje metrese. Vaše obnašanje so imeli premnogi za spretno zvijačo.
Z robcem si je obrisal znojni obraz. Mesece in mesece je živel prepričan, da ga nihče ne opazuje, tu, v Saint-Justinu pa so vsi vedeli, da je ljubimec Andreje Despierre in so se spraševali, kaj bo sledilo.
-	Torej resnici na ljubo, Falcone, pa vendar ne mislite, da je vaša žena vedela manj kot ostali in da ni z njimi vred pričakovala nečesa?
Nemočno je zmajal z glavo, nič več se ni počutil mo: čnega.
-	No, in če bi vedela za
Potem je bila ves dan nekoliko čudna.
-	In naslednje dni? Je vztrajal mali sodnik.
-	Skoraj po ves dan sem bil zdoma.
—	In niste poskušali zvedeti, v kakšnih okoliščinah je umrl Nicolas?
-	Nisem odšel v vas.
-	Niti po pošto?
—	Do pošte sem šel, dalj ne.
Diem je preverjal dosje.
—	Torej, če je bila špece-rija zaprta na vse svete, so vsekakor odprli vrata zjutraj na dan mrtvih.
Takšna je navada na vasi.
—	Kdo je prodajal za pultom?
—	Ne vem.
-	Kaj tega dne vaša žena ni odšla nakupovat k Despi-errovim?
-	Ne spominjam se. Lahko, da res.
—	Vam ni ničesar rekla?
-Ne.
Vedel je le, da je deževalo in da je veter upogibal drevesa. Marianne pa je sitnarila kot vedno, kadar se zaradi slabega vremena ni mogla igrati na prostem.
—	Povedal vam bom, kaj se je zgodilo v špeceriji. Že nekaj dni je bil Nicolas Despierre nervozen, molčeč: to je navadno pomenilo, da bo v kratkem doživel ponoven napad.
V takih primerih je vsak večer, po zdravnikovem navodilu vzel prašek. Zdravnik nam je to potrdil.
31. oktobra ga je mati po večerji okoli osmih obiskala, medtem ko je Andreja pomivala. Pritoževala se je, da jo spet daje gripa.
Ta zgodbica je bila fonyju znana, saj je o njej že-slišal.
—	In, ali veste, gospod Falcone. da je bil doktor Riquet ta večer izjemoma odsoten v Saint-Justinu, ker je šel v Niort obiskat bolno sestro?
-	Tega nisem vedel.
-	Verjetno je zdravil tudi vašo družino. Tako torej veste, da praktično nikoli ni bil odsoten. Tudi počitnic si ni privoščil redno. Naslednjega dne zjutraj je prišel v špecerijo, da bi videl Nico-
Di na njegovem mestu storuo isto.
Toda kljub vsemu so že naslednjega dne začele krožiti različne govorice in vznemirjati vas. Kaj vi niste ničesar slišali?
-Ne.
Tokrat je bil odkrit. Šele mnogo kasneje je zapre-paščen zvedel, da so že tedaj v Saint-Justinu njegovo ime povezovali z Andrejinim.
-	Deželo poznate bolje od mene, gospod Falcone. Torej se ne čudite, če te govorice redkokdaj pridejo na uho prizadetih, skoraj nikoli pa za to ne zve policija ali uradništvo.
Treba je bilo precej mesecev in precej novih dogodkov, da je vse skupaj utihnilo. Celo tedaj sva imela z inšpektorjem Manijem dovolj dela, preden sva zvedela resnico.
Uspela sva po dolgem času z obilno mero potrpežljivosti in tukaj imam obširen dosje, ki sem ga predložil tudi vašemu odvetniku. Gospod Demarie vam je vsekakor kaj rekel o tem.
Pokimal je. V resnici še vedno ni razumel. Celih enajst mesecev sta si z Andrejo na vse mogoče načine prizadevala, da bi njuna zveza ostala skrita.
Tony ni le pazil, da bi čim poredkeje prihajal v špecerijo, toda če je že moral tja, mu je postregel Nicolas, ne njegova žena. Ce jo je srečal sredi množice na triant-skem trgu, jo je le narahlo pozdravil s kretnjo roke.
Razen septembrskega srečanja ob robu ceste, pa sta se vedno dobila v modri sobi in še tja sta prišla ločeno, vsak pri drugih vratih, avto pa sta pustila daleč od hotela.
Prepričan je bil, brat in svakinja nista govorila. Francoise pa je ravno tako zaupal.
-	Toliko so vedeli o vama, da so vaju na pogrebu opazovali prav vsi, vaša žena
pa se jim je smilila.
To je čutil in se je zato bal.
-	Težko je reči, kako se take govorice porodijo, toda kakor hitro začno krožiti, jih ni več moč zaustaviti.
vatSe odnose z Andrejo, bi vam to povedala?
Morda res ne.
Vsekakor ne. To ne bi bilo v njenem značaju. Lep dokaz za to je bil, ko mu nikdar ni očitala odnosov z ženskami, za katere pa je vedela.
Za nič na svetu bi ne hotel še enkrat podoživeti te zime, pa vendar še nikdar prej ni čutil, da bi jima tako pripadal, da so trije, da sestavljajo celoto, nekje čisto prvobitno.
Ozračje v hiši, ki je bila tako pisanih svetlih barv, je postalo zamolklo, moreče. Kadar je zaradi poslovnih zadev moral z doma, še takrat se je ločil s težavo, kajti neprestano se je bal nevarnosti in česa, kar bi se zgodilo v njegovi odsotnosti.
-	Tako vso zimo niste niti enkrat videli svoje metrese, gospod Falcone?
-	Morda sem jo opazil od daleč. Prisežem pa, da niti enkrat samkrat nisem govoril z njo.
-	Je niste šli obiskat k bratu ?
-	Tem manj.
-	In vam ona ni večkrat dala znamenja?
-	Samo enkrat sem ga opazil. Ob četrtkih sem se navadno izogibal ulice Ne-uve.
-	Tako ste nekega četrtka šli slučajno mimo. Kdaj je bilo to?
-	V začetku decembra. Peljal sem se na postajo po najbližji poti. Začuden sem bil, ko sem na oknu zagledal brisačo in vprašal sem se, če visi namenoma.
-	Tistega dne niste odšli v Triant?
-Ne.
-	Ste videli, da bi peljal mimo kak spaček?
-	Le nazaj grede. Bil sem v svoji delovni sobi in zaslišal sem njen avto: dvakrat je zatrobila.
-	Vam je brat omenil njen obisk?
-Je.
-	Vam je povedal, da je odšla naravnost v modro sobo in kakor tudi Francoise se je takoj slekla in vas vsaj pol ure čakala na postelji?
-Da.

. ■ ■ ■
Po dveh tednih predvolilne agitacije, ob klicih in pozdravih, se je rodil novi predsednik. To je njegova druga preizkušnja po vojni, ko je v tanku, z osemnajstimi leti doživljal ognjeni krst.
Nihče si tega ni mogel zamisliti. De Gaulle je bil prepričan, da so njegovemu mlademu ministru za vedno zaprte poti k popularnosti. Novi francoski predsednik je imel špartansko vzgojo v razkošju: razkošno stanovanje blizu Bolonjskega gozda, dvorec v Overnyju, vile na morski obali, sobarice, kuharice, dojilje in šoferje. Za mizo so lahko sedli samo v kravatah, govorili so samo, če jih je kdo kaj vprašal. Starše so vikali. Va-lery je bil najstarejši izmed
Znani angleški igralec Lau-rence Olivier se je pred kratkim poslovil od gledališča, v katerem je sodeloval polnih 37 let. Na poslovilni svečanosti se je občinstvo od priljubljenega in priznanega igralca topolo poslovilo, prijatelji in sodelavci pa so mu pripravili intimnejše slovo. Tam je Laurence Olivier zapel celo ob spremljavi klavirja.
otrok. Imel je posebno nalogo. Vodil je igre svojih bratov in sorodnikov, pisal komedije, pripovedoval sestram fantastične zgodbe. Vsa družina gaje občudovala. Njegovi okusi in želje so bili zakon. Vally ne ljubi tega, Vally ljubi to. Kje je Vally? Kaj pravi Vally? Mati je nežna, oče strog. Valery je ljubil glasbo in se učil igrati klavir. Nekega dne je njegov profesor dejal očetu: „Vaš sin je zelo nadarjen ... prepričan sem, da bo postal velik virtuoz. Po tem je oče sporočil Valeryju, da bo odslej klavir zaklenjen.
Njegovi bratje in sestre ne bodo nikoli izvedeli, kdaj in kako je pristopil k odporniškemu gibanju. Z osemnajstimi leti je vstopil v Prvo armado. Postal je navaden vojak. Po vojni se je vrnil v licej Louis Veliki, v razred, kjer je bilo devetdeset dijakov. Potem je odšel na politehnično šolo. Tukaj ni bilo družbenih mej, prav tako kot v armadi. Izstopal je le zaradi svoje izredne višine: pri povorkah je bil vedno v prvi vrsti. Matematika mu je delala težave, toda v literaturi je bil vedno med najboljšimi.
Nov francoski predsednik ljubi umetnost, astrologijo, astronomijo, šah in celo šport. Zelo je prizadet, če mu pripovedujejo, da je ravnodušen do nesreč drugih ljudi. V likih, ki jih v knjigah, časopisih in govorih rišejo drugi, se ne spozna. Nikakor se ne more navaditi, daje v središču pozornosti, da je ves čas izpostavljen radovednosti,
kritiki in psihološki anal spoštoval diplome, je rej, ni bil rojen za polit istainga postavil za finančne-zahteva familijarnost, p ninistra. dovanje, širokoustenje. 1 )e Gaulle je bil očetovski in je potem prišel v politiko »zel mladega, 36-letnega mi-Na večerji pri nekem i hra pod svojo zaščito. Eko-magnatu je mlad nija ni bila njegova močna
nem
nančnega inšpektorja In. Toda v drugih stvareh je Edgarde Fore. Kasneje j demu ministru nudil stroge D'Estaing Forev svetoi rije., In kaj je čutil Ministrstvu za finance ii staing? Občudovanje, vdano pomočnik njegovega t, privrženost? Morda samo bineta. Bil je zadolžen gno spoštovanje do šefa no za gospodarstvo. Le ave, ki je bil ovenčan s slavo, je D'Estaing vstopil v sk lladi minister za finance ni in postal minister: Če degolist. Ni bil rojen v tej publika ni bila skopuši lini, ni govoril njihovega je-prezirala začetnikov. Ka i. Toda v njem je bilo nekaj, postal državni sekretar -|je bilo generalu všeč.
Počitniška moda za
najmlajše
Tudi naši najmlajši se že veselijo poletja, sonca, morja in počitniških iger. In tudi oni naj bodo takrat oblečeni udobno, sproščeno in veselo.
Če ste vsaj malo spretna in iznajdljiva mamica, boste lahko svoji punčki napravili ljubko poletno obleko kar sami. Seveda boste najprej izbrali kar se da prijeten in pisan material, ki naj bo pralen. Obleka naj bo v krilu nabrana, životek naj bo oprijet, namesto rokavov pa ji lahko ob rokavnem izrezu našijete volane. Takšno obleko bo lahko nosila samo ali pa bo pod njo oblekla bluzi-co ali majico.
Tudi fantič bo rad lepo oblečen. Sešijte mu športno srajco v karo ali črtastem vzorcu in dolge ali kratke hlače.
Novi francoskt
Giscard d'Estaing
Peti republiki in p Gaullom. Zlahka se je p novemu režimu, novem in novim principom. Gei
# Modna kreatork Staša
Križanka
VODORAVNO: 1. vojaški tabor,
7.	elementarna nezgoda, poplavitev,
8.	glina, 9. skala, čer, 10. glavno mesto Peruja, 12. znak za kemično prvino selen, 13. gorata dežela v Grčiji, kjer so Atene, 15. slabost, nejaicost, 18. sevemoitalijanski vele-tok, Pad, 20. glavno mesto Italije (originalno), 21. naziv za tri nordijska božanstva, 23. grobo domače platno, 24. obalno področje s kopališči in letovišči, 26. strjena kri na rani.
NAVPIČNO: 1. ikravec, apnenec, sestavljen iz majhnih, ikram podobnih zrnc,-2. memorija, 3. kratica za tega leta, 4. nevarna bolezen, 5. vrsta žita, 6. ročni voz na dveh kolesih, 7. ročno orodje iz zakaljenega jekla za piljenje kovin, 11. ploščin-ska mera v Angliji in Severni Ameriki, 14. okrasni kipec ali podoba krilatega dečka, 16. del pohištva, 17. boljši kozarec kelihaste oblike, 18.

urejen javni nasad s sprehajališči, 19. poštev, 22. ime slovenske dramske igralke Zupančičeve, 25. kratica za Izvršni svet.
,.Kaj vidim tukaj? ■br ne sne tete kaliti!
ipadal je dobremu sloju, bil ' or tudi De Gaulle, poto-aških pllemičev. Kmalu je 1 generalove navade: sam iišljal, :sam je odločal in lušal svoje okolice. Od De je preivzel več kot vsak čistokrven degolist. Toda i ga tudi Kennedy. južil se je v bitko za poli-dediščino, ki se je začela : 1965. To je dovolj za Pom-lovo nezaupanje. D'Estaing »pustil palačo kot odpuščen nik. Toda tam je pustil svo-. Poslanec Pie de Dumas, bil njegov naziv, vestno ja svojo poslaniško dolžin obenem pripravlja mane. Na volitvah 1967 je I velik uspeh. Za pomiri-z Pompiduejem so bili po-dolgi meseci, nevihte, in končno se je vrnil v kraljestvo.
sto se je držal dogovora s luejem, ki je bil sklenjen aprila 1969. Odbil je, da bi o predsedniških volit-ki od 1973. leta razburjajo re. Ali sploh misli na to? [privlači? Zapiral se je v svoj ekonomije in financ: na te-govori izključno samo o V letih 1972 in 1973 njegovi politični svetoval-ričevalli, naj zapusti to "amo dolžnost, predno o uničila bodočnost. Ni njihovega mišljenja, ni jih In še enkrat je imel
Kdo je novi francoski prednik?
FELJTON
!.HŠ,ehdn?!g0L1Pe?m' „k° ieA7l?c1945.nacist,Cna Nem««a že kapitulirala, sa na naših tleh še vedno divjali nual boji, ki so se končali šele 15. maja
VOJNA PO KONČANI VOJNI
Bodisi zato, ker jim ga ustrezni štabi v splošni zmedi niso več mogli prenesti, bodisi zato, ker so mislili, da se bodo vendarle še lahko prebili prek meje v Avstrijo.
Sele potem, ko so si obkoljene nemške, ustaške in čet-niške sile poskusile pri Guštanju z orožjem izsiliti pot v svobodo - pa so jih naše enote pri tem zavrnile, so se slednjič vdale še zadnje skupine in položile orožje."
Generaloberst Aleksander von Lehr je moral zaradi svojih zločinov kasneje odgovarjati pred sodiščem.
Po sodnem procesu, med katerim je prišlo na dan mnogo dotlej še neznanih zločinov in hudodelstev, je generala doletela pravična kazen.
General Lehr je ostal v Topolščici nekaj dni in medtem so naše enote prodrle že daleč na Koroško. Tja se je preselil tudi štab Četrte operativne cone. Previdnost tistih, ki bi morali čuvati nemškega generala, je popustila.
Ta je izrabil priložnost in zbežal. Pred polnočjo je bil že prek meje in je nadaljeval pot proti Bistrici, kjer se je predal Angležem.
Ivan Dolničar je v vojaškem ilustriranem tedniku „Front" opisal, kako je odšel za ubežnikom, da bi ga pripeljal nazaj.
,,Ko sem zvedel za zadnji podvig „črnega" generala, sem bil v Celju. Dobil sem ukaz, naj ga pripeljem nazaj.
Odšel sem za njim, ne da bi pomišljal en sam trenutek. Hodil sem mimo nemških kolon, sam s kurirjem. Kolone so hitele proti Črni in dalje proti meji, Anglo-američanom nasproti. Med njimi je bilo tudi veliko četnikov in drugih domačih izdajalcev. Dovolj bi bil en sam strel, strel, ki bi se izgubil v hrupu, in danes vam ne bi pripovedoval tega.
V Črni niso vedeli za Lehra. Prišel sem na mejo, v Poljane, in zvedel, kje verjetno je. Enote Tomšičeve brigade so medtem pri Poljanah osvojile položaje na pobočjih, ki zapirajo Mežiško dolino in prehod iz Jugoslavije v Avstrijo.
Dva dni kasneje, 15. maja, sem prišel v Bistrico z ukazom, da mi Angleži izročijo Lehra. Tega niso hoteli storiti. Veliki poveljnik pa se je, čeprav to nerad priznam, vendarle izkazal kot pravi vojak.
Ko je slišal, da so bile njegove enote, ki so ostale v Jugoslaviji, razorožene in ujete, je sam zahteval, da gre z nami. Do konca je želel ostati general, pa čeprav general belih zastav."
Kot je znano, je beograjsko vojaško sodišče obsodilo generalpolkovnika Aleksandra Lehra po vojni na smrt Lahr je bil po poreklu Avstrijec. Bil je eden ustanoviteljev vojnega letalstva prve avstrijske republike, v začetku druge svetovne vojne pa je bil poveljnik enot nemškega vojnega letalstva, ki so napadle Grčijo, Jugoslavijo, Poljsko, Kreto in južne dele Sovjetske zveze. Hitler ga je kasneje imenoval za vrhovnega poveljnika armade skupine „E".
KAKO SO UJELI VLADO NDH
Boško Šiljegovič, general polkovnik JA, je bil 9. maja priča, kako so trije jugoslovanski častniki pred Celovcem zajeli vlado „Nezavisne države Hrvatske."
Majhna skupina naših častnikov, med njimi sta bila tudi polkovnik Geco Bogdanovič in podpolkovnik SimaDuba-jič, se je z zavezniško predhodnico prebijala iz Tolmina prek Kranjske gore proti Celovcu.
Pred Celovcem so srečali kolono osebnih avtomobilov in podpolkovnik Sima Dubajič je ustavil čelni avto. Ukazal je potniku, naj izstopi. Ta je poslušno izpolnil povelje in Sima Dubajič je v njem spoznal ustaškega zločinca Kule-noviča.
Po krajšem zasliševanju je Kulenovič povedal, da je v koloni, ki je bila že pred Celovcem, malone vsa vlada NDH.
Naši oficirji so spoznali, da imajo idealno priložnost ujeti smetano ustaških voditeljev. Treba je bilo samo hitro ukrepati. Toda, kako? Tedaj v Celovcu ni bilo naših enot najbližja večja skupina naših vojakov je bila najmanj 4 do 5 ur hoda zadaj!
Ministri propadle NDH so se, misleč, da so povsem !f™'.za n®k?J časa ustavili, da se odpočijejo in malce razgledajo. Bih so prepričani, da se jim je posrečil beg iz
is^dn Pa ^ ^ ni V6Č tak° mudil0- je bUo za"je
JSS^T^ l"™ ?ubaj.lč Je Prosii ^ pomoč novozelandske častnike, s katerimi se je skupina naših oficirjev pripeljala iz Tolmina.	J
Razložili so jim, da so v koloni, ki se je za kratek čas ustavila pred Celovcem, številni vojni zločinci. „Pobegnili nam bodo, ce nam ne boste pomagali!"
Novozelandci so takoj ponudili pomoč. Tako so trije jugoslovanski častniki s pomočjo novozelandskih vojakov začeli razoroževati potnike iz ustaške kolone in jih nameščati v ujetniško taborišče, ki so ga hitro improvizirali v poslopju neke šole
Da bi se novozelandskim častnikom oddolžili za razumevanje in pomoč, so jim podarili tri osebne avtomobile in dve lovski puški.
Simo Dubajič in tovariša sta potem ustavljala po vrsti vse avtomobile, ki so prihajali proti Celovcu in potnike pod stražo razmeščala v začasno ujetniško taborišče
Tako so ujeli tudi predsednika vlade NDH Nikolo Man-diča, več ministrov, med katerimi je bil tudi Mile Budak ustaškega polkovnika Jucu Rukavinu in številne druge „ugledne" osebnosti proslule NDH.
Poglavnik Ante Pavelič je za las ušel. Zajeli so samo enega izmed avtomobilov, s katerimi je vozil s seboj svoje premoženje. V njem so našli več izredno dragocenih lovskih pušk, cigarete, odlikovanja, osebno perilo itd.
Ujeti ustaški ministri in oficiiji so nekako zvedeli za imena naših častnikov in so jih začeli vljudno naslavljati kar s črni. „Gospod polkovnik," „gospod komisar," .gospod podpolkovnik", se je slišalo ob cesti kar naprej.
Naši so jim odgovarjali vljudno, vendar samozavestno in odločno. Delali so se, kot da gre vse po vnaprej pripravljenem načrtu: Ustaši nisd smeli niti posumiti, da so jih ujeli zgolj po sreči in da precej kilometrov naokoli ni nobeneganašega vojaka.
REPORTAŽA NAŠEGA SODELAVCA, KI SE JE TE DNI VRNIL S PORTUGALSKE
DEŽELA UPAIMJA IN OBETOV
Na lizbonsklh ulicah je vzdušje izredno sproščeno - Veliki problemi, ki jih bo morala nova vojaška oblast člmpreje rešiti
Lizbona, junija. Glavna ulica v Lizboni, Avenida do Liber-dad, je vesela cesta, na kateri boste vsako uro dneva našli gruče ljudi, pripravljene govoriti o tem, kar je te dni tema vseh pogovorov v lizbonski prestolnici - namreč kako bo novi režim uspel uresničiti program, ki gaje velikanska večina Portugalcev sprejela z velikim navdušenjem in še več upanjem.
Gibanje oboroženih sil, ki je izvedlo 25. aprila državni udar in vrglo petdeset let staro fašistično diktaturo, uživa veliko podporo večine Portugalcev in to ni čudno. Dežela je bila pod neverjetnim pritiskom tajne policije in velike buržoazije.
Kako zelo je bila tajna policija, imenovana PIDE, prisotna v vsakdanjem .	življenju
Portugalcev, zgovorno pove dejstvo, da je bilo v njej zaposlenih nič manj kot 22.800 agentov, Ifi so jih, ko je prišel na oblast novi režim, pozvali, naj se javijo oblastem.
Od teh jih je bilo okoli 3000 takih, ki so imeli na vesti hujše zločine. Te so iskali s pomočjo javnosti. Časopisi so objavljali množice slik in pozivali prebivalce, naj pomagajo oblastem iskati tiste, katerih portrete vidijo na straneh lizbonskih časopisov.
To obdobje je sedaj že mimo in na lizbonskih ulicah te dni ne boste več slišali razprav o tem. Ljudje govorijo o drugih rečeh, predvsem o pogojih nove vlade za podelitev neodvisnosti kolonijam v Mozambiku, Angoli in Gvineji-Bissaou, pa o razmerah v gospodarstvu.
Ob tem seveda kdaj pa kdaj nanese pogovor tudi na zloglasne agente, toda predvsem razpravljajo o tem, kje so še tisti, ki se niso sami javili novim oblastem, ali pa jih ta oblast še ni dobila v roke. Prevladuje mnenje, da so se skrili v sosednjo Španijo in da tam nekateri med njimi še vedno čakajo na kakšno možnost.. .
SPROŠČENO VZDUŠJE
V Lizboni še vedno prevladuje izredno sproščeno vzdušje. Ljudje kar tekmujejo med seboj, kdo bo bolj odkrit in brezskrben v vsakdanjih pogovorih. Kakor da bi hoteli kar se da hitro nadoknaditi zamujeno, ko so morali zaradi diktature biti previdno tiho in ko se je kdo znašel v ječi že zaradi nedolžne opazke.
Gostišča so polna - pa čeprav predvsem turistov, ki jih je te dni še posebej veliko.
Portugalska slovi po izredni hrani in nič slabši pijači, pri čemer so na jedilnikih plasti izborne ribe. Toda če
so cene v poprečnih lizbonskih gostiščih za žepe tujcev razmeroma nizke, so za večino domačinov astronomsko visoke.
In tu trčite že na drugi najvažnejši problem Portugalske, na izredno nizko življenjsko raven. Dežela je menda najbolj zaostala v Evropi. Nacionalni dohodek je le borih 700 dolarjev na prebivalca, pa še ta je šel v velikanskih „kosih" za kolonialno vojno v Afriki.
KAKO OZDRAVITI GOSPODARSTVO?
Zato ni čudno, da je nov režim ob politiki do kolonij (ki jim Portugalci ne rečejo tako, marveč „prekomorska ozemlja") hkrati napovedal spremembe tudi kar zadeva gospodarstvo.
Pa ne gre samo za višjo raven industrijske in druge proizvodnje, marveč tudi za drugačno delitev ustvarjenega dohodka, kije šel doslej (in gre tudi še v tem trenutku, zakaj bistvenih sprememb na tem področju nova vlada še ni utegnila izvesti) pretežno v blagajne razmeroma ozkega kroga ljudi.
To kajpak ni samo želja vojaške hunte, ki, ima vso oblast v deželi, temveč predvsem milijonov zaposlenih: Ti izražajo svoje neučakane zahteve te dni tudi s stavkami, ki pa jih skuša oblast čimbolj omejiti.
Pri tem je zanimivo, daje proti stavkam te dni na Portugalskem tudi komunistična partija - zelo verjetno prvič v svoji zgodovini. Razlog ni težko najti: mnoge probleme, ki jih bo treba v tej državi urediti, je zelo težko urejati v ozračju nemirov in pretresov, pa se tudi portugalski komunisti zavedajo, da bi lahko te nemire (ki se seveda še posebej hitro roje-
vajo ob stavkah) izrabila desnica ...
PREKINJENA POGAJANJA
Pogajanja med predstavniki nove portugalske vlade in predstavniki osvobodilnih gibanj v kolonijah so sicer prekinili, toda to ni bil razdor zaradi nesprejemljivih stališč ene ali druge strani, marveč zgolj taktični premor v razpravi, med katero morata sedaj obe strani pretehtati predloge nasprotnikov in se o njih izjasniti.
Medtem pa lahko na lizbonskih ulicah vidite vse več novinarjev, diplomatov in drugih osebnosti socialističnih dežel, ki še do nedavnega niso imeli vstopa na Portugalsko.
Novi režim se je namreč izjasnil za navezavo diplomatskih stikov s socialističnimi deželami - in tudi z Jugoslavijo, ki je že odprla svoje diplomatsko predstavništvo v Lizboni.
Tako se je na Fortugal-m začel tudi proces dobrodošlega odpiranja proti tistemu delu Evrope, kije veljal do nedavnega za hud tabu. Tega smo lahko veseli.
NEKATERE VEZI OSTANEJO
Seveda pa je treba dogajanja na Portugalskem spremljati trezno. To pomeni, da ostaja _ Jtot neizpodbitno dejstvo, da se dežela ne bo čez noč otresla nekaterih starih vezi, ki ostajajo še na-
^ Tako je Portugalska slej ko -prej članica NATO pakta in na njenem ozemlju so še vedno ameriška vojaška oporišča.
Glede tega si ni treba vsaj za zdaj ustvarjati nobenih iluzij. Sicer pa je to bil zelo verjetno tudi eden izmed pogojev, ki so jih (ne v javnosti seveda) postavili Portugalski njeni zahodni zavezniki ob zadnjih dohodkih v deželi.
Spremembe na Portugalskem, prodor demokracije v ta del Evrope, so dobrodošle, toda z njimi so Portugalci za zdaj predvsem dobili možnost, da nekatere reči začnejo spreminjati.
Mnoge med njimi pa kljub . vsemu najbrž še lep čas ne bodo.
Glavna ulica v Lizboni: polno avtomobilov in turistov na soncu ...
... toda Lizbona ima tudi svoje senčne strani, tesne ulice kjer ne živijo samo bogatini.
Vojak na straži pred glavnim poveljstvom mornarice se ne meni za mimoidoče, ki se kdaj pa kdaj zapletejo z njim tudi v prisrčen pogovor.
\
Rudar drugi
Nogometaši obeh conskih lig so končali tekmovanje. V VCNL je postal prvak NK Po-hotje iz Ruš v ZCNL pa moštvo Vozil iz Nove Gorice. Obe moštvi sta si v prihodnji sezoni zagotovili mesto v slovenski ligi.
Velenjčani so osvojili drugo mesto. Kljub dobri in učinkoviti igri v zadnjem kolu proti moštvu iz Bakovc, ki so ga premagali kar z 10:1 v borbi za prvo mesto niso uspeh, saj je moštvo Pohorja dobilo obe točki v Rogaški Slatini. V zadnji tekmi so se predvsem izkazali napadalci, saj so dosegli skoraj četrtino vseh golov v prvenstvu. Največ zadetkov je dosegel Martič kar 5, Žolger 2, po enega pa Sitar in Stevanovič.
Velenjskim nogometašem se je naslov izmuznil predvsem zaradi slabe igre na začetku prvenstva, ko so zelo neodgovorno zapravljali točke, saj so kar 7 tekem izgubili.
Končna lestvica VCNL:
Pohorje
Rudar
Dravinja
Steklar
Bakovci
Branik
Beltinka
Slivnica
Brežice
Rakičan
Tehnostroj
Olimp
22 10 8 22 11 4 22 10 6 22 9 5 22 9 5 22 9 4 22 10 2 22 9 4
22 22 22 22
7 6 84 66 3 8
4 37
7	45 6 34
8	25
8	38
9	38 10 40
9 35 9 38 10 35
10	37
11	24
:24 28 :31 26 :21 26 :33 23 :49 23 :30 22 37 22 :36 22 :39 20 37 20 43 18 42 14
NOGOMET
V nedeljo savinjski derbi
V	slovenski nogometni ligi bo zadnje kolo najbolj napeto. V borbi za prvo mesto se potegujeta Rudar Trbovlje in Kla-divar. Rudar ima pred zadnjo tekmo s Koprom točko več od Kladivaija, ki se bo v nedeljo doma srečal z moštvom Šmartnega. Obe moštvi bosta igrah na zmago. Rudarju sicer zadostuje le ena točka.
Zelo zanimiv bo obračun med Kladivaijem in Šmartnim. Tekma bo bolj prestižnega značaja, Kladivar potrebuje obe točki, medtem ko Šmarčane zmaga ne reši izpada, saj ima Drava boljšo razliko v golih, pa tudi Izola ni brez možnosti v tekmi s Slovanom.
V	predzadnjem kolu so Šmarčani doma slavili prepričljivo zmago proti Slovanu iz Ljubljane z rezultatom 3:1. Gole sta dosegla Vizovišek 2 in Omladič.
KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE, Koroška 46
razpisuje naslednja prosta učna mesta za šolsko leto 1974/75:
1.	TOZD KOMUNALA
2 monterja vodovodnih naprav
2	avtomehanika
1	parkovnega vrtnarja - cvetličarja
2.	TOZD MODNI SALON
3	krojače za moška oblačila
2	šivilji
3.	TOZD STORITVE 2 natakarja
Možnost za vpis imajo kandidati z dokončano osemletko in zdrav, spričevalom o zdrav, sposobnosti za izučitev iskanega poklica.
Kandidati naslovite vloge na KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE, Koroška 48 in jih pošljite najpozneje do 25. 6.1974.
Marljivi odbojkarji
Odbojkaiji Topolšice, ki nastopajo v Celjsko-Mariborski ligi, so od 13. srečanj 10-krat zmagali, tri tekme pa izgubili. Kolo pred koncem zavzemajo 2. mesto na lestvici, vodijo pa igralci Žerjava v Mežiški dolini.
Prizadevni športniki iz Topolšice že vrsto let tekmujejo kot edino odbojkarsko moštvo v naši občini. S svojim uspeš-
Pionirji Rudarja v finalu
Pionirsko moštvo velenjskega Rudarja je osvojilo naslov podzveznega prvaka, kar je izreden uspeh, saj je doslej bilo to mesto že vnaprej rezervirano za pionirje Kladivarja. V polfinalnem turnirju v Murski Soboti so dokazali, da uspeh ni bil slučajen. V prvem srečanju so premagali pionirje Maribora z rezultatom 1:0. Z moštvom Mure so igrali neodločeno 0:0. Mariborčani pa so premagali Muro s 4:0. Tako je bil končni vrstni red 1. Rudar, 2. Maribor in 3. Mura.
Velenjčani se bodo v nedeljo pomerili z moštvom Slovana iz Ljubljane za naslov prvaka Slovenije.
To je doslej največji uspeh mladih nogometašev Rudarja, kijih skrbno in prizadevno vodi Stane Čas.
Mladinsko moštvo Rudarja je v polfinalni tekmi z enajste-rico Maribora po enakovredni tekmi izgubilo z rezultatom 3:2 (2:1). Velenječani so napravili dve napaki zastreljali so enajstmetrovko, enkrat pa so napravili napako s podajo žoge svojemu vratarju, ki so jo Mariborčani prestregli in dosegli zadetek.
Vsekakor je že osvojitev prvenstva podzveze lep uspeh mladih nogometašev Rudarja.
ROKOMET
Šoštanjčani izpadli
Tudi rokometaši v II. zvezi ligi so končali tekmovanje. Prvak je postal Slovan iz Ljubljane in bo v jeseni nastopal v najvišjem tekmovanju v I. zvezni ligi. Iz
lige sta izpadli moštvi Šoštanja in Sevnice.
Šoštanjčani zadnjega srečanja z Mehaniko v Mostaiju niso odigrali in tako izgubili brez borbe 10:0. To jih je.sicer veljalo kazen 2.000 din, vendar pa so stroški potovanja v Mostar precej večji. Tudi zmaga v zadnjem kolu ne bi pomenila rešitve za naše rokometaše.
Zdaj ostane le želja, da bi Šoštanjčani v slovenski ligi z dobrimi igrami naprej navduševali številne ljubitelje rokometa v Šaleški dolini.
KOŠARKA
Velenjčani zmagali
V nadaljevanju tekmovanja v žalski občinski košarkarski ligi, so se velenjski košarkarji v nedeljo dopoldne pomerili na Polzeli s tamkajšnjo ekipo in zmagali z 59:49 (37:22).
Za KK Velenje so dosegli koše: Volk 16, Kneževič 2, Es 8, Vukelič 13, Kokol 10, Topol-šek 8 in Klepec 2. Igrali so še Lužnik, Rajter, Kavfedžič in De Costa.
Velenjčani so doslej še edino neporaženo moštvo.
Košarkarski turnir za
dan rudarjev
V počastitev praznika rudarjev bo v Velenju 29. in 30. junija košarkarski turnir, ki ga organizira košarkarski klub Velenje. Na že desetem jubilejnem turnirju bodo sodelovali košarkarji ljubljanske Olimpije, Zagrebške Lokomotive, Rudarja iz Trbovelj, šoštanjske Elektre, kranjskega Triglava in okrepljena domača ekipa.
mm
nastopom razveseljujejo svoje navijače v Topolšici.
O^ZXTI AVTOMOBIL RENAULT 8 modre barve, letnik 1965, dobro ohranjen ugodno prodam. Zglasite se na naslov: de Costa, Kajuhova 10, Šoštanj.
OSEBNI AVTOMOBIL ŠKODA 1000 MB dobro ohranjen ugodno prodam. Informacije dobite pri Dmitrovič Todor, Su-botiška 16, Velenje, Tel. 85-180.
UVOŽENO OTROŠKO OPREMO - globok voziček, stajico, ležalnik — skoraj novo, ugodno prodam. Informacije dobite pri Dmitrovič Todor, Su-botiška 16, Velenje, Tel. 85-180.
JO
simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost,
natančnost h ekspeditivnost
	
	KINO
Betek, 21. 6. ob 17.30 angleški barvni - HOLANDSKA VEZA Režija: Geoffrey Reeve. Igrajo: Sven Taube, Barbara Parkins, Aleksander Knox, Patrick Alen
Sobota, 22. 6. ob 17.30 in 19.30 angleški barvni - HOLANDSKA VEZA
Nedelja, 23. 6. ob 17.30 in 19.30 angleški barvni - HOLANDSKA VEZA
Torek, 25. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriški barvni - SITO MESTO Režija: John Huston. Igrajo: Stacky Keach, Jeff Bridges, Susan Tyrell.
Sreda, 26. 6. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni - UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA Režija: Armando Crispino. Igrajo: Alex Cord, Samantha Eggar, Nadja Tiller, Vlada Milašinovič, Horst Frank
Četrtek, 27. 6. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni - UBIJALEC PRIHAJA IZ GROBA
Petek, 28. 6. ob 17.30 ameriško - italijanski vestem POZABLJENI REVOLVERAS, Režija: Ferdi-nando Baldi. Igrajo: Leonard Mann, Luciana Paluzzi, Peter Martell, Alberto de Mendoza
Sobota, 29. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriško - italijanski vestem POZABLJENI REVOLVERAS
Nedelja, 30. 6. ob 17.30 in 19.30 ameriško - italijanski vestem POZABLJENI REVOLVERAS
KINOGLEDALISCE VELENJE
Ponedeljek, 24. 6. ob 20 uri ameriški barvni SITO MESTO Režija: John Huston. Igrajo: Stacky Keach, Jeff Bridges, Susan Tyrell
hotel paka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča in priporoča
Priporočamo vam, da obiščete restavracijo »JEZERO«, kjer vam vsak dan nudimo sveže postrvi.
Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kapljici igra glasba za ples in prijetno razvedrilo. Partija MINI GOLFA za vas, vašo družino in prijatelje.
V hotelu »PAKA« pa si privoščite urico kegljanja, nato pa si oglejte nov BARSKI SPORED. Ne bo vam žal!
• M
SIGMA"
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
NOVO NA TRGU
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od S do 20 ur
z enkratnim polnjenjem
-	velik emajliran bojler kapacitete 1501
-	odlični izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal h


Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk Rudi Ževart in Stane Žula - Tehnični urednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar" izhajal do 1. januarja 1973 - Zdaj pa izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 72 dinarjev. - Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotogal ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mol - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČASf plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
NAŠ U
iraška gora, gora jurišev je bila v soboto slavnostno odeta. Na a pri spomeniku borcem, ki so izgubili življenje v nenehnih iih in prebojih skozi sovražnikov oklep, so domačini postavili ke mlaje, vsepovsod naokoli so na drogovih plapolale zastave, Inu jase pod spomenikom pa so nad slavnostno tribuno v zraku eli pisani baloni. Na eni strani odra ob robu gozda je bil na em belem traku izpisan pionirski pozdrav Za domovino — s m naprej, na nasprotnik strani pa besedi TITO DOMOVINA, a prostor, v to slikovito na- zije in njenih brigad so obšli tri-
0	okolje, se je že zgodaj do- najst slovenskih in štirinajst ne vsula prva skupina pio-iv. Prišli so z avtobusi iz Ve-
1	in Slovenj Gradca, da bi z ■om na Gori jurišev sklenili od po poteh legendarne 14. :ije ter počastili spomin na 5 boje pred tridesetimi leti. jih je nekaj tisoč iz 22 slo-kih občin ter več deset iz Itske, Črne gore in Vojvodi-
Vendar pioniiji niso bili . Z njimi so prišli tudi ne-iri preživeli borci 14. divi-ter partizani drugih sloven-brigad. Veličastnega shoda dijev se je udeležilo tudi ve-število domačinov, ki so v ih vojnih časih ohranjali di-o pri življenju.
rvi skupini pioniijev je sledi-ruga, tretja ... In nekaj po rti je prišla zadnja. To je bi-onirska 14. udarna divizija, »bno kot borci pred tridese-leti, so tudi pioniiji prema-utrujenost s harmoniko tsmijo. Ko je rudarska god-ligrala himno, je namestnik andanta pohoda pionirske »ajste Božo Špegel raporti-rvemu komandantu sloven-parrižanske vojske in čast-
kot trideset tisoč pioniijev, ki so skupaj z mladinci, borci NOB in pripadniki JLA prehodili 500 kilometrov dolgo pot do končnega cilja - Gore jurišev. Po končanem poročilu pio-niija z osnovne šole Gustav Šilih v Velenju Boža Špegla se je Franc Leskošek-Luka še podpisal v pionirski dnevnik, nakar
vam tu zbranim pioniijem, znova povedati in pokazati, kako težka a slavna in zmagovita je bila naša NOB in revolucija. Tisti, ki so dali življenje za to, kar imamo danes mi, so nas obvezali, da s krvjo pridobljeno svobodo ohranimo za vsako cer.o. Na to moramo biti stalno pripravljeni in ne smemo dovoliti
Med uglednimi gosti so bih tudi poveljnik ljubljanskega vojaškega območja Franc Tavčar-Rok član sveta federacije Viktor Avbelj-Rudi, in zadnji komandant 14. divizije Tone Vidmar-Luka.
hrvatskih občin in tako spoznali številne kraje ter mesta, kjer
so mu poročali slovenski pionirji, ki so obiskali tovariša Tita ter mu čestitali za njegov 82. rojstni dan.
V imenu pokroviteljev skupščin občin Velenje, Slovenj Gradec in Moziije je nato vse slovenske pionirje, njihove vrstnike iz bratskih republik, nekdanje partizane in druge goste pozdravil ter jim zaželel dobrodošlico predsednik občinske
kakršnihkoli presenečenj."
Slavnostni govornik na letošnjem največjem zboru pioniijev je bil eden izmed komisarjev 14. divizije Bojan Škrk. Spregovoril je o hudih bojih divizije na tem območju in pohvalil pionirje, ker so prehodili tako dolgo pot. Izrazil je tudi upanje, da bodo jugoslovanski pionirji vselej varovali pridobitve naše revolucije, se spominjali žrtev za

ZAVAROVALNICA SAVA
POSLOVNA ENOTA EKSPOZITURA ZASTOPSTVA
CELJE VELENJE SLOV. KONJICE ŠENTJUR
ROGAŠKA SLATINA

iq'i velenjskih osnovnih šol Miran Centrih, Milan Belci in iž Tepež so položili venec k spomeniku borcev in žrtev lčnega nasilja na Graški gori.
D predsedniku republiškega >ra zveze združenj borcev Slovenije Francu Lesko--uki. Povedal je, da so pio-Slovenije in Hrvatske zače-. aprila letos v partizanski Krajini pohod bratstva in losti jugoslovanskih pionir-'od zastavo slavne 14. divi-
so pred tridesetimi leti borci 14. divizije bili težke boje. ,Srečali smo se z ljudmi, ki so nas prav tako prijazno sprejeli kakor borce pred 30. leti. Pridobili smo veliko izkušenj, ki jih bomo uporabili, če bo treba braniti našo domovino."
Na pohodu je sodelovalo več
konference SZDL Martin Primožič. Poudaril je, da se s tem zborom pionirji in drugi obiskovalci Gore jurišev ponovno spominjajo težkih časov iz NOB, borcev, herojev, ki so za našo svobodo darovali najdražje — zdravje in življenje. Takšne napore so borci in vsi, ki so sodelovali v boju proti okupatorju zmogli zaradi velikega revolucionarnega zanosa za velike ideje in cilje, h katerim sta nas vodila in nas še vodita komunistična partija in njen vodja ljubljeni heroj tovariš Tito. „Ob današnjem slavju," je dejal Martin Primožič", bi želeli naši mladi generaciji, predvsem pa
pije vehhko. Dva tisoč, tri tisoč, morda še več; iz mnogih slovenskih krajev in delegacije pioniijev vatske, V/ojvodine m Črne gore. Na čelu vsake skupine je prišel na jaso pred spomenik pionir z
om bngaode, katero so v soboto predstavljali.
svobodo in odločno preprečili vsakršno spodkopavanje svobode, enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti in naše samoupravne socialistične skupnosti.
Z zbora slovenskih pioniijev z Graške gore, kjer je legendarna 14. divizija v februarju 1944 odbila sedem sovražnikovih jurišev in prizadejala Nemcem težke izgube, so nato pioniiji skupaj z njihovimi gosti poslali pozdravno pismo tovarišu Titu, pioniiji iz Velenja Miran Centrih, Milan Belci in Matjaž Tepež pa so položili venec k spomeniku ob salvah pripadnikov JLA.
S tem je bil dopoldanski kulturni program, v katerem so nastopili recitatoiji z osnovne šole Gustav Šilih, gimnazije Velenje, združeni mladinski in pionirski pevski zbori velenjskih in šoštanjskih osnovnih šol in velenjske gimnazije, šaleška folklorna skupina ter velenjska rudarska godba. Odpravili so se na vrh gore, kjer so jim pripadniki JLA iz Maribora pripravili pravi vojaški pasulj.
Ob 14. uri pa seje nadaljeval popoldanski del programa. Pionirji so posedli ob šestih tabornih ognjih, kjer so jim borci pripovedovali o osebnih doživljajih in boju njihovih enot, pioniiji pa so pripravili krajše kulturne sporede.
Okrog šestnajste ure so se pionirji začeli poslavljati od borcev ter drug od drugega. In obljubili so, da tega srečanja ne bodo nikoli pozabili, da se bodo vedno spominjali Gore —| jurišev in dajo bodo še obiskali.
Janja Tola
Hinko Močilar
Gore jurišev, ne bodo pozabili
Posedli so po travniku kot partizani mnogokrat pred tridesetimi leti ter začeli skrbno prazniti skodelice, ki so jim jih vojaki napolnili prav do vrha. Pravi vojaški pasulj in velik kos kruha sta pioniijem zelo teknila. Pomešal sem se mednje ter si zapisal nekaj njihovih besed o tem, kaj mislijo o srečanju pioniijev, s kakšnimi vtisi bodo odhajali z Gore jurišev:
4RENA TROP z osnovne šole Jože Kerenčič Miklavž pri Ormožu: „Na Graški gori sem danes prvič. Srečanje pionirjev je zame zelo prijetno doživetje, ker sem spoznala kraj, kjer je 14. divizija imela najhujše boje in videla domačije, ki so v vojnih časih zelo veliko pretrpele. Tega množičnega zbora pionirjev in Gore jurišev se bom vedno spominjala."
JANJA TOLA, osnovna šola Valentin Vodnik Ljubljana-Šiška: „Pohod na Graško goro mi je omogočil, da sem se zbližala z mnogimi pionirji z vseh koncev Slovenije pa tudi drugih republik. Doslej za Graško goro, kjer so potekali zelo hudi boji, še nisem slišala; zato sem toliko bolj vesela, da sem prišla v ta kraj. Z velikim veseljem bom prisluhnila spominom borcev ob tabornih ognjih."
HINKO MOČILAR, učenec z osnovne šole v Trbovljah :„Kot politični komisar revirske čete 1. pohorskega bataljona sem se udeležil začetka pohoda bratstva in enotnosti 14. divizije in 30. obletnice SNOS v Črnomlju 27. aprila. Ponosen sem, da je bila nam - pionirjem zaupana takšna funkcija, kot so jo imeli partizani med vojno. Vesel sem, da sem prišel na prizorišče zmagovitega boja 14. divizije in Graško goro bom zapustil z zelo lepimi vtisi.''
ALENKA GLAVNIK, osnovna šola Miha Pintar Toledo Velenje: „Za Graško goro sem slišala že v tretjem razredu, ko smo se pri pouku učili o boju 14. divizije in sploh o njenem celotnem pohodu. Pa tudi bila sem že tukaj. Dvakrat. Na izletu.
Danes, ko sem tretjič tu, sem zelo vesela, ker so med nami nekateri borci, ki so se prav na tem območju bojevali in ker bom lahko slišala njihovo pripoved o hudih vojnih dneh."
DRAGAN MALOVIČ, učenec 6. razreda iz Nikši-
ča:„Vesel sem, da sem prišel
Alenka Glavnik
v Slovenijo, kjer so lepi kraji in še bolj, da sem prišel na Graško goro. Doma bom z veseljem pripovedoval prijateljem in staršem o prisrčnem sprejemu ter srečanju tolikega števila pioniijev."
STANOJEV SOFIJA, osnovna šola Djuro Jakšič iz Novega Sada: „Mi nimamo besed, s katerimi bi se lahko zahvalili pioniijem, ki so nas tako toplo sprejeli v Velenju. Veseli smo, ker smo spoznali Velenje, še zlasti zato, ker smo prvič v Sloveniji. Srečanje na Graški gori nam je spet pokazalo, kako moramo pioniiji gojiti bratstvo in enotnost med našimi narodi. Omogočilo nam je, da smo se pioniiji z različnih delov naše domovine spoznali med sabo in navezali nova prijateljstva. Nikoli ne bom pozabila tega dneva."
Irena Trop
Sofija Stanojev
»spgs
ilrfeiii^tfa*.- __5

RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE VELENJE, PREŽIHOVA C. 3
RAZPIS
za vpis učencev, dijakov in slušateljev v šolskem letu 1974/1975.
V	šolskem letu 1974/75 bomo v I. letnike šol RŠC vpisali naslednje število učencev:
1.	25 učencev v I. letnik 4-letne tehniške rudarske šole
2.	25 učencev v I. letnik 3-letne tehniške rudarske šole
3.	50 učencev v I. letnik 4-letne tehniške elektro šole — Jaki tok
4.	50 učencev v I. letnik 4-letne tehniške elektro šole — šibki tok
5.	30 učencev v I. letnik 4-letne tehniške strojne šole Pogoji za vpis:
Pod 1., 3., 4. in 5.
Kandidati morajo končati 8. razredov osnovne šole z odličnim ali prav dobrim splošnim uspehom. Pod 2. Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo in 3-letno poklicno rudarsko šolo, biti morajo zdravstveno sposobni za opravljanje dela v rudarstvu.
6.	250 učencev v I. letnik 3-letne rudarske šole Vpisni pogoji pod 6:
Kandidati morajo uspešno dokončati vsaj 6. razredov osnovne šole, biti morajo zdravstveno sposobni za opravljanje rudarskega poklica.
7.	120 učencev v I. letnik 3-letne poklicne kovinarske šole
8.	40 učencev v I. letnik 3-letne poklicne kovinarske šole za dislocirani oddelek v Muti ob Dravi
9.	90 učencev v I. letnik 3-letne poklicne elektro šole -jaki tok
10. 30 učencev v I. letnik 3-letne poklicne elektro šole -šibki tok
11.30 učencev v I. letnik 3-letne poklice šole za tehniške risarje
Vpisni pogoji pod 7., 8., 9., 10. in 11.
Kandidati morajo uspešno dokončati 8. razredov osnovne šole
12.40 slušateljev v I. letnik 2-letne nadzorniške rudarske šole
Vpisni pogoji pod 12.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali poklicno rudarsko šolo in ki imajo vsaj 5 let delovnih izkušenj v rudarstvu. Šola bo pričela z delom 1. marca 1974.
13.	Najmanj 30 slušateljev v tehniško rudarsko šolo — oddelek za odrasle
14.	Najmanj 30 slušateljev v tehniško elektro šolo — oddelek za odrasle
15.	Najmanj 30 slušateljev v tehniško strojno šolo - oddelek za odrasle.
Vpisni pogoji pod 13.
Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo in 3-letno poklicno rudarsko šolo, biti morajo zaposleni. Vpisni pogoji pod 14. in 15.
Kandidati morajo imeti za vpis v f. letnik uspešno končano osnovno šolo, biti morajo zaposleni.
Kandidati za vpis v 2. letnik morajo imeti uspešno končano ustrezno ' poklicno šolo, biti morajo zaposleni.
16.	Najmanj 30 slušateljev v poklicno elektro šolo — oddelek za odrasle.
17.	Najmanj 30 slušateljev v poklicno kovinarsko šolo - oddelek za odrasle.
Vpisni pogoji pod 16. in 17.
Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali 8. razredov osnovne šole in ki so zaposleni na ustreznih delovnih mestih.
18.40 slušateljev v I. letnik Višje šole za organizacijo dela
Kranj — oddelek Velenje 19.40 slušateljev v I. letnik Visoke tehniške šole Maribor -strojna smer — oddelek Velenje
20.	40 slušateljev v I. letnik Visoke tehniške šole Maribor — elektro smer — oddelek Velenje
21.	40 slušateljev v I. letnik Visoke tehniške šole Maribor — tekstilna (konfekcija) usmeritev — oddelek Velenje.
Vpisni pogoji pod 18., 19., 20. in 21.
Neposredno se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali ustrezno popolno srednjo šolo. Kandidati, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, bodo morali pred vpisom opravljati diferencialne izpite po določbah statutov omenjenih Višjih in Visokih šol. Študij je izreden in se lahko vpišejo kandidati, ki so zaposleni.
POGOJI ŠOLANJA:
1.	Šole za mladino
Učenci šol za mladino lahko stanujejo in se hranijo v dveh domovih učencev RŠC. Mesečna oskrbovalnina za šolsko leto 1974/75 bo predvidoma znašala okrog 900,— din.
Učenci poklicnih šol dobivajo mesečne nagrade, katerih višina je odvisna od uspeha pri praktičnem in teoretičnem pouku ter od njihovega ponašanja v šoli, domovih in izven njih.
Učenci tehniških šol lahko zaprosijo za štipendije pri gospodarskih in drugih organizacijah, pri Izobraževalni skupnosti SR Slovenije in pri drugih samoupravnih interesnih skupnostih. Pri tem jim pomaga tudi šola.
2.	Slušatelji oddelkov za odrasle
V	zvezi s šolanjem odraslih nastajajo stroški, ki jih šola pokriva s šolninami. Za šolsko leto 1973/74 znašajo šolnine za I. letnik študija 3.000,— din, kar je plačljivo v 6 obrokih. Šolnino krijejo slušatelji sami ali pa organizacije, pri katerih so slušatelji zaposleni.
3.	Slušatelji višjih in visokih šol
Stroške šolanja v višini, ki jih določi ustrezna Višja šola, krijejo slušatelji sami ali organizacije, pri katerih so zaposleni.
PRIJAVE ZA VPIS
Kandidati, ki se želijo vpisati v katerokoli šolo po tem razpisu, naj pošljejo pismeno prijavo (obr. 0,20), ki ji naj priložijo:
—	izpisek iz rojstne matične knjige
—	originalno šolsko spričevalo o končani šoli, ki jo zahteva razpis
—	zdravniško spričevalo.
Učenci, ki bi radi stanovali v domovih našega centra, naj pošljejo še prošnjo za sprejem v dom, ki ji naj priložijo potrdilo o premoženjskem stanju za uveljavljanje regresa.
Prijave za vpis bomo sprejemali:
1.	Za vse šole za mladino do vključno 30. junija 1974
2.	Za rudarsko šolo do vključno 25. avgusta 1974
3.	Za oddelke za odrasle in za višje šole do vključno 20. julija 1974.
Prijave pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova cesta 3, 63320 Velenje.
Gorenje tovarna gospodinjske opreme Velenje
Razpisuje
štipendije v šolskem letu 1974/75
1.	Fakulteta za strojništvo
—	visokošolska smer
2.	Fakulteta za elektrotehniko
—	ind. elektronika
—	ind. elektrotehnika
—	merilna regulacijska s.
—	telekomunikacije
3.	Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
—	kemijska tehnologija
—	matematika
—	fizika
4.	Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo, geodezijo —
—	arhitektura
5.	Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
—	novinarska smer
6.	Ekonomska fakulteta
—	visokošolska smer
7.	Filozofska fakulteta
—	ruščina, angleščina
—	francoščina, italijanščina
—	angleščina, nemščina
8.	Visoka ekonomsko komerc. šola
—	zunanja trgovina
—	splošna komerciala
9.	Visoka tehniška šola - strojni oddelek
—	višješolska smer
10.	Pedagoška akademija
—	knjižničarstvo
11.	Tehniška srednja šola — strojna
12.	Tehniška srednja šola - elektro jaki tok
13.	Tehniška srednja šola - elektro, šibki tok
14.	Srednja šola za oblikovanje
—	smer industrijsko oblikovanje
15.	Ekonomska srednja šola
15
2 6 6 1
2 2 2
1 10
1
2 2
*
5 4
2 10 8
4
2
5
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Tovarna gospodinjske opreme „Gorenje', - kadrovsko socialna služba, Velenje, Celjska 5/a, najkasneje do 30. junija 1974. K vlogi, izpolnjeni na obrazcu 1,65 5 DZS - prošnja za štipendijo je potrebno priložiti:
—	kratek življenjepis
—	overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala (razrednega in zaključnega izpita) ali potrdilo o opravljenih izpitih in vajah ter frekventacijsko potrdilo (študenti!).
—	potrdilo o premoženjskem stanju
—	potrdila o dohodku družinskih članov v letu 1974 (rubrike v obrazcu 1,65 DZS)
—	potrdilo o višini otroškega dodatka «li izjavo, da ni upravičen nanj
—	potrdilo o začasnem bivališču, če bo kandidat v času šolanja bival izven kraja svojega stalnega bivališča
—	izjava kandidata, da ne prejema štipendije pri drugem štipenditorju oziroma, če nima obveznosti iz naslova štipendije.
Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati, ki prebivajo na območju občin Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, ki so v slabšem materialnem stanju in ki imajo bojjši učni uspeh. Pomanjkljivo izpuinjenih vlog brez ustrezne dokumentacije ne bomo obravnavali!
Komunalno obrtni center Velenje, Komisija za razpis vodilnih delovnih mest v TOZD MODNI SALON
Razpisuje
v zvezi s konstituiranjem TOZD naslednja vodilna delovna mesta:
1.	VODJA TOZD MODNI SALON
2.	TEHNIŠKI VODJA
3.	VODJA KOMERCIALE
4.	KNJIGOVODJA TOZD
5.	POSLOVODJA ODDELKA PO MERI
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1 - višja izobrazba ali izobrazba VK delavca krojaške stroke in 3 oz. 8 let prakse na vodstvenih delovnih mestih; pod 2 - višja ali srednja izobrazba oblačilne smeri in 3 oz. 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih; pod 3 - višja ali srednja izobrazba in 3 oz. 5 let prakse v komercialnih poslih;
pod 4 — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse v knjigovodstvu;
pod 5 - VK delavec krojaške stroke in 5 let prakse. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo imeti kandidati organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja ter biti moralno politično neoporečni.
Za vsa delovna mesta je določeno 3 mesečno poskusno delo. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov KOC Velenje, TOZD MODNI SALON, Velenje Koroška cesta 46, Komisiji za razpis vodilnih delovnih mest. Nepopolne prijave komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po poteku razpisnega roka.
► NOVI ČLANI ZDRUŽENIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ GORENJE VELENJ
Varstroj in Metalplas
VELENJE, 21. JUNIJA - Delavski svet Združenih indust podjetij Gorenje Velenje je na zadnji seji poslušal na zadn poročila o vključevanju novih organizacij združenega dela v žena industrijska podjetja Gorenje Velenje. Pričakovati je m< da bodo že v kratkem povečali družino Gorenja, ki jo sest organizacije združenega dela Gorenje, Tovarna gospodinjske me Velenje, Gorenje — Sever, Tovarna električnih strojev in gatov Subotica, Gorenje — Muta, Tovarna poljedelskega oro livarna Muta, Gorenje - Lesna, Lesna industrija Šoštanj, Gon Fecro, Tovarna kovanih izdelkov Slovenj Gradec in Gore Elrad, Tovarna elektrotehnike elektromehanike, anten in li Gornja Radgona, Industrijsko podjetje VARSTROJ LENDA METALPLAST RUŠE. O vključitvi teh dveh organizacij zdn ga dela v Združena industrijska podjetja Gorenje Velenje od v teh dneh tudi zaposleni v vseh organizacijah združeneg Gorenje v Velenju, Subotki, na Muti, v Šoštanju, Slovenj Gra Gornji Radgoni.
Delovna skupnost Industrijskega podjetja Varstroj Lendava se je nedavno tega na referendumu že odločila za vključitev v Združena industrijska podjetja Gorenje Velenje. Delovna organizacija, ki je lani zaposlovala 175 delavcev, proizvaja transformatorje in polavtomate za varjenje, uvaja pa proizvodnjo varilnih usmernikov. Lani je znašal celotni dohodek lendavskega Varstroja nekaj nad 31 milijonov dinaijev. Delovna kolektiva Varstroja iz Lendave in združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje doslej nista sodelovala, splošni integracijski procesi pa so pogojili odločitev o povezovanju.
Ruški Metalplast pa že nekaj časa sodeluje z Gorenjem. Pod-
NESREČE
Zapletla se je hlačnica
jetje je bilo ustanovljeni 1960 in je zaposlovalo 15 cev. Razvoj te delovne org cije beleži nenehen vzpon so zaposlovali 154 delavc letošnje leto pa predvii ostvaritev 35 milijonov dii celotnega dohodka. Meta iz Ruš predeluje plastične in umetne smole, obdeluj vinske profile, izdeluje ki orodja, rezila in štance. De organizacije že dalj časa luje z velenjskim Gorenji kolektiv je prepričan, da tesnejšo povezanostjo z njem dosegel še hitrejši r O vključitvi v Združena strijska podjetja Gorenji lenje pa bo delovna sku ruškega Metalplasta odloč referendumu 24. junija.
• Neizkušenost terjala svoje
Rajka Marinkovič je brez vozniškega dovoljenja sedla za volan osebnega avtomobila in se odpeljala po Velenju. Neizkušenost pa je teijala nesrečo. Z osebnim avtomobilom jo je za križiščem zaneslo na desno in je zapeljala preko zelenice, tam pa zadela parkirani osebni avtomobil CE 573-25. Poleg Rajke je sedel njen mož Milivoj Marinkovič, ki je miličniku kasneje zagotavljal, da je za volanom sam sedel. Šele na postaji milice je priznal, da je vozila žena.
• Neprevidno
na prednostno cesto
Stanko Mak, voznik osebnega avtomobila, se ni prepričal pri speljevanju iz neurejenega parkirišča, če je Kidričeva cesta v Velenju prosta. Zato se je v njegov osebni avtomobil zaletel mopedist Miroslav Jurko. Ta je padel in se lažje poškodoval po levi roki.
Vozniku kolesa s pomožnim motorjem Esadu Smajiču se je v Druž-miiju blizu gasilskega doma med vožnjo zapletla desna hlačnica v gonilko kolesa. Izgubil je ravnotežje in padel. Opraskal se je po desni strani obraza in udaril na nogo. Zaradi tega je bil nekaj dni v bolniškem staležu.
• Z neprimerno hitrostjo
Rudi Ramšak, voznik osebnega avtomobila CE 626-26, je 8. junija pripeljal po Šaleški cesti. Pri benzin-ski črpalki je hotel zapeljati na stransko pot proti Bevčam. Ker pa je pripeljal z neprimerno hitrostjo, ga je v križišču zaneslo na levo stran. Takrat pa je po neprednostni cesti pravilno po desni strani pripeljala Martina Potočnik z osebnim avtomobilom Ce 411-88. Ramšak je močno zavrl in ga je zaradi drobnega peska s katerim je bila cesta posuta, zaneslo naprej, tako, da je s sprednjim levim blatnikom zadel v osebni avtomobil Potočnikove.
• Kolesar odnesel celo kožo
» Jože Kohne je na krmilu kolesa imel obešeno nakupovalno torbo.
To je nekoliko popravil in ; ga ni pazil na cesto pred sebj peljal je na levo stran cestiši" zaletel v nasproti vozeči avtomobil CE 627-93, ki gaj Branko Nagode. S sprednjim | kom je zadel kolesarja in ga i cesti. Na srečo pa kolesar ni f škodovan.
• Zaletel se je
Iz neprednostne Levstiko v Velenju je zapeljal na Cesto! zero z osebnim avtomobil^ 640-36 voznik Jože Zabu Zaradi tega se je zaletel v i avtomobil CE 572-94, ki ga jJ Milan Grudnik. Voznika staj dovani vozili pustila na godka in obvestila dežurne! fičnika. Takrat pa je od bifeja! pripeljal s tovornjakom CE f Silvo Glavnik in menil, da bol časno vožnjo zapeljal mimo I kovnikovega avtomobila. ToJ mu ni posrečilo in je s tovon oplazil osebni avtomobil.
• Avtomobil gorel|
Ivanu Hrovatu iz Skal pri V je med vožnjo nenadoma za£i reti pod pokrovom osebnep mobila CE 404-73. Plamenj| pogasil. Zgorel je le del ele napeljave in termostat, takol nastala manjša gmotna škoda. I
• Obležal neze
V Pesju je z neprednosti zapeljal na cesto H. reda j Miha Škruba in se čelno ; sprednjo desno stran osebned mobila CE 326-74, ki _ Lojze Cošnjak. Mopedistaje d sprednje vetrobransko steklo] ko avtomobila na cesto. Bil je poškodovan, gmotne škode n mobilu pa je za približno I' narjev.
• Deček skočil na cesto
Voznik kolesa s pomoži toijem Milan Stropnik se je p iz Prelog proti Pesju. Blizu r ga obrata pa je na cesto nem desne skoči deček Mirsad i vič. Čeprav je kolesar hitro i sredino ceste, nesreče ni i prečiti in je dečka zadel ter J rob ceste. Na srečo je bil deia poškodovan, mopedist pa tudij del.
velenje
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
„ERA"
Velenje
Temeljna organizacija združenega dela KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
vabi zasebne kmetovalce h kooperacijskemu sodelovanju.
J
Temeljna organizacija združenega dela
TRGOVINA VELENJE
nudi široko izbiro blaga za dom in družino
ljubljanska banka
Podružnica Velenje
KDOR VARČUJE, SI SREČO KUJEI
Zavodnje
nad Šoštanjem
Zavodnje nad Šoštanjem so najmanjša krajevna skupnost v občini Velenje. V glavnem živijo v Zavodnjah, Šentvidu, delu Raven pri Šoštanju in Topolšici, ki gravitirajo na naš kraj, kmetje in delavci - zaposleni v Tovarni usnja Šoštanj tovarnah GALIP in GORENJE -LESNA in v TERMOELEKTRARNI. Nekaj pa jih je zaposlenih tudi v velenjskih podjetjih.
Zavodnje so prebivalcem izven občinskih meja manj znane, kot pa bi to zaslužile. Na gričku nad središčem kraja so razvaline gradu Šamberg, cerkvenega posestva, ki so ga imeli'v zakupu menihi iz samostana Rad-miije v Zgornji Savinjski dolini. V Zavodnjah, v Zdovče-vi domačiji, se je rodil akademski kipar Ivan Napotnik. V teh krajih pa se je pred tremi desetletji končeval legendarni pohod XIV. divizije iz Bele Krajine na Štajersko. V Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami pa je 22. februarja 1944 za zmeraj utihnil Karel Destovnik-Kajuh.
Naš kraj se ponaša s pomembnimi pridobitvami in napredkom posebej po vojni oziroma v zadnjih letih. Obnovili smo šolo, uredili prosvetni dom, uredili vodovod, napeljali telefon, asfaltirali večino ceste Šoštanj - Zavodnje ter v bližini središča kraja nedavno tega uredili tudi smučarsko vlečnico. Za vse te pridobitve smo prispevali denar in material tudi občani, opravili pa tudi veliko prostovoljnega dela. Pomagale pa so nam še organizacije združenega dela iz Šoštanja in Velenje, pa seveda Občinska skupščina Velenje.
Seveda pa imajo še precej načrtov. Pospešiti želimo modernizacijo in preusmerjanje kmetij, v večji meri pa razviti tudi turistično dejavnost. Izkoristiti želimo našo veliko prednost. V idiličnih kotičkih okrog Zavodenj in Šentvida se vsakdo zagotovo odpočije in naužije prirode, ki je tod — na srečo — še vsa prvobitna!
KAREL ROGELŠEK, predsednik mladinskega aktiva v Zavodnjah: „Naš mladinski aktiv vključuje 45 mladincev in mladink s področja celotne krajevne skupnosti. Še pred dvema letoma aktiva takorekoč sploh ni bilo, saj je delo v glavnem slonelo na članih odbora. Pri nas je namreč problem v tem, daje mlade zelo težko skupaj dobiti, ker so zaposleni ali pa v šolah. Tistih, ki so doma pa je bolj malo. V zadnjem času se je stanje že precej izboljšalo. Sodelujemo pri vseh akcijah v kraju. Tako smo pomagali pri gradnji vlečnice - naredili smo 200 udarniških ur, pomagamo pa tudi pri organizaciji vseh prireditev v kraju."
PETER JEŽOVNIK: „V zadnjih letih so se Zavodnje zelo razvile. Napeljava vodovoda nas je spodbudila, da smo se lotili še telefona. Potem smo asfaltirali cesto, ki je največja pridobitev kraja. Muči nas le še neasfaltirani kilometer v dolini; zato bomo vse sile vložili, da bi še ta odsek ceste prevlekli z asfaltom. Seveda pa razmišljamo tudi o kmečkem turizmu, saj je kraj zelo slikovit in privlačen za turiste. Sam za začetek razmišljam o tem, da bi oddajal sobe. O akciji, katere namen je, da bi otroci iz Zavodenj dobili brezplačne šolske potrebščine, lahko rečem, da je zelo napredna. Želimo si le to, da bi nam tudi drugod sledili."
JOŽE SVETINA, predsednik krajevnega odbora SZDL v Zavodnjah: „Ljudje v Zavodnjah so veliko dali za ta kraj. Zato smo bili dolžni za njih in za njihove otroke nekaj narediti. Lotili smo se organizacije akcije „V Zavodnjah se dobimo", v okviru katere smo organizirali razne prireditve. Ena izmed njih bo tudi nedeljski kmečki praznik, ki naj bi postala tradicionalna. Poleg tega tudi mala Napotnikova kolonija. Z denaijem, ki ga bomo tako dobili, bomo že jeseni kupili vsem otrokom šolske potrebščine, med njimi tudi aktovke. Otroci pa bodo do-
bivali lico.'
brezplačno še ma-
FRANC NAPOTNIK, kmet: „Prav se mi zdi, da bodo otroci dobili brezplačno učila. Z večjim veseljem bodo hodili v šolo, ko bodo videli, da so vsaj pri šolskih potrebščinah izenačeni. V Zavodnjah je bilo v zadnjih letih veliko narejenega. To pa ne pomeni, da nimamo več želja. Radi bi asfaltirali še preostali del ceste pred Šoštanjem in od Zavodenj do Šentvida. Še bolj kot vse to pa nam je hudo, ker ni koga, ki bi delal na zemlji. Tovarne so pobrale ljudi in marsikje smo ostali za delo le še mi stari".
IVAN BURNIK, kmet iz Zavodenj: „Včasih je bil kraj zelo zaostal.. Danes pa imamo trgovino, gostilno, lani smo dobili asfalt, predtem vodovod in telefon. Kljub temu, da sem doma za delo sam, rad pomagam pri vseh akcijah v kraju, katerih namen je izboljšati življenje krajanov. Prav se mi zdi, da bodo dobili jeseni otroci brezplačno zvezke, knjige, svinčnike ... Tukaj je namreč še veliko družin, ki s težavo kupijo svojemu otroku najnujnejše stvari za šolo."
VIDA GORŠEK, gostilničar-ka: „V Zavodnjah smo že peto leto. Zdi se mi, da je kraj s to oštarijo kar malo zaživel. K temu je precej pripomogla tudi cesta. Saj zdaj vsakdo rad pride v Zavodnje. S cesto je kraj dobil tudi lepe možnosti za razvoj turizma. Nameravamo našo gostilno še nekoliko razširiti. Sezidali bomo večjo sobo, kamor bomo sprejemali zaključene družbe. V njej bo prostora za 45 ljudi. Urediti pa nameravamo tudi nekaj sob, kijih bomo oddajali gostom."
A
Gostišče VIDA GORŠEK, Zavodnje 22 a
se priporoča za obisk.
Postregli Vam bomo z domačim rženim kruhom, savinjskim želodcem, domačimi salamami, kračami in drugimi svinjskimi dobrotami.
Točimo pristna domača vina!
Vsako soboto in nedeljo pridejo a svoj račun ljubitelji domačih viž.
Sprejemamo tudi naročila za pogostitev večjih skupin. Ob obisku v Zavodnjah se oglasite še v gostišču „VIDA GORŠEK". Zadovoljni boste!
Tovarna usnja Šoštanj
tradicija in kvaliteta
Ljubitelje narave vabimo v preurejene prostore Andrejevega
doma na Slemenu.
Pozdrav obiskovalcem v Zavodnjah.
FRANJO KLJUN, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje; Pozdravljam sleherno pobudo iz vsake krajevne skupnosti, katere cilj je, zagotoviti otrokom brezplačne šolske potrebščine. Akcija v Zavodnjah ne sme ostati osamljena, če hočemo, da bo dosegla svoj namen. Nujno mora postati, če že gremo v to, vseobčinska. Ce ni možno, da bi zajela vse otroke naenkrat, je treba napraviti program. Le ta pa mora med drugim zajeti naslednja vprašanja: kako pristopiti k uresničevanju tega problema, kje začeti in s kakšnimi sredstvi ter na kakšen način. V takšno skrb za otroke bi se morali vključiti temeljna izobraževalna skupnost, socialistična zveza in sindikat. Skratka, vsi, ki želijo odpraviti socialno razlikovanje v šolah."
MARTIN PRIMOŽIČ, predsednik občinske konference SZDL Velenje: ..Prizadevanja krajevne skupnosti, socialistične zveze in občanov Zavodenj, da nudijo vsem šoloobveznim otrokom ob začetku šolskega leta brezplačno šolske potrebščine, je izrednega pomena za enako vrednotenje in s tem razpoloženje otrok. Gmotne razmere mnogih staršev v Zavodnjah preprečujejo, da bi svojim otrokom kupili vse kar potrebujejo v šoli. Ti otroci ne morejo dobro izpolnjevati šolskih obveznosti, počutijo se pa tudi manjvredne. Prav Zato menim, da bi morali tej akciji slediti tudi druge šole, še zlasti okoliške. Ce namreč od otrok pričakujemo čimboljše učne uspehe, in to je resnični interes naše socialistične samoupravne družbe, potem jim moramo poleg dobrega učitelja omogočiti tudi vse potrebne materialne pripomočke."
JOŽE VEBER, sekretar občinske konference SZDL Vlenje: „Nov ustavni sistem je omogočil popolno samostojnost pri načrtovanju in kreiranju razvoja krajevnih skupnosti. Od ljudi v teh skupnostih, njihove pripravljenosti za delo zavisi, kakšna bo krajevna skupnost v kateri živijo. Krajani Zavodenj so lahko samo zgled takšnega delovanja ljudi, ki so se znali tudi odpreti navzven in s tem predvsem koristili razvoju svojega kraja. Sama akcija kot zamisel je pozitivna. Vendar, če hočemo zmanjšati socialno razlikovanje, potem ne moremo primerjati razlike med Zavodnja-mi in nekom drugim, ker tudi v Zavodnjah niso vsi enaki. Širšo družbeno podporo pa bi taka akcija lahko dobila, če bi stekla v vsej občini."
TRGOVSKO PODJETJE
„MERX"
CELJE
TOZD — prodaja na drobno Šoštanj
V naših poslovalnicah Vam nudimo razno špecerijsko blago. O založenosti in postrežbi se prepričajte sami. Priporočamo obisk pri našem zakupniku, Vidi Goršek, v Za-
vodnjah
JOŽE MELANŠEK, tajnik temeljne interesne izobraževalne skupnosti Velenje: ..Zamisel o akciji, da bi otroci v Zavodnjah dobili zastonj knjige, zvezke, svinčnike in druge potrebščine, ki jih potrebujejo nujno pri pouku, vsekakor pozdravljam. Takšen pristop je nekaj posebnega in bo lahko veliko prispeval k zmanjšanju socialnih razlik med mestom in vasjo. Zato bi morale prizadevanjem krajevne skupnosti Zavodnje <-'jditi še druge podeželske skupnosti, interesne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela."
FILIP LESNJAK, predsednik občinskega odbora ŽZB NOV Velenje: „Takšna akcija je sicer v redu, če pa jo gledamo širše, se poraja cela vrsta vprašanj: Ali je izvedljiva povsod? Kako bo peto leto, ko bodo otroci nadaljevali osnovno šolo v Šoštanju? V višjih razredih je šolanje še dražje. Zato je nujno, da se takšna akcija uvede povsod. Vsaj za socialno šibke, če že ni mogoče za vse šoloobvezne otroke."
33
I
£ <
N >
M
Poskrbljeno Do za vse:
JOŽE LEMP, pospeševalec pri ERI TOZD kmetijstvo Šoštanj: „Na kmečkem prazniku v Zavodnjah bo sedem kmetov kooperantov te krajevne skupnosti razstavilo 19 glav plemenske živine in pitancev, mi pa bomo pripeljali v Zavodnje dve naši kravi, ki ne bosta upoštevani v konkurenci. Z njima želimo le pokazati, kakšno proizvodnjo naj bi kmetje koope-rantje dosegli. Takšnih krav imamo 32 in dajejo povprečno na leto 4.500 litrov mleka, med njimi pa so tudi takšne, od katerih dobimo tudi 6.500 litrov mleka v letu."
VLADO GORLOV: gozdarji bomo v nedeljo v Zavodnjah prikazali vso gozdarsko orodje in mehanizacijo. Na sporedu bo tudi tekmovanje gozdarskih delavcev. Tekmovalci se bodo pomerili v naslednjih veščinah: sestavljanju in razstavljanju motorne žage, kombiniranem prerezu z motorno žago, zasekavanju s sekiro, podiranju z motorno žago, kle-šenju vej in določevanju smeri poseka."
L*
IVAN ROJNIK, poslovodja prodajalne ERA Agros v Velenju: ,,Na nedeljski prireditvi v Zavodnjah bomo prikazali delovanje malih kmetijskih strojev iz proizvodnega programa Gorenje-Muta Rapid ter izdelke SIP Šempeter. Obiskovalci bodo lahko videli male kosilnice Rapid 101, s katerimi je možna košnja na strmini, ki ima 70 stopinj nagiba, in motorne kosilnice Rcx-Combi (košnja možna na strmini z naklonom 60 stopinj). Pokazali bomo tudi vsestransko uporabnost enoosnih traktorjev „Special". Poleg tega bo SIP Šempeter razstavil motorne kosilnice Kombi-nator 200 in pokazal njihovo uporabnost za košnjo, trošenje, obračanje in zgrabijanje trave. Kmetje pa si bodo lahko ogledali tudi večje priključke: samona-kladalne prikolice, obračalnike vrste „Favorit" „Sokol" in ..Maraton". Vse stroje bodo lahko kmetje naročili na razstavi ali pa jih' dobili v prodajalnah s
netijs u, So
nju, Šoštanju in v Šmartnem ob Paki."
IVO KROFL, vodja poslov-nice za živila ERA Velenje: ».Dogovorili smo se, da bo naše podjetje založilo dve stojnici z jedili in pijačo. Tako bo obiskovalcem na voljo svinjska pečenka, čevapčiči, kranjske klobase, hrenovke, ražnjiči, obloženi kruh;med pijačami pa poleg brezalkoholnih pijač tudi razna vina in seveda aperitiv. Cene bodo zmerne, prodajali pa bomo od 9. do 22. ure "
Posebno obvestilo obiskovalcem Zavodenj!
Obiskovalce PRAZNIKA V ZAVODNJAH posebej opozaijamo, da bodo domačini prodajah na prireditvenem prostoru domača jedila in specialitete, Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA" Velenje pa bo ponudilo obiskovalcem Zavodenj jedila in pijačo. Za dobro počutje udeležencev nedeljskega PRAZNIKA V ZAVODNJAH bo torej poskrbljeno!
S *
* * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
m

CESTNO PODJETJE CELJE, Celje
Opravljamo vsa dela pri rekonstrukcijah in modernizacijah cest!
Se priporočamo!
Pozdravljamo udeležence ,,PRAZNIKA V ZAVODNJAH!"
Ko obiščete Šoštanj se ustavite tudi v obratih
GOSTINSKEGA PODJETJA „KAJUHOV DOM" ŠOŠTANJ
Zadovoljni boste s postrežbo in specialitetami naših kuhinj!
SLOVENIJALES LJUBLJANA,
Tovarna meril TRISO SLOVENJ GRADEC Slovenj Gradec
Izdelujemo kvalitetni šolski in pisarniški pribor ter lesno galanterijo in toplo priporočamo naše izdelke!
Š ČAS
GORMJESAVINJSKI MARTIN KRPAN
cepin in prednikov, ki gaje zob časa „skrajšal" za dobre- Elizabeta in Franjo Kumprej - današnja gospodarja - potomca metra	najmočnejšega človeka — velikana Krištofa Kumpreja
voru z enainsedemdestietnim gospodaijem izvete, da so dvomi o življenju velikana odveč.
e že kdaj sedeli v vaški krčmi in prisluhnili starejšim domači-ki so se kosali v pripovedovanju nenavadnih zgodb, pripetlja-inezgod?
Dt strašno pridna deklica se zvečer tako rada potuh-in ,.zaspala" čisto v kotu (liki peči v domači gostilni odprtimi očmi požirala pridi in modrovanja očancev. so se mi naježili takrat, ko a na vrsti zgodba o Krišto-velikanu, ki je živel v Šent ožu nad Ljubnem v davnih ter zaradi svoje moči in »ti, goworili so o treh h, (mi pa odmerimo pol da bo zgodba bolj ver-i) posekali smreko z nekaj hi, jo prijjel za vrh in z eno odvlekel domov.
Franc rievih
Dežnik
sosed
je
i je tak hrust, da so veje b, ko je lomastil po hosti. ' Ji je z enim samim zamahom sablje odseve kar dvanajstim možem .«
seveda sem videl sabljo, [trikrat je večja od na-n" se je pohvalil sogovor-
SEM POT POD NOGE
| je možakar videl sabljo, oče res mi vse iz trte izvi-si miislila in se pred mesecem začela ozirati atki, ki maj bi potrdili ali S te stare govorice. Prvi cilj Šent Primož nad Ljub-kjer naj bi Krištof živel, cesta, ki se priključi smeri Ljubno - Luče : skozi temni gozd, kjer v stoletnih idreves čutite nemo . mogočnost narave, tu se odprre razgled na po-!, s katerega vrha lahko obješ panorramo Ljubnega. te naprej po hrbtu višine konca in i kraja. Končno ste do kmaetije kmeta Dež-v Šent Priiimožu in v pogo-
OESENA HIŠA Z OKROGLIM STOLPOM
,.Seveda je živel. Samo kdaj, pa ne vem. Star oče so pripovedovali, da je njihov oče še videl tisto hišo v kateri je živel Krištof, pisal pa se je Kumprej. Bila je lesena, z velikim glavnini vhodom nad katerim se je dvigal lesen „turn". Tam je imel svoj oltar, kjer je molil sam zase. V hiši je še tudi stala ogromna kmečka miza, kateri pa je manjkal velik vogal. Praded je to hišo videl okrog leta 1830, ko so jo kasnejši rodovi zaradi dotrajanosti podrli in na njenem mestu postavili novo." je povedal Franc Dežnik.
Če so podrli hišo okrog leta 1830, je služila svojemu namenu lahko vsaj dvesto do dvesto-petdeset let, to pa pomeni, da je živel velikan Krištof Kumprej približno pred štiristo leti.
VEDNO SMO STALI PRVI V VRSTI
Na Detmerjevi kmetiji me je sprejela precej visoka gospodinja, ki se je priženila sem, prej pa se je pisala Kumprej. Povedala je, da jim je ded doma vedno govoril, da so potomci slavnega orjaka Krištofa, ki je imel veliko število otrok. To dokazuje tudi dejstvo, da je v okolici Šent Primoža še nekaj kmetij, katerih priimek je tudi Kumprej. Vseh nisem obiskala, ker so raztresene daleč vsaksebi v strmih hribih. Detmeijeva nadaljuje s spomini iz otroštva:
„Tudi to je rekel ded, da so bratje od njegovega očeta in seveda tudi ded sam stali v vojski vedno prvi v vrsti. Bili so visoki nekaj manj kot dva metra."
Ali se spominjate kakšne zgodbe o Krištofu?
„To, da so ga takratne oblasti skušale pridobiti za vojaka. Tako so prišli nekega dne trije ponj, pa jim Krištof veli, naj malo počakajo, da prinese kad z zeljem N Zlahka je dvignil več stolitrsko kad in ko so presenečeni gospodje to videli, so nemudoma odnesli pete, saj jim je velikanova moč pognala strah v kosti. Nekoč je fevdalni gospo-
di uspelo pregovoriti Krištofa, da je šel v vojsko. Bil je strah in trepet sovražnikov in kmalu se je kot zmagovalec vračal proti domu ter že od daleč vpil: „Če je kje živa duša naj beži!" Vsi so se poskrili. Tudi domači so se zatekli v bhžnji gozd. Krištof je našel prazno hišo in od jeze je udaril s pestjo tako po mizi, da ji je odbil cel vogal. Nato je ujel petelina ter mu odsekal glavo. Pogled na kri ga je streznila in začel je jokati, da je bila vsa miza mokra. Domači so poslali k hiši najljubšega otroka, da bi videli, če je očeta že minila jeza. Otroku ni naredil nič žalega in vrnili so se še ostali."
ČEVELJ MERIL VEČ POL METRA
KOT
Gospodarja in potomca nekdanje domačije Krištofa Kumpreja - velikana in daleč na-najmočnejšega človeka, sta Franjo in Elizabeta Kumprej. Po kratkem razgovoru je prinesel Franjo iz kašče predmete, ki jih je nekdaj uporabljal njegov nevem kolikokrat prapra-ded Krištof: žepni nož (mislila sem, da je sablja), sabljo in cepin. To so neizpodbitni dokazi, da je velikan na Ljubnem živel.
„Škoda, da nimamo več njegovega čevlja," je dodala mati Elizabeta. „Bil je dolg 57 centimetrov. Enega je vzel pred dvajsetimi leti Budna iz Ljubnega in ga ni več prinesel nazaj. Iz drugega čevlja pa so dali prejšnji rodovi otrokom delat čevlje. Tistole skalo, Id podpira vogal hiše (po moji laični presoji tehta ta skala dobre pol tone) pa je Krištof prinesel iz grabna za prag pred hišo. Tudi to vem, da so ga pokopali pij farni cerkvi in ne na Rosuljah."
V ljubenski župnijski kroniki piše, da je leta 1820 huda po-
vodenj, odtrgala del pokopališča pri farni cerkvi na trgu in od takrat so pokopališče prestavili na bližnji hrib Ro-sulje, kjer je še sed^j. Tudi podatke o kasnejših potomcih Krištofa sem zasledila v tej kroniki (na žalost je pisana šele od leta 1876) kot darovalce za cerkvena dela, popravila in podobe.
LOV NA BRHKE SAVINJ-ČANKE
Med prebivalci Ljubnega kroži tudi tale zgodba:
V tistem času, ko je živel Krištof so v okolico Ljubnega zelo radi hodili plemiči na lov in zabave, pa tudi brhka dekleta so jim bila všeč. To pa seveda ni bilo všeč staršem, zato so nagovorili Krištofa naj prepodi gospodiče, kadar bodo zopet hoteli njihove hčere. Od takrat naprej so se zabave plemičev končale s hitrim begom, kajti le tako so lahko ušli težki Krištofovi roki. Ko so zaslišali v gozdu lomastenje, so že nabrusili pete in k begu pripravili še ostale s klici: „Laufen, laufen!" in po tem naj bi se Ljubno (nemško) imenovalo Laufen.
Trške pravice pa je dal Ljubnemu ljubljanski škof Sigmund kot gornje-grajski zemljiški gospod že leta 1464. To pomeni, daje ta zgodbica izmišljena, kar pa ni čudno, saj je preko stoletij prava, resnična podoba in življenje tega velikana zbledela, ostale so pripovedi in velikanovo orožje ter orodje, ki dokazuje da so imeli ljubenci res velikana.
SVETOVNI PRVAK
Kumprejeva sedanja domačija leži tik ob gozdu na strmem hribu, kjer so posejane tudi njive.
„0, kako bi tudi sedaj rabili takega močnega Krištofa, ki bi z lahkoto opravljal dela na tej strmini!" je vzdihnila Kumprejeva mama. Jaz pa sem imela v mislih bolj naduto željo - že sem ga videla v dresu naše košarkarske reprezentance, oziroma kot nepremagljivega dvigalca uteži na svetu.
LIZA PODPECAN - KUHAR
Komunalno obrtni center Velenje, Komisija za razpis vodilnih delovnih mest v TOZD KOMUNALA
razpisuje
v zvezi s konstituiranjem TOZD naslednja vodilna delovna mesta:
1.	VODJA ZACIJA
2.	VODJA TI V A
,3. VODJA CIJA
4.	VODJA
5.	VODJA
6.	VODJA
7.	VODJA
8.	VODJA DELA
9.	VODJA 10. VODJA
DELOVNE ENOTE VODOVOD IN KANALI-
DELOVNE ENOTE KOMUNALNA OPERA-
DELOVNE ENOTE STROJNA MEHANIZA-
DELOVNE ENOTE POGREBNA SLUŽBA DELOVNE ENOTE REKREACIJSKI CENTER DELOVNE ENOTE GRADBENA OPER ATI VA DELOVNE ENOTE VRTNARSTVO
TEHNIČNO-KOMERCIALNE PRIPRAVE
PROJEKTIVE OBRAČUNA
Pogoji:
pod 1. — višja izobrazba gradbene, komunalne ali geodetske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu,
—	srednja strokovna izobrazba gradbene ali geodetske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu;
pod 2. — višja izobrazba tehnične ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu,	\
—	srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu;
pod 3. — višja ali srednja izobrazba strojne ali prometne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu;
pod 4. — srednja izobrazba ali izobrazba visoko kvalificiranega delavca, ne glede na smer in 5 oz. 10 let delovnih izkušenj od tega najmanj 2 leti na vodstvenem delovnem mestu;
pod. 5. — srednja izobrazba tehniške smeri ali izobrazba visoko kvalificiranega delavca kovinarske stroke in 5 oz 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodstvenem delovnem mestu; pod 6. — višja ali srednja izobrazba gradbene smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnen mestu ter opravljen strokovni izpit;
pod 7. - srednja strokovna izobrazba kmetijske smeri ali VK vrtna, in 5 oz. 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti na vodstvenem delovnem mestu;
pod 8. — višja izobrazba gradbene smeri ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu,
—	srednja izobrazba gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu;
pod 9. - visoka izobrazba gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na projektiranju ter opravljen strokovni izpit; pod 10. — srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj od tega najmanj 1 leto na vodstvenem delovnem mestu. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da imajo organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja ter komuniciranja,
—	da so moralno in politično neoporečni.
Za vsa delovna mesta je določena 3 mesečna poskusna doba Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev, morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov KOC Velenje, TOZD KOMUNALA, Velenje, Koroška cesta 46, Komisiji za razpis vodilnih delovnih mest.
Nepopolne prijave komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po poteku razpisanega roka.
Dva žepna noža: Krištofov je dolg 40 centimetrov, nož potomca pa je običajen
KOMUNALNO OBRTNI CENTER
Komisija za razpis vodilnih delovnih mest v TOZD STORITVE
razpisuje
v zvezi s konstituiranjem TOZD naslednja vodilna delovna mesta:
1.	VODJA TOZD STORITVE
2.	POSLOVODJA DELOVNE ENOTE GOSTINSTVO
3.	POSLOVODJA DELOVNE ENOTE FRIZERSTVO
4.	KNJIGOVODJA TOZD
Pogoji:
pod 1. - višja izobrazba ali izobrazba VK delavca obrtne ali gostinske stroke z najmanj 8 let prakse na vodstvenih delovnih mestih;
pod 2. — KV gostinski delavec ali gostinski delavec in najmanj 3 leta prakse;
pod 3. - KV frizer z najmanj 5 let prakse; pod 4. - srednja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse na finančno računskih poslih. Za delovno mesto 2. in 3. se zahtevu opravljen vozniški izpit „B" kategorije. Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja ter komuniciranje in biti moralno-politično neoporečni. Za vsa delovna mesta je določena 3 mesečna poskusna doba. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati v 15 dneh po objavljenem razpisu na naslov KOC Velenje, Koroška cesta 46, Komisiji za razpis vodilnih delovnih mest v TOZD STORITVE. Nepopolne prijave komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po poteku razpisnega roka. TOZD Storitve ne razpolaga s stanovanji.
raK^BBaH

FOTOREPORTAŽA Z GRAŠKE GORE • FOTOREPORTAŽA Z GRAŠKE GORE • FOTOREPORTAŽA Z GRAŠKE GORE • FOTOREPORTAŽA Z GRAŠKE

HMMH
■am

Ob 30-letnici pohoda legendarne 14. divizije je bil v soboto, 15. junija, na Graški gori, ki je daleč naokoli znana tudi kot Gora jurišev, veličasten zbor slovenskih pionirjev ter njihovih vrstnikov iz bratskih republik. Tega velikega srečanja, s katerim so sklenili letošnji pohod po poteh udarne Štirinajste divizije, se je udeležilo več tisoč pionirjev iz 22 slovenskih občin ter delegacije pionirjev iz Hrvatske, črne gore in Vojvodine. Skupaj z mladimi so prišli tudi nekdanji partizani, ki so prav na Gori jurišev bili hude boje z okupatorjem.
Na tej strani objavljamo slikovno reportažo z velikega slavja pionirjev na Graški gori.
V skrbno pripravljenem ter kljub dežju odlično izvedenem kulturnem programu je sodelovalo okrog 500 pionirjev in mladincev pevcev, recitatoiji osnovne šole Gustav Šilih in gimnazije Velenje, člani šaleške folklorne skupine ter velenjski godbeniki.
Med mladimi je završalo, njihove drobne ročico so glasno zaploskale, ko je po strmini navzdol mednje prišel prvi komandant slovenske partizanske vojske Franc Leskošek Luka.
Ob močnem streljanju pripadnikov teritorialnih enot, JLA in milice ter ob zvokih koračnice „Na ju-riš", ki jo je igrala velenjska rudarska godba, se je na jaso pred slavnostno tribuno spustila pionirska 14. divizija, ki je krenila na pohod 27. aprila letos v Metliki. S pionirji so prišli tudi nekateri borci legendarne Štirinajste.
„Srečni in ponosni smo, da smo lahko prišli v Slovenijo in se udeležili zbora pioniijev na Graški gori. Teh prijetnih trenutkov ne bomo nikoli pozabili," so dejali pionirji, ki so skupaj z njihovim učiteljem Vasom Jovičem prišli iz Nikšiča.