POŠTNINA PLAČAN A V GOTOVINI VRTEC VSEBINA k 3. štev.: Danilo Gorinšek: Verne duše — Janko Samec: Klopotec v jeseni — Svjatoslav: Pastirska pesem (Pesmi) — Lea Fatur: Od bojne sekire do orala — Silvin Sardenko: Štiri rožice (Uganka) — Janko Samec: Nedica (Pesmi) — Lea Fatur: O sinčku Binčku — Danilo Gorinšek: Pod noč (Pesem) — Mali umetnik — Pouk in zabava. ZAGONETKE v 1. štev. Vrtca so prav rešili: Galun Antonija, Maribor; Jug Franjo. Studenci pri Mariboru; Lovro Jan, Arnšek Franjo, Kanižar Ivo, Rola Mihael, Zelen jak Fr. in Klenovšek Jožko, Veržej; Fr. Baškovč, Hinko Lobe, Vladimir Peasdirc, Št. Vid n. Lj. (zavod); Stepan Janez, čurile pri Metliki. IZŽREBAN je Stepan Janez. ZAGONETKE v 2. štev. Vrtca so prav rešili: Novak Vlad., Pezdirc Vladimir in šefman Vladimir, Št. Vid n. Lj. (zavod); štepan Jan., Metlika; Masterl Marjan; Jan Lovro, Arnšek Fr., Kanižar Ivo. Klenovšek Jožko, Rola Mih., Janko Zupane in Zelenjak Franjo. Veržej; Vrtcu zveste Ločanke, ki jih je dosedaj že 25 »Vrtnaric« v eni skupini. IZŽREBAN je Jan Lovro. Uprava Vrtca (Ljubljana, Sv. Petra cesta 80) ima še nevezan Vrtec 1922 (Din 7), 1925 (Din 10), 1926 (Din 14), 1926/27 (Din 14), 1927/28 (Din 14), nevezan Angelček 1921 (Din 4), 1924 (Din 5), 1925 (Din 6), 1926 (Din 8), 1926/27 (Din 8), 1927/28 (Dni 8), vezan Vrtec 1922, 1924, 1925, 1926, 1926/27, 1927/28 in vezan Angelček 1919, 1921, 1922, 1925, 1926, 1926/27, 1927/28. 1928/29. V Jugoslovanski knjigarni se dobe poleg navedenih še Vrtec (vezan) 1910, 1911. 1913—1917, 1921; Angelček (vezan) 1895. 1906, 1908, 1912—1916, 1923. Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1929/30 Din 22, Angelček sam Din 8. Urednik in izdajatelj: Jožef Vole, stolni kanonik v Ljubljani, Pred škofijo štev. 8. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na »Uredništvo Vrtca in Angelčka« v Ljubljani, Pred škofijo št. 8. Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (dr. Jožef Demšar) v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80. — čekovni račun uprave Št. 10.470. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel čeč. m\ m m 1920 / V R T E ( / 1 9 I O Danilo Gorinšek: Verne duše. Bela sveča, zlat plamenček iznad črne ruše. Tak so bele, tak so zlate zdaj pokojne duše. Bela sveča, zlat plamenček — večna luč jim sveti! Kdor nebesa v srcu nosi, težko ni mu umreti. Bela sveča, zlat plamenček — blagor, komur sije ! On pri Bogu iz rajskih kupic večno srečo pije. Janko Samec: Klopotec v jeseni. Klip-klip-klip, klop ... klop ... klopi V vrabcev se ir o p pesem klopotca neutrudno zaganja: Ni za tvoj zob ... klop ... klopi Z grozdja zorečega, v solncu blestečega uro za uro ves dan jih preganja: Klip-klip-klip, klop ... klop ... klopi Klop-klop-klop, klip ... klip ... klipl Včasih za hip glas se kar sam mu pod vetrom prevrže: Kmetič, kar v hrib ... klip ... klipl Srca veselega do hrame a belega. Grozdje je zrelo, da samo se trže! Klop-klop-klop, klip ... klip ... klip! == Svjatoslav: Pastirska pesem. Nebo je z meglo zagačeno in z oblaki zatepeno, motnja skrila je gorico. V bolnem dimu ogenj sanja, mlad pastir nad njim se sklanja in prevrača pečenico. Besede naše so temotne, misli težke in dremotne, kadar o jutrih govorimo. Omràznica se v nebu skriva. Vas pod hribom v molku sniva — le v ograde poženimo! Lea Fatur: Od bojne sekire do orala. 3. Zaklad v preriji. iroin prostrane prerije leti jezdec. Zdaj zadrži, zdaj zažene konja in se ozira. Fred njim skačejo roji kobilic, bežijo veliki kuščarji in kače, vzleta vajo zlatoglave papige, rjava kokoška, nerodna priba. Daleč za jezdecem na obzorju pa se gibljejo črne pike. To so Vranjeglavci, ki so na poti k Veliki vodi. Jezdec je pa Utalisi. Ločil se je od svojcev, da uživa sam širino prostora, da razmišlja, sklepa. Pred njim je prerija. Pašnik bivolov in jelenov, lovišče Indijancev in volkov. Prerija, brezkončna pot, tu ravna, tam valovita, tu preproga, pretkana s cveticami, vsa rdeča od jagod, tam pušča, obrobljena z osatom in pelinom. Prerija, ti last in kraljestvo indijanskega rodu! Utalisi zadrži konja, se vzravna in zamisli: »Sèm še ni segla roka drugo-rodcev. Po tej velikanski ravnini stanujejo še duhovi, se še javlja privid1. Hodiš in jezdiš po cele dneve in tedne, a zdi se ti, da si vedno na istem mestu. Prerija nima mej, nima konca. Tu boš vladal ti, Utalisi, tu boš zbiral razkropljena plemena. Saj ti prerokujejo možje veliko prihodnost. Oče pravi: .Treba ustaviti tok belih naseljenikov, ki silijo po kopnem in po rekah naprej in naprej na zapad... Iztrebljajo gozdove, uničujejo divjačino in podijo domačine naprej na zapad, p »d Skalno gorovje, in še dalje do Večne vode. Odpor tem tujcem! \ rnejo naj se časi, ko je kraljeval Indijanec svoji deželi! Zadnji kralj je bil Filip2.' Mati mu pripoveduje, kako se je bojeval s prvimi belimi naseljeniki. Pripoveduje mu o lepi in dobri Cokahonti8, ki je svarila belokožce pred napadi svojega očeta Povhatana. Ko posedajo možje ob ognju, se spominjajo z žalostjo Črnega Sokola, ki je vladal ob Misisipiju in branil dolgo časa svojo zemljo pred ,nakupom' belokožcev. Premagali in pobili so ga pred petimi leti. Zdaj imenujejo njegovo nekdanjo last zasmehljivo: .Kupljeno od Ornega Sokola4'. In jeseni — je pravil potujoč lovec — so bili prišli na pozorišče boja iz Vašingtona taki čarovniki, ki stavijo zobe mrtvih v usta živim ljudem. Nakopali so baje za cel koš indijanskih zob.,.« Utalisi se strese in sikne: s Pa nam pravi Nohamo o bratski ljubezni! Ko vendar vé tudi on, da nas hočejo belokožei le iztrebiti. Včeraj — ko so leteli preko prerije — se je ustavil Nohamo in se zagledal. Stegnil je roko in vzkliknil: ,Vidim na preriji velikanska mesta... Vidim jo vso zlato od pšenice... Vidim po rekah barke kakor gore in po cestah drčeče vozove. Bogastvo. neizmerno bogastvo bo vzrastlo iz te puste prerije!'* »Ali nas vidiš tu kot lastnike tega bogastva?« je vprašal on, Utalisi, in zapičil svoje oči vroče v Nohama. On pa se je vzbudil iz sanj in poudaril žalostno: »Utalisi — vse, kar se ustavlja oralu, pogine... *Pa ini,« je bil planil Utalisi, »mi nočemo, da poginemo, mi se ne pod-vržemo nikdar vašim postavam in navadam!« Nohamo ga je bil pogledal žalostno. Kaj hoče Nohamo? On pravi in kaže, da ljubi Indijance. Pa on ne 1 Zračne prikazni. * Baraga, Popis navad in zadržanja Inddjanov, str. 18. 5 Baraga, Popis navad in zadržanja Indijanov, str. 10. * Panorama de«; Universums. 1836. razume naših navad. Ne ve, da se izuri deček v bojih in da sme sedeti ob ognju samó možak, ki se je izkazal v bojih. Ne ve, kako veselje zavlada v vasi, ko pridejo možje obloženi s plenom, s krvavečimi skalpi za pasom. Ženske zakurijo, kuhajo, plešejo, pojejo slavo junakom!... Ni bilo Nohamu lahko, da pregovori Vranjeglavce, naj opustijo svoj pohod na Črnonožce. Četudi ima Nohamo pero in venčke školjkov, ki potrjujejo, da je poslan od zbora glavarjev; četudi ima šišikvo, ki je dokaz, da je prijatelj in glavar Indijancev. Debeli bober, Cingah. Maropa, Povhan, Črni bivol — in najbolj Vadi, domači čarovnik — vsi so silili v očeta, da jih pelje, kakor so bili dogovorjeni, še tisti večer na črnonožce. Tedaj je vzkipel na videz tako mirni Nohamo: ; Zadal sem besedo. Med vami in Črnonožci je zNi morda še...« »Ne!« zatrdi Dolgolas. »Ako je kdo padel v boju za ta zavitek, so ga odvlekli do kraja, odkoder so privlekli to drevesce. Mislim, da do reke Suke, ki teče nekaj milj od tukaj. Tam so javori. Če bi kdo zakopal truplo poleg zaklada, bi oboje izkopali volkovi.« »Kaj je neki notri — in čigavo je?« ponovi Utalisi z otroško radovednostjo. Dolgolas gleda belokožca in vpraša: »Kakšne so vaše postave?« Nohamo premišljuje: »Prerija je vaša... Ne vemo, komu je vzeto, ne vemo, komu bi vrnili...« Dolgolas se vzravna: »Nam ni treba stvari, po katerih so tako lakomni bclokožci. Vzemi, Nohamo, ta zavitek, mogoče izveš po mestih doli kaj za lastnika.« • Vejica rastline, ki jo rabijo Indijanci namesto motvoza. Silvin Sardenko: Štiri rožice. (Uganka.) Rasle jo, rastejo rožice Štiri, tiho jim strežejo biserni oiri. Tretja je rožica, dasi ne šioa. igel dovolj ima, pa jih zakrioa. Proa je rožica krotka kot jagnje, sapi pokorna je, kamor jo nagne. Zadnja je rožica, rožica nežna, Stvarniku svojemu vedno hvaležna. Druga je rožica, dasi ne plete, nižje jo dene jo, lepše zacvéte. Srečna je deklica, ki jih odtrže, borna je deklica, ki jih zavrže. Štiri so rožice z lepim pomenom — kdo bo poklical jih pravim imenom? (■iSouzàjBaij — fnoaifjzadjjod — fsouzjuod — j$oy)OJyj) Janko Samec: Nedica. Ptiček in Nedica. Čiv, čio ... čio, čio ... Dobro jutro, Nedica! Čio, čio ... čio, cio ... Kje je i do j a sk I edica? Čio, čio .. . čio, čio . .. V njo ti damo kavico. Čio, čio ... čio, čio . . . Potlej greš na travico. Čiv, čio ... čio. čio . . . S sabo ozameš žogico. Čio, cio ... čio, cio ... In jo brcneš z nogico. ČiD, čiv ... čiv, čiv .. . Drobna žoga v zrak zleti — Čio, čiv ... čiv, čiv .. . Ti se sme ješ: Hi, hi, hi! Neda zdaj je kuharica! Z drugimi besedami: Ona prävdanska kraljica je med lonci, skledami. Kaj bi jedli? nič ne vpraša. Samo pridno kuha, kuha. naj je mleko, naj je kaša ali pa vodena juha. Včasih prstek o lonec vtakne. Če preveč je jélo slano, brž z vodo si grlo splakne — pa pripraoi drugo hrano. Kadar s kuho je pri koncu, nas povabi na kosilo. Če pa kaj ostane v loncu — med pomije se bo zlilo! Punčka. Z daj pa že dosti je krika in vika, solz, cepetanja razsrjenih nog! Kadar je punčka — kot ti — že velika, mora postati pač priden otrok. Ti pa si beba le! Jaz pa kot mati gledani na té in zate skrbim: Treba umiti je, treba česati — večkrat pa še naj se s tabo lovim. Kadar si lačna, ponudim ti kruha, včasih ti vtaknem sladkorčkov še vmes; gledam, da snažna si, sita in suha — lepa kot angelček sam iz nebes. Ako ne ubogaš me, bodem pa stroga in te postaoim za kazen kam o kot • ■ • Tam bo opraskala mačja te noga — jaz pa bom boljšo dobila za god! V gozdu. Zdaj pa kar čez travo o skok, kamor te nesó nožice z brzim létom mlade ptice, kakor hoče ljubi Bog! Kot metulj, ki lahkokril s preletu je se med cveti, Neda moja, leti... leti! Jaz pa, volk, te bom lovil... Hu, kako teman je gozd! Kdo metulja v njem naj vidi, ko so tega gozda zidi, da pogled nikdar ni prost? — Bom pa rajši tu se skril, v cvetju sredi svetle jase — A j, kaj vidim? Tam igra se moj metuljček, belokril. .. Jaz pa mrežo bom razpel in metuljčka tega ujamem; pa domov s seboj ga vzamem, da krog mame bo brnel! Labuđi. Zakaj pa labuđi tak skrivajo pod vodo ponosne glave? — Obraze skrbnó si umivajo, da sram jih ni belega dne! kakó da takrat pa ne jočejo, ko stresa jutranji jih hlad? — Gor k Bogu v nebesa pač hočejo! On jókavcev nima nič rad.. . Prav praviš: Saj res že odpravljajo čez ribnik se nekam odtod! — In naju s perutmi pozdravljajo... Le voščiva srečno jim pot! Dva obraza. To je tista, tista Neda, ki takrat se rada smeje, kadar ptiček zjutraj gleda jo zvedavo doli z veje. Pa je tudi tista Neda, ki takrat se rada joče, kadar noč na okno seda, ona pa še spati noče. Predstava z medvedom. Medved, medved, poskoči... hop, hop, Potem pa za šalo in malo za smeh visoko od tal mi tja gori pod strop, postavi na glavo lepó se na tleh! kot delajo v cirkusu smešni pajaci! — Pa brž iz te obče priznane se vloge Ne bodi mehkužen kot kak cici-caci, prevrzi tako, da boš padel na noge! ki, le da mu včasih narobe kaj gre, In končno napravi globok še poklon — za vsak nič pretaka obile solzé! občinstvo že ploska ... Ne bode zastonj! Jutranji pogovor v parku. Dobro jutro, ptiček moj! No, kako si spal nocoj? — Kaj, ne daš mi še besede? Morda pa v želodčku prede sitni glad ti, črni volk, da si tak zaril se v molk? O moj dragi! Jaz že vem, kak ti Hjunček tvoj odprem? Dati moram ti najprvo kruha eno samo mrvo, pa poskočiš mi k nogam in začivkaš: Ham, ham, ham! Ko ti vržem mrvi dve, pa zaprosiš: Še, še, še! Kadar več ti jih natrosim, mi porečeš: Hvala! Prosim! Zdaj veš, Neda, res sem sit — Pojdi se z menoj lovit! Solnce šlo je za goro! Solnce šlo je za goró! In nad poljem in vodami kakor šotor se nad nami vzpenja zvezdnato nebo. Vztrepetal je o dalji les pod šumečimi vetrovi in 8 skrivnostnimi mrakovi je odel se čez in čez. V hiši utihnil je ropot. V družbi koklje drobno pišče po dvorišču širnem išče za svoj sen si miren kot. Neda, zdaj pa po jo a spat! Sladko sanjat sanje zlate in se čez nebeške trate s samim Jezuščkom igrat! Lea Fatili* : O sinčku Binčku. BIL je Binček prava neroda. Zdaj je prevrnil škaf z vodo, zdaj raztresel vrečo s semeni, zdaj splašil vaške kokoši, zdaj čredo govedi. Na paši je puščal krave v škodo in ovce volkovom. »Samo za škodo si,« je stokala njegova mati, uboga vdova. Pa so ji ljudje svetovali: »Daj fanta kam služit, tam ga bodo že zbrihtali.« Mati je dala Binčka trgovcu v mesto. Toda tudi tam je uganjal Binček svoje nerodnosti. V mleko je vlil petroleja, sol je prodal za sladkor, poper za sladko skorjo. Naredil je toliko škode, da ga je trgovec zapodil in je morala mati prodati edino kravico, da je poravnala pri trgovcu. Otroci na vasi so pa nagajali Binčku: »Sinček Binček, kje si bil? Tam v Ljubljani si štrence vil. Kaj ti so dali v plačilo? Pišče, ki še ni shodilo.« Binček se je skrival pred otroki in je premišljeval, kako bi naredil kaj pametnega, da bi se ne govorilo tako o njem. Vedel je, da so v gozdu blizu mesta roparji. V skalni duplini so in nihče ne more do njih. Pa, ko bi on, Binček, mogel pobiti te roparje, bi dobil gotovo toliko denarja, da bi kupil materi drugo kravo in otroci na vasi bi peli o njem: »Sinček Binček je junak, ni na vasi mu enak.« Zgodilo se je pa tisto poletje, da je prišla v deželo huda bolezen. Modra žena na vasi je povedala, da ne bo obolel in tudi ne umrl, kdor bo jedel riž, kuhan ali pečen, zabeljen ali nezabeljen. Župan in starešine so si kupili kar cele vreče riža — in potem je vse uživalo riž zjutraj, opoldne in zvečer. Samo Binček ni dobil riža. Mati ni imela več krave in tudi ne denarja za mleko. »Umrl bom!« je stokal Binček. Mati je okopavala krompir pri županovih in dala zasluženi denar Binčku. Naročila mu je: »Beži v mesto, kupi dva kilograma riža in priteci nazaj! Ne ustavljaj se pa pri oknih in po potih, da te ne zalotijo roparji ali bolezen,« Mati je dala Binčku velik locnat koš na roko, da spravi vanj riž, in je gledala dolgo za njim in klicala: »Teci hitro, sinček!« To je bilo v ranem jutru. Z mlekaricami je prišel Binček v mesto, kupil riž, prodajal zijala in šel komaj proti poldnevu iz mesta. Gre in preklada nerodni koš od komolca na komolec, gre in se hvali, kako pametno je vse naredil, prišel v mesto, kupil in se vrnil. Papirnati žokec v košu je pa skakal pri prekladanju in dobil luknjico. Riž se je vsul v koš, poiskal luknjico v košu in se izmuzal iz koša. To je bilo, ko je šel Binček skozi veliko vas. Kokoši te vasi so hitro zapazile, da jim siplje prijazni deček dobre kaše: tekle so za njim, zobale in grakljale: »To je deček, to!« Binček si je pa mislil: Kako prijazne kokoške so v tej vasi ... Kokoši so pobirale riž in zagotavljale: »Dobra je tvoja kaša, dobra!« Solnce je pripekalo in Binček, ki je zgodaj vstal, je postal truden in zaspan. Ob cesti je stala prazna koliba. Binček se je vrgel na tla in zaspal s košem na roki. Zbudilo ga je glasno kokodakanje. Debelo je pogledal okoli sebe. Koliba je bila polna kokoši, ki so pripovedovale: »Zdaj gremo, Binček, kokodajs, domov. Za kašo jajca — iz jajec bo piška — iz piške krava — kokoko-dajs!« In druga za drugo so se kokoši lepo priklonile in odletele. Binček je pogledal po tleh in videl polno jajec, lepih belih jajec. Ponavljal je poslovilne besede kokoši: »Iz kaše jajca — iz jajec piška — iz piške krava« in si je mei oči: Kako naj izleže piška kravo? Ni tega nikdar bilo in ne bo, kokoške! Pač bo mama lahko prodala jajca in piške, ali za kravo še ne bo.« Šel je in pobral jajca v koš. »Poleg riža,« si je mislil, »še toliko jajecl To bo gledala mama! Rekla bo: .Sinček Binček, srečo imaš in prebrisan dečko si!4 In vsa vas bo govorila o kurah in o jajcih in o Binčku. — Pa kje je riž? Papir je luknjast in koš tudi... O te gromske koklje!« Binčku se je kar posvetilo v glavi. Pobral je jajca in stopal potrt domov. Nič ga ne bo hvalila mama, in če izve vas... Hodi Binček zamišljeno in žalostno. Solnce pripeka in ga zmaga. Binček sede na travo in zaspi pod božjim solncem. Prebudi ga tenki »pivpivpiv« in nekaj mehkega, ki se mu stiska v roko, pod vrat in ramo. Pogleda in zazija: Na robu koša, na njegovih rokah in nogah drobnijo in pivkajo komaj izlegla piščeta ... Druga se kobacajo še iz prekljuvanih lupin ... Binčku se zasveti v glavi: Solnce je izvalilo piščeta — skoraj bi jih bilo res za eno kravo, ko bi bila revšeta Že velika. Pa glej! Piščeta rastejo kar pred Binčkovimi očmi, piščeta pivkajo: »Iz kaše jajce, iz jajca pišče, iz piščeta krava!« »Nikdar ni bilo in nikdar ne bo!« je skrbelo Binčka in pomagal je zadnjemu pisku iz lupine, polovil vse v koš in se napotil naprej. Blizu gozda je našel slikarja, ki je delal pod razpeto platneno streho. Binček prosi, če sme posedeti pod streho in pravi slikarju o rižu in o kokoših. Slikar posluša in se Binčku smeje. Tačas pa uidejo piške iz koška in jamejo zobati barve, ki so stale v posodicah po tleh. Ko pozobljejo že vse, se ozre slikar in se zadere na Binčka: »Res si prava neroda in nesreča! Kar hitro se mi zgubi s tvojimi piškami! Bajto prodam tvoji materi, da dobim povrnjeno škod o. t -u »Nikar, gospod, nikar!« prosi Binček in se krega nad piščeti: »Kravo mi obljubujete, pa me preženete z materjo izpod strehe...« Piske pa odgovarjajo: »Iz piške krava, sinček Binček!« »Prismode ste, klepetave in neumne, kakor ves kokošji rod,« se jezi Binček in stopi v gozd. Ne upa se domov; zdi se mu najbolje, da si poišče kako šuplo drevo in se nastani v njem. Ko tako ogleduje drevesa v gozdu, ga naenkrat obkolijo bradati črni možje in ga izprašujejo, kaj tod išče. Binček pove, kaj in kako, roparski glavar pa se razveseli: • Prav! Včeraj smo ubili našega kuharja, ker je bila polenta pripaljena Boš pa ti za kuharja. Takoj podavi vsa piščeta, oskubi jih in speci!« Poženo Binčka v veliko votlino, kjer je bilo polno sodov, velikih in majčkenih. Binček zakuri in napolni velik kotel z vodo. Potem se loti pisk... Pravi jim: »Prav se vam godi! Ne bi bile barv požrle, bi zdaj doma kašo zobale.c Piske pa zatrjujejo: »Kravo dobiš, kravo!« Ko so bila piščeta pečena in regrat opran, pokrije Binček veliko mizo z ukradenim prtom in nosi na mizo. Roparji jedo in grozijo Binčku: »Tvoja sreča, da nisi prismodil pečenke!« Jedo in se veselijo. Nakrat pa zastoka glavar: »O moji grehi! Za umreti mi jel« Pa zaobrne oči in se zgrudi mrtev. Drugi roparji mu ne morejo pomagati, ker je vsem slabo. Binček jim skuha hitro tisto kavo, ki je pravila o njej njegova mama, da je zdravilo za vse bolezni, pa preden je bila kava kuhana, so bili že vsi roparji mrtvi. Barve, ki so jih pozobale piske, so bile strupene, in strupeno meso pisk je zastrupilo roparje. Ves prestrašen steče Binček domov k materi, mati pa k županu, župan pa k orožnikom. Vsa vas je šla z orožniki v gozd. V votlini so našli veliko blaga, v velikih sodih obilo vina, v majhnih pa zlat in srebrn denar. Okradeni ljudje so prihiteli v votlino in poiskali svoje blago. Vse je bilo veselo, cla je pokončana roparska nadloga, vse je hvalilo in obdarovalo Binčka. Dobil je toliko, da je kupil materi kravo in povrnil slikarju škodo in še mu je ostalo, da je začel trgovino z žabami. Nič več mu niso otroci nagajali, on pa jim je rad razkladal: »Kar nikdar ni bilo, se vendar zgodi — kokoši in piške so modre stvari.« Danilo Gorinšek: Pod noč. I se že spi, nič zvezdic ni, zemlja osa se v sanjah ziblje, niti sapice nikjer. Lahko noč! Božji dih gre čez poljane, da ljudem srce še giblje, da jim o spanju ne zastane. Lahko noči Brez skrbi zaprimo veke, božji dih pričara vanje nam srebrriočiste sanje. Lahko noč! M" ALI UMETNIK Ovoj za knjige. Danes prinaša »Vrtec« štiri vzorce za križni vbod. Vezejo naj se z volno na sivo platno, ki bodi 49—50 cm dolgo in 25—26 cm široko. Obenem izreži 46 cm dolgo in 22 cm široko lepenko (risalni papir). Glej nariß! Ko je vzorec uvezen, prevlečeš eno stran lepenke z lepilom (gumi arabicum), položiš nanj platno tako, da je platno povsod za 1.50—2 cm večje od lepenke. Nato položiš pod težo in pustiš, da se posuši. Ko se platno trdno drži lepenke, namažeš še platneni rob z lepilom in ga pripogneš, ter vso notranjo stran prelepiš z rdečim ali živomodrim papirjem. Slednjič pripogneš še 7 cm široki rob na znotraj, da se krijejo točke a in b (glej naris) ter drugič položiš pod težo. Ko se posuši, sešiješ rob od c do ab z drobnim šivom, pripogneš lepenko čez 9redo in ovoj je gotov. Platnice knjige vtakneš za pripognjeni rob. Dečki in deklice si lahko razdele delo: deklicam vezenje, a dečkom knjigo-veško delo. 32 cm -JODOO iiiiaaaDM aoa^o ~ioaar D HU G iiiianD"__ inn] ona □ jj IIIODDDQB » 2 aaaaa » □ ■■■■■GGOiaiHII □ » = ftno. » = I — modro, D : BBS : Ttiefce, : rumeno n ti zlato .......IGÜO □DGGGG DBBBD □ iiiiiiiSdod IBGDDDÜ □DGOG ■■□DGB □ gBBB° □on od □ O GD a ■ ■■■ ■ osa m ■ □□□r-n B DG ■ DSD ■ "ddgoo ggon Q3 GG ■ CDC ■ ■ GGDDO agno □B" o □ DÜ I — črno, t : = riipfir, p = moilro ■ ■■ ■■■ □yy lllllllllll) mulinili Oi D «......n.....nn mi onuLJL! □ ■■■unni.....i......umilili--------- D ■ iiimiiinmiiiniiiuiiit ~ umili limili ■■■ ■ ■ ■■ □□a «Hl stgnsMng isifca si'inmi'ifi m ............ srii'M'iaaiSRiisii.'.ii-i šiaBBBBBiaiaiBš aaaaamis BBBBIBKIIMä ÉS □□□ nimm ..... MM ...........Hl stsiüiisiBBSstsiiaiBias --------BHIiaiMs _I!»!II8IS ____IISOMŠ ■ ■■■■ IB1SŠ ca ■ -- itiliiiuinoOro H) =e sreMomoriro GGO MM M Kfco ■ii'i i.niiiisi iisK«=a sISlBiaBBäBSIIIIIBlüls =Ri«BBaai;im= BBBBBIBIBIBS ■misiBi iBBBBB laiaa SB □□D laiaia mmummm umna imi-iisi-im ibIbib = • B'BiE si'irii'iBB i=Korjia= =lülBBBBBiM'n:i= _BiBiaii"= BIBIBIÜ® -las .....i................... Huiniiuiinmi« ■ i nniin ninni a B BBB a BBB a aa aa aaa a laiaia .... B== • • : M,:s -------111151= .........iaä IROSE iüil □ iiaiMitiia D ■Mine šibbbbb BBBBB BBBBlül =BBBBB IBi BI! • ifeiy IE = rrlc> = r-lsto POUK IN ZABAVA Modrost v pregovorih domačih in tujih Pastir. Dober pastir hodi pred ovcami. Dober pastir pozna svoje ovce. Dober pastir da življenje za svoje ovce. Dober pastir ovce striže, ne dere. Če dober pastir govori, govori o čredi. Tudi najboljšemu pastirju kdaj volk ovco vzame. » Kdor hoče ovce pregnati, mora pastirje kamenjati. Pastir mora bdeti, četudi ovce spe. Ko pastirji spe, ovce volno gubé. Če je pastir marljiv, je tudi njegov pes pazljiv. Kakršen pastir, tak pes. Več ko je pastirjev, več ie prepirov. Mnogo pastirjev je slabše iko nobeden. Kjer je veliko pastirjev, je veliko škode. Ko pastirji spe, se ovce gube. Če je pastirju sila, tudi ovcam ni mila. Če pastir ovce zapusti, «e čreda raz-gubi. Če sta pastir in volk eno, je za čredo vse izgubljeno. Slab pastir sebe pase. Slab pastir, ki svoje ovce kolje! Slab pastir, ki ovce in volkove v eni čredi pase! To je slab pastir, ki le sebe pase. Na Gorenjsko ! (Bistriška.) (Nadaljevanje.) »Škof j a Loka!« kliče sprevodnik. Na postaji stoje avtobusi, ki vozijo potnike večkrat na dan v mesto škof j a Loka, ki je od postaje Trata-Škofja Loka oddaljena 3 km, in dnevno enkrat v Železnike in v Žiri. Dnevno se izvažajo s te postaje velike množine lesa daleč po svetu. Mesto škof j a Loka ima zelo lepo lego ob iztoku SelšČice in Poljanščice. Sredi mesta se dviga star grad, nekdaj last bri-zinških škofov. H gradu so prizidali novo poslopje in to lastujejo zdaj uršulinke, ki imajo v teh prostorih moderno urejen dekliški zavod. Grad obdaja lep ograjen vrt. Tik nad grajskim vrtom je divna razgledna točka »Krancelj«. V davnih časih je držala skozi Škofjo Loko glavna trgovinska cesta iz Benetk na Gorenjsko in Koroško. Znamenita je v Škof ji Loki župna cerkev svetega Jakoba, sezidana v gotskem slogu. Mesto ima sodniio, davkarijo in notari jat. Lahko bi rekli, da ima štiri predmestja: Karlovec pri vhodu v Poljansko dolino, Puštal z istoimenim gradom (tu so imeli Loški gospodje hleve), Lonterg ali zdaj imenovan Spodnji trg z zelo staro špitalsko cerkvijo in Stara Loka ali na fari. Tu je starološki grad, ki ga ima zdaj v lasti baron Strahl. V gradu je krasna galerija slik. — Nedaleč od škofje Loke je Stara Loka ob vhodu v Selško dolino. — Nad Pušitalom stoje »HrLbei« z mično cerkvico. "Od tam je lep pogled na mesto in okolico. Malo od mesta zunaj je mestno pokopališče, ki ima prekrasno lego. Za pokopališčem se dviguje Kam nitmi k. Na polovico so ga že razdrobili za kamenje in pesek. Tik pod njim so sezidali novo vojašnico. — Na Lontergu je tovarna, kjer so včasih izdelovali priznano dobro sukno, zdaj pa delajo klobuke vseh vrst. Mesto škofja Loka šteje 2000 prebivalcev in leži 350 m nad mo; jeim pod vznožjem leipega Lubnika (1024m). Lubnik je zelo priljubljena iz-letna točka smernim turistom; ob vznožju njegovem je stal nekoč rodni grad Loških gospodov, a je zdaj že nad 500 let razvalina. Južnozahodino od Škofje Loke se začenja romantična Poljanska dolina. V njej bi si mogli ogledati mnogo zanimivih krajev. Med najlepše spada Visoko. Tam so imeli nekdaj brizinšlci škofje svoj lovski gradič. Posestvo ie zdaj last družine pokojnega slovenskega pisatelja-romano-pisca dr. Ivana Tavčarja. V smrekovi šumi je njegov grob. Sveti Volbenk ga pozdravlja in njegov zvon mu poje sleherni dan pesem domače zemlje... V Poljanah sta se rodila tudi slavna slikarja Janez in Jurij Šubic. Severnozahodno od Škofje Loke se pričenja Selška dolina. Njeno središče je vas Selca in trg ŽeJezniki s prekrasno župno cerkvijo. Železniki so nekdaj zelo sloveli po svojih železnih izdelkih. Prekrasno planinsko turo bi mogli narediti preko vasi Češnjice dn Prtovča na Ratitovec (1666m). Tu je preživel najlepše ure svojega življenja dr. Janez Ev. Krek. S oastirčki se je družil, z njimi vriskal in pel. Pred nekaj leti so postavili na Ratitovcu planinsko koćo — Krekov dom. Iz vlaka se zdaj lepo vidi graščina Sveti Duh. Tudi crngrobska cerkvica se vsa blesti, obžarjena od božjega solnca. Ta cerkev je zelo stara in sezidana v gotskem slogu. V njej visi velikansko rebro — pravijo, da je to rebro ajdovske deklice. (Nadaljevanje.) Uganke, skrivalice in drugo. Vas. (J. L. v Ljubljani.) ----- Kaj nam povedo črke v spodnjih treh oddelkih ? Uganka za Martinovo. (Jan. Ložar, Ljubljana.) 1 II I v N I H E Č P C D L E 1 E O L L L V J J N E E E I K I' V N V O M E E T U K D P NA E R AM L E V N N D D E I V I K N I HO E N N D K S E 0 OK S T D I oo N H DN E R - Ž K A I U AM N P M ; CA P V L N A l OC G S V I A O E C P K K . Začni pri 1. kvadratu itd., pa boš sestavil tehtne verze iz teh črk. Magičen kvadrat. I. 1 1 3 1 HiT n. III. 1 1 1 1 1 IV. V. 38| 1 1 ! 1 VI. VII. 1 1 1 1 VIII. IX. «1 1 1 1 X. XI. 1 1 1 1 1 XII. XIII. 1 1 1 1 1 XIV. Vstavi v prazne kvadrate števila od 1—49 tako, da dobiš v vsaki vodoravni in navpični vrsti ter v obeh prckotnicah vsoto 175! Nato vstavi namesto števil Črke in sicer : 1 = n, 2 = s, 3 = p, 4 = e, 5 = a, 6 = r, 7 = o, 8 = a, 9 = o, 10 = r, 11 = r, 12 = i. 13 = v. 14 = v, 15 = z, 16 = v, 17 = a, 18= k, 19 = d, 20 = v, 21 = j, 22 = d, 23 = t, 24 = a,25 = č. 26 = n, 27 = e, 28 = a, 29 = v, 30 = š. 31 = v, 32 = č, 33 = e, 34 = k, 35 = t, 36 = d, 37 = e, 38 = e, 39 = č. 40 = a, 41 = o, 42 = v, 43 = a, 44 = t, 45 = m, 46 = b, 47 = z. 48 = d, 49 = ž ! Dobiš dva pregovora! Rešilci in imena reäileev —ki se sprejemajo le tekom 10 dni po izidu lista in se objavljajo le imena onih rešilcev, ki bodo rešili vse zagonetke — v prihodnji Številki. — Kdor je izžreban, naj javi na upravništvo Vrtca (t Ljubljani, Sv. Petra c. 80) — ne na uredništvo! — kaj želi za nagrado. Rešitve v 2. štev. Pregovor v pravokotniku. Vzamemo poševno vsako drugo vrsto in dobimo : Kjer srce srcu govori, tain ni prevare in laži. Preštevalnica. Začni pri zgornji črki, to je U, in štej naprej, kakor kažejo loki vsako 3 črko. Zadnja črk» je A sredi kroga. Dobiš: Ura zamujena ne vrne se nobena. Ročno delo s križnimi vbodi. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X 1 Prazni prostor se napolni z križci, kakor povedo številke v ključu. N A i 1 RAZGOVORI Vink0- SIROTA. 'lončki mama je umrla, . Tih je veter splaval v dalje, žalostna je bila Tončka. tiho dalje, ni ji odgovoril, šla je k malemu potoku Šla je deklica do cerkve, in ga bistrega vprašalu: Bog predobri bil je v cerkvi, 5 A j, potoček, čisti moj potoček, deklica je pokleknila, ali veš, kje zdaj je moja maina — strašiloma Boga vprašala: grdi so možje jo nekam nesli.« »Bog nebeški, dobri Bog, Tih je bil potoček, žalostno je tekel, ti veš, kje je moja mati, žalostno je tekel, ni ji odgovoril. kam so jo možje odnesli. Šla je deklica v polje. o povej, da pridem k njej! veter lahen je zavel, »Tvoja mamica pri meni Tončka veter je vprašala: vsa v svetlobi čaika nate.« »Oj, ti veter, lahni veter, Šla je Tončka, šla v nebesa, ali veš. kje zdaj je moja mama — k svoji dragi mamici.« gì di so možje jo nekam nesli.« Dolenjka : Jeseni. Črne mravlje, stare tete Prav globoko so se skrile, so odpravile se spat, da jih nihče ne dobi, so pobrale svoje pete, še medu so se napile, zimi zamašile grad. zdaj mravljišče trdo spi. Ko se bodo prebudile, mrzle zime več ne bo, ude bodo pretegnile in na delo šle lepo. Vinko : KRISTUS IN PETER. Takrat, ko sta živela še Kristus in sv. Peter, so ljudje drugače živeli. Drugaže so živeli bogatini, drugače skopuhi, drugače reveži. Bogatim je raslo premoženje kot gobe po dobrem dežju. Skopuhi so večno zadovoljni šteli novce noč in dan, niso se bali tatov. Reveži pa so vedno stradali, skrbeli iz dneva v dan. Če je še tako delal, revež je ostal revež. Pa sta prišla nekega večera Jezus in sveti Peter v vas, kjer so živeli bogatini, skopuhi in reveži. Silna nevihta se je vsula nad selom. Sveta moža stopita v prvo hišo. hišo bogatina. Ta je sedel s svojimi pri bogato pogrnjeni mizi. Prosila sta strehe in večerje, a on ju je zavrnil: »Ej, vidva ne znata jesti naših jedi, in pri nas ni mesta za berače. Z Bogom!« Sv. Peter se je jezil, Kristus pa je molčal. Šla sta dalje in prišla k skopuhu. Ta je sedel tudi za mizo. V eni roki je imel mošnjo, z drugo je pobiral drobtine. ki so padale na mizo od ust. v srcu vesel, v glavi brez skrbi. Prosila sta prenočišča, a skopuh ju je odklonil. Jezus se je mirno obrnil, a Petra je zaskrbelo, zakaj zunaj je divjala nevihta. Pa ga je prijel Jezus za roko in sta šla. Skopuh pa se je smejal. Obstala sta pri zadnji Kočici v vasi. Peter je bil že ves obupan. »Gospod, tukaj pa prav gotovo ne bo nič, pojdiva.« Kristus ga pa ni poslušal. Prišla sta v kočico, kjer je živela stara žena, vsa v skrbeh, kako bo preživela jutrišnji dan. Pa ju je prijazno sprejela: »Kar tu ostanita. popotnika. Strašno je zunaj nocoj.« Pogostila ju je s tem. kar je imela zase. sama pa je ostala brez večerje. Ko sta se popotnika okrepčala, je rekel Peter: »Gospod, poplačaj to ženico in kaznuj one ljudi, ki so se prevzeli.« Jezus E a je rekel: >Povem ti. Peter: brezskrbno so živeli do sedaj bogatini, veseli so ili skopuhi, a žalostni in polni skrbi siromaki. Rečem pa: odsihmal bodi na drugače.« In je postalo drugače: bogatina je zaskrbelo zaradi bogastva in premoženja, skopuha je zaskrbelo zaradi lepih, svetlih novcev, reveži pa živijo lažje, brez takih skrbi. * Vinko: Prečital sem tvojo: Povest o materi, in je delce za začetek prav hvalevredno. Da umeš povedati, priča še bolje gornja legendica. Pametno, ne prehlastno čitanje dobrih pripovednikov ti bo pri nadaljnjem delu v veliko korist, ^a svidenje! — Dolenjki prihodnjič. VSEBINA k 4. štev.: Ksaver Meško: Otrok in solnce — Janko Samec: V burji — Radivoj Rehar: V pozni jeseni — Silvin Sardenko: Otrok pred Marijo (Pesmi) — Lea Fatur: Od bojne sekire do orala — Bistriška: Sveti Miklavž — Svjatoslav: Večer v predmestju (Pesem) — Radivoj Rehar: Lili-jana Meduška in vešča Črnuška — F. L.: Spomin na Francoze — Jožef Gruden: Rokodelstvo — Mladinski novičar — Pouk in zabava. Zagonetke v Vrtca št. 3 so prav rešile: šušteršič Jelka, šušteršič Mera, Oblak Martina, Potočnik Anika, Demšar Mici, Volćjak Iva, Žagar Rezika, Jelovčan Mara, ćrnilec J ulk a. Vode Minka, Kuhar Lenčka, Levstek Milena, Gosar Ivka, Mrak Vida, Berčič Anica, VdovČ Tončka, Križman Tončka, Lotrič Francika, gojenke v škof j i Lo.ki. Izžrebana je šušteršič Jelka. Obvestilo. Ugankarji iz Ljubljane lahko oddaste brez poštnine rešitve zagonetk v veži hiše Pred škofijo št. 8 v nabiralnik. To velja tudi za ugankarje Angelčka. Toda rešitve za Vrtec in Angelček naj bodo napisane vsaka na svojem listu. Samo 2 Din stane knjižica »Sprehod po Ljubljani« pri upravi »Vrtca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. — Priloži naričilu v pismu znamko za 2 Din ! Uprava Vrtca (Ljubljana, Sv. Petra cesta 80) ima še nevezan Vrtec 1922 (Din 7). 1925 (Din 10), 1926 (Din 14), 1926/27 (Din 14), 1927/28 (Din 14), nevezan Angelček 1921 (Din 4), 1924 (Din 5). 1925 (Din 6). 1926 (Din 8). 1926/27 (Din 8), 1927/28 (Din N. vezan Vrtec 1922, 1924, 1925, 1926, 1926/27. 1927/28 in vezan Angelček 1919, 1921, 1922, 1925, 1926, 1926/27, 1927/28, 1928/29. V Jugoslovanski knjigarni se dobe poleg navedenih še Vrtec (vezan) 1910, 1911, 1913—1917, 1921; Angelček (vezan) 1895. 1906, 1908, 1912—1916, 1923. Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1929/30 Din 22, Angelček sam Din 8. Urednik in izdajatelj: Jožef Vole, stolni kanonik v Ljubljani, Pred škofijo štev. 8. Rokopisi in rešitve naj se pošiljajo na »Uredništvo Vrtca in Angelčka« v Ljubljani, Pred Škofijo št 8. Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« (dr. Jožef Demšar) v Ljubljani» Sv. Petra cesta št. 80. — čekovni račnn uprave št. 10.470. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel čeč.