DELO GLASI LO KOM U MISTI CNF. PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA ' fi ::: .... Leto V1H. štev. 43 (4221 TRST - SOBOTA, 10. NOVEMBRA 1956 Posamezna štev. 25 lir n Ji cis Za obrambo vilizacije in miru ižifl ,ka ajfl1 elja K» utf )Č t bal' a 6 tei^] .15 srza harl pri erja , vcfl :: M »M v c: . ua11 Objavljamo v prevodu 'nek tov. Paimira To-'Ottija o zadnjih dogodil na Madžarskem, ki je I priobčen kot uvodnik v nitàn v torek 6. t. m. tej je treba očistiti te- iz 1 emerstva in povedati ja-ez potvarjanja, kako sto. '*fL n V pa je danes na žalost, in levi® naši krivdi, razdeljena, na dva bloka. Na te-dveh blokov sta dve vo-tavezništvi. Toda vsi ve-ipoznajo, vsi so vedno Vda je poleg vojaške tudi 2. *a vsebina. To vemo potai v Italiji, ker se je z 15 trani pravilo in ponav-lz n la če bi v naši deželi pre-Varnost «zapadni» uredita ureditev stvari prišlo (riške intervencije. Do te v» taiije bi prišlo v duhu De trki Atlantskega pakta. ji totovali smo vedno te- II ju stvari. Predlagali smo Opusti sistem nasprotuje, blokov, naj se mednaro- jdjenje organizira na dru-taovah, na obrtnih o-Vsi ti predlogi z do-tga cilja ali, da bi se včJ i približali, so bili ne sa-ve11’'iti, marveč se je zapadui 1 in politični blok celo L. dl in vključil Zapadno 0 o, z vojsko, ki je bila ob-po enostranski odloči-kateri poveljujejo naci-pol oficirji, kar predstavlja prejšnjih mednarodnih 'Ulov. Kakšen triumf bi tapadno demokracijo v o, ko bi varšavski blok Več pregrada pohodom, ti ponovno oživeli sa- IB -^en problem i ki pozabljajo te stvari, potvarjajo, da so jih pota vzklikajo nevmešava-Jvobodi, dočim se z brez-*eZo zaganjajo proti Sov-, tvezi zaradi njene seda--ije na Madžarskem in 'tajajo proti našemu gi-■... so hinavci, pobeljeni llSy) b ki si z vso pravico za-' naš prezir. Vedno so ne samo sistemu voj a 'i, lir1 političnih blokov, mar- Večji del teh ploskal tuta oboroženi intervenciji, I® je bila s strani impe-taih sil proti ljudskim s9mo da je šlo za uniče-taznosti demokratičnega *9džarskem so se dogodki 1 od prvega trenutka na v Tin, in jasno je bilo i.d JV*"1 tačetka, da bo prišlo ne-, :a ! do tega, da se bo pred |a , '0 zvezo in drugimi deli Vzhodne Evrope poja-'eta jn zaskrbljujoč te-problem, tembolj resen rol11 'bolj zaskrbljujoč v tre- ali"; ve1 aoA U o vi' 1, ko ni samo ogrožena Se začenja podirati var-tatir v svetu, in nihče ne i Se bo lahko pripetilo ju-itab temu se je Sovjet-l0vifta zganila previdno in V ||fenagljenja. Ko je bila 11 (‘‘'prošena naj intervenira •itev upora, je to stori-* ni šla do dna in je da-'9sno izjavo, da se noče 'ti v notranje zadeve dežel in da noče okrni-V' lv'e suverenosti. Začela je ^ia za umik svojih čet. iih je tudi umikati in da je to storila za o-Ureditve stanja. Toda •n se je po par dneh Anarhijo in belim tero-- , vlado, ki se je v dveh !,i t'kral spremenila in se f,t pomaknila bližje ni hotela postopati •’ °horoženim teroristom, jih je z neverjetnimi i-samega predsednika mi-8a sveta podžigala ; med-začele prihajati iz ino-‘n so se v deželi formi-jvdno fašistične oboro-Pe, s staro črno zastavo iV°dji, ki so odkrito rena že pripravljeno mentorja. je stvar razvijala. To '* pisanja očividcev iz , ga tabora, začenši s 'T ki je razglasil, da je * komunističnih delavci ' nih za noge na svetil-{ glavnih ulicah Budim-.,|J r°ren prizor, toda zanj 5', f'jeten. In da bi do te- ste®1 (?1 oé' oV" ja s‘' ca»' ja»il*Ul t”'1'’ Jc """ ’ nb' L politične in razred- A !i tlo priti, je bilo v logič- prisii do tega, bi bi- lo treba, to je moje mnenje, protestirati proti Sovjetski zvezi, če bi slednja — ko je bila že drugič vprašana naj intervenira — ne intervenirala in tokrat z vso svojo silo, da zav-stavi pot belemu terorju in uniči fašizem v zametku, v znaku solidarnosti, ki mora združiti v obrambi civilizacije vse narode, predvsem tiste, ki so že na poti socializma. Mislimo, da v pogledu tega ne more biti oklevanja v srcih delovnih ljudi, kot ni bilo oklevanja v vrstah reakcije, ki se je veselila nad tem, da bi se njena zastava vnovič dvignila. Mogoče je, da nekateri, ki jih je zmedla besna agitacija nasprotnika, oklevajo, omahujejo, stopijo na napačno pot. Sprevideli bodo pozneje. Ni nič čudnega in ne novega, da so v delavskem gibanju nekateri, ki se zavejo bistva stvari s kakim mesecem, včasih celo letom dni zamude. In bistvo je jasno. Zelo malo štejejo besede, ki jih je govoril gospod Nagy, zelo malo štejejo osebe, s katerimi je sestavljal svoje nadaljnje in izumirajoče vlade. Važen je cilj, v katerega se je pogrezalo in je postal že usoden, če bi se ne dalo madžarskemu delavskemu razredu in narodu mogočno in odločilno pomoč. Ne gre samo za Madžarsko. Gre tudi za nas in za vso Evropo Nagy je odkril svoje pravo lice, ko je — potem ko je bil v svojim res prizadevnim delom povzročil še večji nered in razpad — začel prositi interven-cijo ameriških padalcev, to je vojno. Do česa bi prišlo, če ne do vojne,- ko bi bila Madžarska izročena na milost in nemilost odkrito reakcionarne vlade. Za-čeli bi obmejni incidenti, provokacije. vse pripravljalno delo za oborožen spopad, ki ga mi dobro poznamo. Katera mednarodna oblast bi intervenirala za ureditev stvari, v trenutku ko bi imperialistične velesile, ali katera izmed teh pihala v žerjavico, da zaneti osen j? Tu je najbolj resna točka vse zadeve. Danes ni več nobene mednarodne oblasti, ki bi bila sposobna voditi kakršno koli akcijo za ustavitev pohoda v vojno. Francija in Anglija pripravljata in vodita, pred očmi prepadenih narodov vsega sveta, napadalno vojno proti E-giptu. Kršita vse pogodbe, sporazume, vse konvencije. Požvižgata se na obsodbe, ki jih je izrekla glavna skupščina Organizacije združenih narodov. Sprožile so vojno, pa naj se zgodi kar koli. In prav v takem trenutku, bi mi morali obsoditi Sovjetsko zvezo, zah-levati od nje, naj da na Madžarskem prosto pot belemu terorju in vojnim provokatorjem, obsoditi jo, če nas no posluša? Sovjetska zveza je dolžna preprečiti, da bi se ustvarilo ob njenih mejah žarišče vojne provokacije, dolžna je — še posebno danes — braniti vse tiste pozicije, ki so sestavni del fronte v obrambi miru, preprečiti, da bi te pozicije utrpele kakršno koli okrnitev, kakršno koli oslabitev. To dolžnost ima ne samo do sebe in do držav ter narodov Vzhodne Evrope, marveč tudi do nas in do vseh narodov. Preučitev samega vpra-šanja, kako je prišlo do tragičnih dogodkov na Madžarskem, stopa nekako v ozadje v seda-njem trenutku, spričo tega kar se dogaja v svetu. Skušajmo to razumeti. Skušajmo razumeti, da je naša dolžnost, tu v Italiji kljubovati situaciji s tem, da ostanemo združeni, da branimo mir in onesposobimo reakcionarni napad, o katerem dobro vemo, kam stremi in kam bi privedel, če bi mu razdvojite v ljudskih sil odprla pot. PALMIRO TOGLIATTI I ■ t' asa Egipt odločno zahteva umik vseh čet imperialističnih napadalcev ► V sredo ponoči bi morale prenehati sovražnosti ► OZN odobrila resolucijo o takojšnjem umiku vseh čet > Ustanovljen bo mednarodni odred > Eden je moral pristati na pritisk ministrov J^ljub sporočilu Anglije in Francije, da sta glede na resolucijo OZN v sredo ponoči ustavili svoj napad v Egiptu, je položaj tudi te dni še vedno napet. Egipt je sporočil VS, da so v sredo francoske in angleške čete kljub ustavitvi sovražnosti še vedno vodile vojaške akcije v Port Saidu. Vse kaže, da Anglija in Francija, ki sta -------------- bili pod pritiskom javnega mne. nja, kot tudi zaradi odpora večjega števila konservativnih poslancev v angleškem parlamen-tu, prisiljeni sprejeti resolucijo OZN, nimata resnega namena spoštovati sklepov. Imperialistična napadalca sta prodrla v Egipt že precej globoko in si skušata na vsak način ohraniti svoje položaje. Čeprav so v Londonu in Parizu še v sredo govorili o zavzetju Port Saida in par drugih mest, so v Kairu to vest odločno demantirali. V četrtek so anglo-francoske čele zasedle predmestje Port Saida, kar dokazuje, da niso ukinile sovražnosti, kot je zahtevala resolucija OZN in kar so s svoje strani zagotovili. 15.000 mrtvih v Port Saidu Zločinsko bombardiranje tega mesta je povzročilo 15.000 človeških žrtev. Zaradi škode, ki so jo povzročile bombe, je mesto ostalo brez vode, luči in plina. V zadnjih dneh se ustanavlja mednarodni odred, o katerem je sklepala OZN. Naloga tega odreda je, da vzpostavi red in mir v Egiptu. Seveda ni to najboljša rešitev, marveč nekak kompromis. Dejstvo pa je, da se Anglija in Francija pro-tivita tudi tej rešitvi. Anglija bi hotela imeti v tem odredu svoje čete. Na ta način bi prišla po drugi poti, to je pod plaščem OZN, s svojimi četami na Sueški prekop. Kar se ji ni do sedaj posrečilo z brutalnim napadom, bi hotela doseči na legalen način. V sredo se je glavna skupščina OZN zopet sestala in razpravljala o položaju, ki se je ustvaril po ustavitvi sovražnosti. Na dnevnem redu sta bili tokrat dve resoluciji. Prvo, ki zahteva takojšen umik vseh čet iz Egipta ter umik izraelskih čet, ki so zasedle Sinajski polotok, za črto premirja, so predložile afriško-azijske dežele. Resolucija je bila odobrena s 65 glasovi proti 1 in 10 vzdržanimi. Resolucija o ustanovitvi mednarodnega odreda (mednarodne policijske sile) je bila sprejeta s 64 glasovi in 12 vzdržanimi. Na seji je egiptovski delegat poročal o brutalnem bombardiranju civilnega prebivalstva v Egiptu ter zanikal pravico an-glo-francoskim četam, da bi pomagale pri odstranjevanju ovir iz Sueškega prekopa. Zahteval je nadalje takojšen urnik izrael- skih čet s Sinajskega polotoka. Kar se tiče ukinitve sovražnosti v Egiptu s strani Anglije in Francije, prevladuje v angleških krogih mnenje, da je do tega koraka prisilila Edena večja skupina njegovih ministrov, pod vodstvom Butlerja. Kot je poro-čal neki londonski list, so ministri postavili Edenu pravi ul- timat in mu zagrozili z odsto- je strnil vse svoje sile v obrambi neodvisnosti. Poleg tega dela pom. Kriminalna pustolovščina An. glije in Francije v Egiptu je že začela kazati svoje posledice. Imperialistična napadalca sta namreč brez dvoma računala na hiter konec napada, nista pa računala z junaško odločnostjo malega egiptovskega naroda, ki Napad Izraela na Egipt 29. pktobra popoldne so izraelske čete vdrle na ozemlje Egipta, kar je dalo povod Angliji in Franciji, da sta napadli Egipt. Seveda je bila to le sramotna igra, v naprej domenjena z Izraelom zato, da se zopet polastita Sueškega prekopa. Toda napadalci so naleteli, kljub očividni premoči na odločen odpor vsega egiptovskega ljudstva, ki se junaško bori za svojo neodvisnost Na Madžarskem se položaj polagoma normalizira po ustanovitvi revolucio-nar-ne delavsko-kmečke vlade se je začel položaj na Madžarskem postopno normalizirati. Nekatere tovarne že obratujejo, odpirajo se ponovno šole, trgovine v mestih se preskrbijajo z živili. Naglo izginjajo tudi zadnja gnezda kontrarevolucionarnih elementov, ki jih ljudske sile s pomočjo sovjetskih čet iztrebljajo, ali se večinoma sami predajo. Da je postal položaj teh Horthyjevih ostankov iz dneva v dan obupnejši. je moral v četrtek priznali celo sam reakcionarni tisk, ki je še dan prej poročal, da se upor še vedno nadaljuje. Madžarskemu narodu, ki je zaradi tragičnih dogodkov zašel v precej kritičen položaj kar se tiče prehrane in zdravil, so takoj priskočile na pomoč vse socialistične dežele, med prvimi sovjetska zveza, ki so že odpre-nuie prve večje pošiljke predvsem hrane in zdravil. Svečana proslava Oktobrske revolucije v Moskvi "IT sredo, na dan obletnice Ok. odsoten tobrske revolucije je bila na Rdečem trgu v Moskvi svečana parada in velika ljudska manifestacija. Prisotni so bili vsi člani vlade in voditelji partije. Ambasadorji zapadnih držav se niso udeležili proslave ; tudi italijanski poslanik je bil V svojem govoru je maršal Žukov ponovil, da je ZSSR pripravljena uporabiti svoje oborožene sile, da zavrne napad proti Egiptu in vzpostavi spoštovanje mednarodnih zakonov, ki so jih kolonialne sile nesramno kršile. Madžarskemu narodu, ki je 1 ski sistem. To pomeni, da na-preživel tragične dogodke gre meravajo vrniti tovarne in pod-vsa naša solidarnost in bratska | jetja kapitalistom, zemljo pa opora. Poraz kontrarevolucije veleposestnikom. Horthyjevi oro-je velika sreča, ne samo za Ma- ^niki in ječarji so že mobili- zirani in so začeli delovati, da džare, marveč za ves svet, ker je bila s tem preprečena ustanovitev v središču Evrope pro-vokatorskega gnezda, katero bi resno ogrožalo mir na Madžarskem in v svetu. Proglas nove vlade "D ratje, delavci, kmetje, vojaki in tovariši, narod preživlja hude dni. Oblast delavcev in kmetov, sveta stvar socializma, je ogrožena. Ogrožene so vse pridobitve, ki so jih izvo-jevali madžarski delovni lju. dje, pidevsem vi, madžarski delavci, z lastnim delom, požrtvovalnim herojskim delom v minulih dvanajstih letih. Kontrorevolucionarji so čedalje predržnejši, Neusmiljeno prega, n ja j o pristaše demokracije. Pri-staši puščičnih križev in drugi zločinci ubijajo poštene rodoljube, naše tovariše. Zavedamo se, da je v domovini še mnogo neurejenih vprašanj, čaka nas borba, v kateri bomo morali premagati težave. Življenje delovnih ljudi še zdaleka ni takšno, kakršno bi moralo biti v deželi, ki gradi socializem. Vzporedno z doseženimi rezultati v zadnjih 12 letih je počela klika Rakosi • Geroe vrsto hudih napak in je hudo kršila zakonitost. Vse to je upravičeno izzvalo nezadovoljstvo delov, nih ljudi. Reakcionarji pa i-majo svoje sebične namene. Napadli so naš ljudsko-demokrat. bi zopet zatirali ljudstvo. Reakcionarni elementi so izkoristili napake v izgradnji ljudske demokracije in so zavedli mnoge poštene delavce, zlasti velik del mladine, ki se je priključila gibanju s poštenimi rodoljubnimi nameni. Vsi pošteni rodoljubi so hoteli nadaljnjo demokratizacijo družbe političnega in gospodarskega življenja v deželi, da bi tako zagotovili trdne temelje socializma v naši domovini. Povzdignili so svoj glas za to, da bi Madžarska postala močna in bi napredovala, da bi postala svobodna suverena država, ki goji prijateljstvo z ostalimi socialističnimi deželami. Zaradi tega je neumestno in zgrešeno, če bi jih obtožili za to, ker so sodelovali v gibanju. Pri tem ne smemo pozabiti, da kontrarevo-lucionarne sile, ki so izkoristile slabost vlade Imre Nagy a. sejejo razdejanje po deželi, ropajo in ubijajo. Nevarnost je, da bi te sile zmagale. S težkim srcem in v globoki žalosti ugotavljamo, v kakšen strašen položaj so privedli deželo kontrarevolucio-narni elementi. Še več, tudi posamezni dobronamerni napredni ljudje, ki so zavestno ali nezavestno zlorabili geslo demokracije in svobode, odpirajo s tem pot reakciji. Madžari, bratje, rodoljubi, vojaki, državljani ! Treba je napraviti konec pustošenju kontrorevoluciona rnih sil. Prišel je čas za akcijo. Ubranili bomo oblast delavcev in kmetov, pridobitve ljudske demokracije. V domovini bomo obnovili red, mir in varnost. V interesu naroda in domovine je močna vlada. V interesu naroda je, da ima oblast, ki bo sposobna rešiti deželo iz tega težkega položaja. Zato smo ustanovili madžarsko revolucionarno de. lavsko-kmečko vlado. Angliji in Franciji velike preglavice ves arabski svet, ki je solidaren z Egiptom. Uničenju naftovoda v Siriji, se je te dni pridružil sklep Saudske Arabije, ki je ustavila izvoz petroleja v Anglijo in Francijo. Zaradi tega bodo morali v Angliji že sedaj znižati potrošnjo petro. leja za 10%. Angleški konservativni tisk priznava, da je «slabo nasvetovana» pustolovščina doživela popoten neuspeh. Cilji niso bili doseženi, to je Anglija še danes nima dejansko v rokah prekopa in tudi Naser uživa še vedno zaupanje svojega naroda. Veliko pozornost vzbuja pobuda Švice, ki je te dni predlagala sestanek predstavnikov velesil, ki naj bi bil na najvišji ravni. Na sestanek naj bi se povabilo tudi Indijo. ZSSR in Indija sta že sprejeli predlog, dočim se Anglija še obotavlja. Eisenhower zopet izvoljen za predsednika ZDA Eisenhower je bil z ogromno večino glasov že drugič izvoljen za predsednika Združenih držav Amerike. Prejel je 32,976.034 glasov, njegov tekmec Stevenson, ki je kandidiral za demokratsko stranko, je prejel 24 milijonov 172.846 glasov. Če je bila demokratska stranka poražena za predsedniško mesto, si je po drugi strani priborila zmago pri volitvah za kongres. V zbornici in senatu bo namreč imela večino. Volilni rezultati kažejo, da gre dejansko za zmago Eisenho-werja kot osebe in ne njegove stranke. Nedvomno si je pridobil pri Američanih precej ugle-da, posebno zaradi svoje oprezne politike glede na dogodke v Egiptu. Bodočnost bo sicer pokazala, ali je bilo pričakovanje Američanov upravičeno. POBIJAJMO sovražno propagando ! S Proglas KP 10 o madžarskih dogodkih Qb tej težki uri za mir v svetu morajo delovni ljudje in demokrati z resnostjo in odgovornostjo soditi o dogodkih na Madžarskem na podlagi najbolj utemeljenih vesti. 23. oktobra je nastalo na Madžarskem gibanje ljudskega zna. čaja, katerega so se udeležili delavci, študentje in intelektual-ei, ki so zahtevali naglo demokratizacijo notranjega režima, takojšnje ukrepe za izboljšanje gospodarskih pogojev na podlagi prenovitve v sestavi vlade in partije. To so bile zahteve gibanja, ki je hotelo hitrejši in demokratičen pohod pri gradnji socialistične družbe. V to gibanje so sc vrinili kontrarevolucionarni elementi, ki so že dalj časa delovali na Madžarskem v povezavi s skupinami madžarskih protikomunističnih emigrantov in s tujimi imperialističnimi vohunskimi službami. Ti elementi so izkoristili zmedo, ki je nastala v madžarskem položaju, da bi usmerili gibanje v vzpostavitev starega hortyjevskega režima za uničenje ljudskih in demokratičnih pridobitev. Strašen val belega terorja se je žagal proti najboljšim sinovom ljudstva, ob podpori Na-gvjevega izdajstva. Komunistični voditelji in napredni ljudje, ki so jih kvalificirali za «agente», so bili poklani in barbarsko mučeni, obešeni in zažgani, potem ko so njihova telesa polili z bencinom. Neka avstrijska agencija je poročala, da «so uporniki šestdeset oseb prignali na trg in vsakemu posebej odsekali roke. Ker s tem groznim dejanjem še niso bili zadovoljni, so vsakega posebej, vseh šestdeset, skopili in jih nato postreljali». Milanski list «Il Popolo», glasilo KD, je pisal: «Drobci stekla, uničenje, smrt. To je lice Budimpešte... Iz podeželja prihajajo vesti, da je bilo mno. go, zelo mnogo komunistov obešenih na drevesa po vaseh. V drugih vaseh so bili vojaki in oficirji pobiti s puškinimi kopiti v tilnik in nato dokončno umorjeni z brcami v trebuh. Grozna je ta slika mladine, ki ubija in uničuje... Skupina vojakov državne policije je bila linčana in nato obešena na drevesa ob »cestah, da bi jih množica videla...». «La Stampa» od 2. XI. je pi- Fašistični napad na sedež KP Francije in”Humanité • Drhal je na sedežu KPF zažgala pohištvo in uničila arhiv XT sredo zvečer je fašistična znak protesta zaradi škvadri. ’ drhal v Parizu napadla stičnega napada, so vsi tiskar-glavni sedež Komunistične par- ! ski delavci v četrtek napove-lije Francije, razbila je vse po-j dali stavko, hištvo in ga nato deloma zaž- Dq fašističn gala, deloma pa vrgla na cesto skupno z raznimi dokumenti iz arhiva. Ogenj se je takoj razširil do drugega nadstropja in še povečal škodo na partijskem premoženju. Tovariši, ki so bili v prosterih so bili spričo velikega števila fašističnih požigalcev potisnjeni v stran. Nato so napadli stavbo, kjer ima uredništvo komunistično glasilo «Humanite». Uredniki in drugi prisotni tovariši so vendar odbili napad. Pri tem je bilo kakih trideset ranjenih. Čim so prišle do sedeža partije in uredništva lista prve skupine delavcev, jih je začela policija divje razganjati, dočim je prej mirno gledala vandalsko početje fašističnih elementov. Pri junaški obrambi sedeža «Humanite» je padel pod udarci fašističnih gorjač delavec-ko-munist tov. Albert Serrand. V zločinskega napada je prišlo v dobro pripravljanjem vz’iilju protikomunizma in protisovjetizma, ki so ga ustvarili socialdemokrati in Molletova vlada. Da je bil napad že prej organiziran, dokazujejo tudi protikomunistični letaki, ki so jih začeli trositi že zjutraj. Lepaki so vabili na manifestacijo «solidarnosti z madžarskimi uporniki», ki se je vršila v bližini sedeža partije. Provokacija je bila organizirana zato, da se na ta način zakrije neuspeh vlade v Egiptu. Naša partija in uredništva « Lavoratore», «Dela» in «Unità» so takoj poslali KPF in listu «Humanite» brzojavko solidar. nosti in zgražanja nad napadom. Tudi v Italiji vlada veliko o-gorčenje zaradi fašističnega napada na KPF in «Humanite». V imenu CK KPI je tov. Togliatti poslal brzojavko solidar- nosti sekretarju KPF tov. Tho. rezu. Svojo solidarnost so izrazili tudi uredniški kolektivi raz-nih demokratičnih listov in sin-dikalne ter partijske organizacije. Glavna skupščina OZN razpravlja o Madžarski Glavna skupščina OZN je v četrtek razpravljala o Madžarski. Delegat Madžarske je že v začetku izjavil, da OZN nima pravice vmešavati se v notranje zadeve Madžarske. Govorili so nato delegati raznih držav. Seja se je nadaljevala včeraj. Glavni tajnik OZN je vprašal madžarsko vlado, če je pripravljena dovoliti prihod opazovalcev OZN na Madžarsko. sala : «Sedaj, ko so Rusi zapustili prestolnico, delajo Madžari dan in noč, da čimprej likvidirajo račune v družini : obešajo, streljajo, aretirajo... Številni policisti, ki so bili tik pred tem, da jih izženejo iz njihovih u-trdb, so se pognali v tiste podzemeljske rove... od včeraj jih lovijo iz podkopa v podkop. Da bi preje odpravili, so v del podzemeljske železnice zlili z briz-galnimi črpalkami ogromno vo-de... tam spodaj so se vsi utopili in kako strašna je morala biti njihova počasna agonija si je lahko zamisliti. Toda koliko jih je bilo? To se bo izvedelo šele, ko bodo ponovno izčrpali od tam vso vodo... Pred sedežem komunistične partije so morali postaviti močne kordone policije in vojaštva za zadržanje ogromne množice, ki se zgrinja tudi ponoči, da bi prisostvovala obešen ju ali videla v o-braz svoje smrtne sovražnike, ki jim jezik visi iz ust...». «L’Espresso» piše : «Policisti iz Ulloy utca so bili linčani. ?jG mrtve ali umirajoče so jih nosili pod drevesa, nato si videl, kako se telesa dvigajo iznad glav množice in obvisijo na vejah. Žene in možje so prihajali iz hišnih vež s škarjami in noži. Telesa so se spuščala, zibajoč se med vejami, obešena na vrveh, izginjala med množico in se ponovno dvigala z raztrganimi oblekami, rdeča od krvi». Spričo grozovitosti tega kon-trarevoluciornarnega teror je je naravno, da so delavci in kmetje zahtevali novo vlado in zaprosili za intervencijo ZSSR, da se odstrani resna nevarnost fašistične spremenitve dežele, kot je bilo v načrtih madžarske in svetovne reakcije ter da se napravi konec klanju revolucionarjev. Soditi s čutom odgovornosti Da kontrarevolucija ni imela med ljudstvom tako globokih korenin, kot so upali tisti, ki so že govorili o «dobljeni bitki» za reakcijo, dokazuje dejstvo, da, kot izhaja, madžarske ljudske množice s podporo sovjetskih čet naglo vzpostavljajo na Madžarskem red. Omeniti moramo, da je nova vlada sestavljena iz voditeljev upora z dne 23. X., ki so nasprotovali prvi sovjetski intervenciji. Vzpostavitev reda predstavlja predpogoj, da se madžarsko ljudstvo ponovno napoti po že začeti poti v socializem. Na tej poti ostajajo še mnoge borbe, ki jih je izbojeva-ti na miren način. Delovni ljudje in demokrati vsega sveta želijo, da bi madžarsko ljudstvo nikoli več ne bila odvrnje-no od tej poti. Delovni ljudje, demokratje ! Tržaški komunisti vas poziva, jo, da sodite o dogodkih s čutom odgovornosti, da demantirate zainteresirane propagande antikomunizma, ki hočejo odvrniti pozornost javnega mnenja od izredno težkih dogodkov v Egiptu s potvarjanjem resnice o žalostni madžarski zadevi. Imperialistične spletke na srednjem Vzhodu so povzročile zelo hudo provokacijo proti E-giptu. Britanska vlada in francoska socialdemokratska vlada napadata egiptovsko ljudstvo. Bombardirajo se delavske četrti in egiptovske vasi. Spopad grozi, da se razširi, in, če ne bo poslušan glas razuma, ki se danes močno sliši med javnim mnenjem samih držav napadale, bi se položaj lahko zaostril na veliko nevarnost za mir vsega sveta. Trst je že hudo občutil posledice politike vojne in danes je njegov promet zaviran zaradi težkega stanja na Sueškem prekopu ; jutri bi pa moglo biti samo njegovo življenje dokončno spravljeno v nevarnost. Tržačani ! Obsodite imperialistični napad in zahtevajte od italijanske vlade, naj ostane izven sleher-ne vojnohujskaške odgovornosti ter naj sprejme pobudo za sestanek štirih velesil in sredozemskih držav, da se sporazumno najde mirna rešitev in se nemudoma preneha napad na Egipt. Komunistična partija T rsta ROKE PROČ OD EGIPTA! Egiptovski narod brani svojo neodvisnost prašanje Sueškega prekopa je torej privedlo do krvavih napadov, proti hrabremu egiptovskemu ljudstvu in njegovemu ozemlju. Nihče v svetu ne dvomi, da je bil nepričakovani izraelski napad dogovorjen z an-glofrancoskimi napadalci in je služil kot pretveza, da sta mogli obe velesili začeti boj za ponovno zavzetje prekopa. Egiptovsko ljudstvo se je v tej težki uri zgrnilo okrog pred. sednika Naserja, da brani svojo svobodo in neodvisnost ter pravico, da samo gospodari na svojih tleh. Nasprotno od pričakovanj napadalcev, ki so upali v padec Naserjeve vlade, se je v vsem ljudstvu še bolj utrdila velja, da brani svojo vlado, ki je podržavila Sueški prekop v korist Egipta, da bi se bolje razvijal in ustvaril blaginjo ljudstvu. Surov napad na deželo Tisoči in tisoči mož in žena so se takoj prostovoljno priglasili v vojsko, da s svojo borbo in življenjem branijo svobodo, ki si jo je egiptovsko ljudstvo priborilo po sto let trajajoči an-gleški okupaciji. Anglo-francozi so napadli z vso brutalnostjo. Čeprav so izjavili, da hočejo bombardirati samo vojne objekte, so s svojimi bombniki zajeli številne mestne četrti in vasi in povzročili ne samo ogromno materialno škodo, marveč veliko število človeških žrtev, predvsem žena in otrok. Porušene so stanovanjske hiše, tovarne, džamije in cerkve ter celo bolnišnice. S tem se pa še bolj utrjuje v egiptovskem ljudstvu volja, da brani sleherno ped svoje zemlje in se ne podvrže brutalni sili napadalcev. Napadeno egiptovsko ljudstvo se zaveda velikanske moralne podpore, ki mu jo daje svet kot žrtvi napada in pomoči, ki mu jo nudi mednarodna skupnost. Zato upa, da bo mednarodna akcija dovolj učinkovita, da stavi roko napadalcev in da jih prisili na povrnitev vse storjene škode. Česar pa napadalci ne bodo mogli nikoli poplačati so neštevilne človeške žrtve, dragocena mlada življenja, ki so za vedno izgubljena zaradi brezvestnosti sil, ki se ne morejo sprijazniti z razvojem zgodovine, ki terja odpravo sle. hernega kolonialnega zatiranja narodov in še vedno upajo, da se bodo mogle vrniti v preteklost, v brezobzirno izkorišča, nje za svoje lastne koristi. Kršena anglo egiptovska pogodba Poziv Egipta narodom sveta Egiptovska vlada je poslala v torek vsem državam sveta naslednji poziv: «V tem usodnem zgodovinskem trenutku, ko gre za obrambo pridobitev človeštva in ko je človeštvo vrženo nazaj v kaos in divjaštvo, ko so Francija, Izrael in Velika Britanija podlo napadle Egipt in ko nesramno razvijajo zastavo nezakonitosti in sramote, poziva Egipt vse tiste v svetu, ki jim je še do človeškega dostojanstva in zakonitosti v mednarodnih od-nosajih, da mu pošljejo prostovoljce, orožje in vsako drugo pomoč. Egiptovsko ljudstvo se bojuje za svoj obstoj in čast. Ne bojuje se samo zase in svojo domovino, ampak tudi za civilizirani svet. Dokler bo trajal napad proti Egiptu na njegovem ozemlju kljub resolucijam Združenih narodov, se bo Egipt z vso odločnostjo in vsemi močmi svojega bitja ter v imenu dostojanstva in življenja, ki ga je vredno živeti, bojeval proti silam zla. Egipt potrebuje vašo pomoč.» Nekatera določila anglo-egip-tovske pogodbe ne dovoljujejo ponovne okupacije področja Sueškega prekopa. Člen 4 anglo-egiptovske po-godbe od 19. oktobra 1954 izrecno določa : «Pri morebitnem o-boroženem napadu kakšne tuje države proti vsem deželam, ki so ob podpisu pričujoče pogodbe pristale na dogovor o medsebojni obrambi med arabskimi državami, podpisan v Kairu 13. aprila 1950, ali proti Turčiji in Egiptu, bo Velika Britanija lahko nudila, če bo potrebno, možnost, da se oporišče Sueškega prekopa vojaško opremi na način, da bi se mo-gl o učinkovito izkoristiti». V pripisu je izrecno navedeno, da pomeni izraz « tuja država», rabljen v 4. in 6. členu pogodbe, vse druge države z izjemo arabskih dežel, Turčije in Izraela. Tako se je začelo... Solidarnost afriških in azijskih držav Dne 29. oktobra ponoči so izraelske čete nenadoma vdrle na egiptovsko ozemlje in začele pravo napadalno vojno prptj pgiptp. Tp je služilo za pretvezo, da sta Anglija lp Francija nemudoma z vso silo svoje vojne jnpči intervenirali in z bombardiranjem opustošjli pod? ročje okrog Sueškega prekopa in notranjost Egipta ter povzročili veliko število žrtev tudi med civilnim prebivalstvom, Sledilo je spuščanje padalcev in zavzetje ključnih točk na prekopu. Cilj je bil dosežen... Na zemljevidu je razvidna smer izraelskega napada Po vsej Aziji se vršijo demonstracije in stavke proti Angliji in Franciji. Indonezijski delavci, zaposleni v industij-skih podjetjih in plantažah, k a. terih lastniki so Angleži in Francozi, so začeli v ponedeljek protestno stavko zaradi napada na Egipt. Indonezijski delavci tudi nočejo natovarjati in iztovarjati francoskih in angle-škili ladij v indonezijskih pr j, staniščih, na letališčih pa no, če j c preskrbovati francoskih in angleških letal z bencinom. Na vsem Bahreinskem otočju so vsakodnevno na vrsti ogorče, ne demonstracije proti Aflgljji in Franciji. Policija je streljala na demonstrante in ranila dve osebi. ludi v Indiji so po vseh me. stili demonstracije v znak so-Udarnosti z Egiptom. Demonstracije so bile v Bombaju, Bangkoku in drugih mestih. V New Delhiju je bilo veliko protestno zborovanje na katerem je govoril predsednik indijskega Kongresa. Pozval je britanski narod, naj «spravi svojo vlado s poti teh zablod». Indija noče, da hj liji tak parpd, kot je egjp-tovskj- ki se sefjaj dviga, upi-čen in tucji npče, da bi spričp tega nastali) trptja svetovna vojn;i: Na Kitajskem sp je takoj v prvih dneh prijavilo 250,000 delavcev, študentov in žensk, ki so izrazili vročo željo, da se kot prostovoljci postavijo ob stran Egipčanov v borbi proti imperialistom Važnost proste poti skozi Suez gospodarstvi za nase Da bi mogli oceniti važnost, hi jo imalu za tržaški promet Sueški prekop in področje vzhodnega Sredozemlja, kjet sta Anglija in Francija sedaj sprožili vojno, moramo upoštevati naslednje podatke, nanašajoče se na število pomorskih prog in odhodov iz našega pristanišča v letu 1955: Namenjene y : proge : odhodi : Vzhodno Sredozemlje vključno z E, giptom 17 Afriko 3 Perzijski zaliv 1 Indijo, Daljni vzhod I Avstralijo 1 456 106 3 51 7 Angleška in francoska javnost proti pustolovščini svojih vlad fjlakoj po izraelskem napadu I odločitve Organizacije združe. na Egipt je britanski prvi nih narodov. minister Eden v spodnji zbornici sporočil namen angleške in francoske vlade, da posežeta v spor z izgovorom, da hočeta zaščititi promet po Sueškem prekopu. Edenova izjava je naletela na odločen odpor laburističnih poslancev, ki so takoj pozvali vlado, naj se vzdrži vsakršnega posega in počaka na Mnenj a in ugotovitve svetovnega tiska Iz konservativnega lista «Observer:: od 3. novembra: «Potrebno je, da svet izve, da Eden ne uživa več zaupanja dežele. Pravijo, da imajo narodi takšne vlade, kakršne si zaslužijo. Dokažimo svetu, da zaslužimo kaj boljšega kot je E-denova vlada...». de. Njena akcija napadanja E-gipta je velikanska nesreča. Napačna je z vseh vidikov: moral-nega, vojaškega in političnega». Iz lista «Washington Fošt» od I. novembra: «Angleški in francoski veto na ameriško resolucijo, ki je zahtevala prenehanje sovražnosti na Srednjem vzhodu, je razbil atlantsko zavezništvo. Ta ne. verjetna zadržanja v Varnostnem svetu OZN bodo javno dala vedeti svetu, da sta izraelski napad na Egipt in okupacija Sueškega prekopa s strani Velike Britanije in Francije dve dogovorjeni akciji...». «Evening Stan> od 1. novembra: «Francija in Anglija z fzsrae. lom, ki očividno igra vlogo pa-cti. sta se zatekli k sili v znaku stare imperialistične tradicije. Osebni predstavnik predsednika Eisenhowerja pri NATO sen. Walter George je dne 31. oktobra izjavil, da «je bil izbruh spopada na Srednjem vzhodu smrtni udarec za Atlantski pakt». * * * «France Observateuni : «Nihče ne more verjeti, da je bila ta operacija sklenjena šele uri trajajo- 30. oktobra v dve čem razgovoru med Edenom in Molletom. Bilo je 21. septembra, ob koncu druge londonske konference, ki se je zaključila z ustanovitvijo Združenja koristnikov, ko so se načrti za vojaško intervencijo vrnili na dnevni red... Angleži bi bili raje videli, da intervenira Irak. do-čim so bili Francozi za to. da seden ; da je osebno, na nevaren način obseden od želje, da se maščuje, nad polkovnikom Naserjem. Samo čudež lahko še reši ugled prvega ministra. Čudež, na katerega pa dežela ne more čakati...». Iz govora laburista Bevano od 3. novembra: «Konservativna stranka lahko reši svoj ugled samo na en način : s tem, da zapusti oblast. Pretveza, ki jo je našel Eden za napad proti Egiptu je enaka pretvezi, ki jo je uporabil Hitler za napad na Češkoslovaško. . Eden trdi, da je napadel Egipt, I da bi okrepil Združene narode, se dola s pomočjo izraelskega ; toda vsak tat lahko trdi, da je posredovanja. Tudi če so Izrael, j vstopil v tujo hišo samo zato, ci do takrat odklanjali, da bi šli da se policija lahko vežba...». za zahodnike po kostanj v žerja- ! vico, je vlada v Tel Avivti do- Laburistični poslanci so odkrito obtožili vlado, da je to le izgovor za zasedbo področja Sueškega prekopa. Vendar je spodnja zbornica po burni seji odobrila vladne ukrepe z 270 glasovi proti 218. Z razvojem dogodkov je postajal položaj v angleškem parlamentu vedno bolj napet. Vodja laburističnih poslancev Gaitskell je poudaril, da gleda ves svet na angleško akcijo kot na očitno pretvezo, da bi Angleži zasedli Sueški prekop in uveljavili politiko sile, ki jo je v avgustu in septembru preprečilo javno mnenje v Veliki Britaniji in v tujini. Vlada je na. pravila neprecenljivo škodo de-mokratičnemu duhu na vsem svetu in je zdaj izpostavljena valovom mržnje od vseh strani. «Pomagali smo tatu in streljali na hišnega gospodarja» — je izjavil Gaitskell. Burne seje v londonskem spodnjem domu Protesti, stavke in demonstracije Skupno Jadransko in firenško morje Evropo Sev. Ameriko Sred. Ameriko Juž. Ameriko 623 169 90 73 52 31 21 415 so pomurska Skupno I prvi skupini proge namenjene skozi Sueški prekop pii p vojno zapleteno, področje; p drugi skupini pa proge, itamiijepf, po področja, ki niso neposredno prizadeta po vojni, Kot je razvidno, je od skupno 49 rednih pomorskih prog s 1.038 odhodi velika večina naših pomorskih služb težko prizadeta zaradi sueške krize. Toda stanje je še bolj težko, kot ga kažejo številke; kajti pomorske službe prve skupine so se v teku letošnjega leta zelo povečale v primeri z letom 1955 ter so zato odhodi m nogo bolj številnj v primeri 'z drugo %”8 v Hfcwm *»«• seču novembru, na primer,, je bilo skupno 88 odhodov predvidenih in žp določenih, 5J odhodov prve proti 31 odhodom druge skupine. Posebno žalostno pa je dejstvo. da je komaj ustanovljena proga za Daljni vzhod v nevarnosti, da preneha delovati. Večina naših ladij pluje skozi Sueški prekop Plovba okrog Afrike se ne izpiti' Petrolejska industri ja v nevarno I 1 !žur; tk adu nji! in išča A’ ava jamo nekoliko primerov oddaljenosti od našega pristanišča skozi Sueški prekop ali pa okrog Afrike skozi Gibraltar. (milj) Indija (Bombay) 4.452 11.427 Kitajska (Rona Kong) 7.822 13.943 Avstralija (Sydney) 10.267 14.046 Kot vidimo, bi se v teh primerih oddid jenost ogromno povečala. To pomeni, da bi se neizmerno povečali stroški pristaniških uslug in prevozov, neizmerna bi se povečal čas potovanja, kar s svoje Stranj povzroča nadaljnje povišanje prevoznih stroškov. Z drugimi besedami : štiri ladje skozi Sueški prekop pomenila dve ladji skozi Gibraltar- To je, kot bi se tržaška trgovinska mornarica nenadoma ziuanjašala na polovico. Leta '955 je bilo izkrcal 1 milijon 86 tisoč ton sur1 kar predstavi ju 28,7 odst. t’! izkrcanega blaga. Čistilnica l Standard je kupovala suro1 povečini na Srednjem i'd1 in samo delno v Venezueli-stilnica Aquila pa se je osk vala izključno na Sredi1 vzhodu, in to: flfva sil, uv< i z Voli »sk< do- Odstop Nuttinga Nezadovoljstvo pa vlada tudi med samimi konservativnimi poslanci, ki ne odobravajo sedanje Edenove politike. Naj ve. čji udarec je prejela sedanja konservativna vlada z odstopom ministra Nuttinga, mladega člana konservativne stranke, ki je bil dolgo let Edenov privatni tajnik in smatran kot njegov najboljši sodelavec. S tem nastaja za stranko in vlado ne var-nost, da se Nuttingovemu protestu pridružijo razni konservativni poslanci in se razbije Iz uvodnika liberalnega «Man. chester Guardian» «Svetu je treba jasno povedati, kot je včeraj napravil Gaitskell, da so milijoni Angležev ostali globoko presenečeni zaradi napadalne politike via- bro vedela, da bo nekega dne izgubila svojo nadmoč nad Egiptom. Izkušnjava preventivne vojne je postajala vedno večja... Pariz je zato z velikim nezadovoljstvom izvedel, da je London silil Irak, naj intervenira v Jordaniji. Operacija je bila na francosko zahtevo v zadnjem trenutku ustavljena... Zvečer i-stega dne, ko je London odstopil od svojega načrta, je imel Ben Gurion govor, v katerem, na splošno začudenje, ni napadal Iraka in Jordanije, marveč samo Egipt. Od tega trenutka se je igra začela...». Sokrivda Izraela dokazana čvrsta večina, s katero je slej Eden računal. Odločen odpor v spodnji zbornici ima svoj odmev v vsej angleški javnosti. Že po prvi burni seji je prišlo v Londonu do številnih protestov raznih organizacij z zahtevo, naj vlada takoj odstopi. V naslednjih dneh so se vršila številna množična protestna zborovanja, do-čim so študenti vseh univerzitetnih središč v sprevodih demonstrirali proti imperialistični politiki konservativne vlade in anglo . francoskemu napadu na Egipt. »• V nedeljo so bile v Londonu množične demonstracije proti vladi. Prišlo je do spopadov med demonstranti in policijo. Demonstranti so vrgli tudi kaj petard med policijo konjih in izzvali veliko zmešnjavo. Pred rezidenco ministrskega predsednika je policija le s težavo ustavila demonstrante, ki so glasno zahtevali Edenov odstop. Ostro ogorčenje britanskega naroda se je še povečalo po zavrnitvi resolucije OZN za pre. nehanje sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Edenova vlada prihaja vedno bolj v kritičen položaj, ker se vedno bolj od. ločno zahteva njena ostavka. V Franciji Iz «Neivs Chronicle» od 30. oktobra : «Ne more več biti nobenega dvoma, da je prvi minister ob. V ponedeljek, 29. oktobra je glasnik izraelske vlade izjavil dopisniku «United Press» «Želimo vzpostaviti z Egiptom odnose, osnovane na medsebojnem spoštovanju». Par ur pozneje so motorizirane in oklopne e-note prekoračile egiptovsko mejo v bližini El Kountila. * * * V ponedeljek, 29. oktobra po. noči je neka izraelska osebnost v Jeruzalemu izjavila dopisniku «United Press», da je «invazija egiptovskega ozemlja pre- več važna operacija, da bi jo mogli imeti za navadno povračilno dejanje». Izraelski list «Jerusalem Post» je pisal takoj po začetku napada na Egipt, da, če bodo mogle zahodne velesile izkoristiti to priliko «da ponovno zavzamejo stare pozicije na Sueškem prekopu, se bodo morale zahva-liti Izraelu, ki je pokazal več odločnosti in hrabrosti, kot jih imajo onè same», Oprav je francoski parlament z lahkoto odobril sklep vlade za napad proti Egiptu, ker so se vse reakcionarne in desničarske struje pridružile cialdemokratom in je glasen smeh in krik desničarskih poslancev prevpil vse tiste, ki govorili proti napadu, med njimi vsi komunistični poslanci, se tudi v Franciji širi veliko nezadovoljstvo. Francosko ljud. sivo je zaskrbljeno in skrajno naveličano neprestanih konflik. tov in vojn, ki jih Francija vo-di že vsa ra leta proti svojim kolonialnim narodom. Sedaj je pa socialdemokratska vlada pri-pravila novo vojno pustolovščino, ki prinaša novo gorje ljudstvu. Vlada sicer skuša obrniti pozornost javnega mnenja na madžarske dogodke, da bi ga odvrnila od napada na Egipt, toda pri tem nima uspeha. Komunistična partija, ki se najbolj odločno bori proti sedanji vladi, je sklicala nešteto zborovanj in manifestacij, na katerih govorniki in udeleženci odločno zahtevajo, da se vlada podvrže sklepom OZN. Skupina naprednih književnikov in znan. stvenikov je objavila izjavo, v kateri ostro obsoja napad na Egipt in špekulacijo z madžar-skimi dogodki ter poudarja, da tisti, ki niso z besedo obsodili napada na malo Guatemalo in danes molčijo o napadu na E-gipt, nimajo pravice soditi o madžarskih dogodkih. Če bi morali spričo nastale situacije spremeniti smer naših ladij in jih namesto skozi Sueški prekop usmeriti okoli Afrike, bi to za vse naše proge pomenilo veliko škodo. Toda nekaterim program bi se pa morali popolnoma odreči, ker bi se oddaljenost ogromno povečala. Teden pred napadom.. Francosko brodovje je bilo pripravljeno teden dni pred izraelskim napadom. Tudi francoska vlada je vse premišljeno pripravljala. 27. ok. tobra so bili poslani novi kontingenti čet na Ciper. Še bolj pomembno dejstvo pa je, da so se že 22. oktobra, teden dni pred izraelskim napadom, enote vojnega brodovja v Tolonu začele koncentrirati na morju «Od ponedeljka do petka — je pisal 30. oktobra «Le Monde» so enote vojnega brodovja zapustile Tolon in odplule po Sredozemlju Zupora Sueškega prekopa bi imela težke posledice tudi za našo petrolejsko industrijo. Od 4 milijonov 875 tisoč ton pristaniškega prometa v letu I9i~x se I mili jan 4,69. tisoč tp* na-naša np izkrcan in vkrcan petrolej. To predstavlja torej Re, tjinp a sega pristaniškega prometa- Toda vežno je od blizu pogledati na prihode petrolejskih surovin, kj se pri nas pre-delavaja. 632 85 48 33 16 tisoč ton v Kuwait" » » Iranu » » Iraku » » Zuhairu » » Arabiji Zapora Sueškega prekop* sovražnosti na Srednjem vsM bi mogle torej, posebno R se zavlekle, enostavno vse te dobavne vire. Bili bi L i. Iz- siljeni ali omejiti proizv1 tli a ali pa se zateči k drugi”1! rom, kot so ameriški, z veljj!a povišanjem stroškov zaradia čje oddaljenosti. I *nt Naj omenimo, da je v dv^jj v žaških čistilnicah zapo’*™0 ja 311 tehničnih voditeljev **!. /-, radnikov in 71,4 delavcev. leoi 1’oleg neposredne ne-vaHtj ,J, m prenehanja dela za namesti, qj Ui nastala tudi nevarno5* |[ vse potrošnike,- ker hi se P šale cene beneina, nafte, 1 Sl j-btba lina in vseh drugih petroWT ' proizvodov, V Franciji so in povišale cene teh proizvodoma _ čim se v Angliji pripravljanje cioniranje. j. j e, Manifestacije solidarnosti v Sovjetski zvezi -t, la. V Sovjetski zvezi je brutalni napad na Egipt izzval veliko ogorčenje in splošno obsodbo. Sovjetska vlada je takoj obtožila Francijo in Anglijo napadalnega dejanja proti Egiptu in opozorila, da takšnega dejanja ni mogoče vskladiti z ustanovno listino Združenih narodov. Množice sovjetskih državljanov so v ponedeljek in torek manifestirale po moskovskih u-licah in se zbirale pred angleškim, francoskim, izraelskim in ] egiptovskim poslaništvom. E. giptovski poslanik se je v torek javno zahvalil manifestan-tom za izraze solidarnosti, do-čim so ostala vrata ostalih po, slaništev zaprta. Nikogar ni bi. lo, da bi sprejel številne protestne resolucije s tisoči podpisov manifestantov. V odgovor na poziv egiptovske vlade narodom sveta se je takoj v torek javilo na egiptov- > Poslanice Bulganina ► Sovjetski prostovoljci za Egipt r izž Sne sod |°dki Ur, jjski Soci 6a j ‘c 1 jtieša Se Farsi km, k j skem poslaništvu v S®1 več sovjetskih rezervnih Junaški odpor egiptovskih prostovoljcev f| ,|agi Mi r ( drui litev Na cirjev in se ponudilo, da P(|j , 1 jo kot prostovoljci na Pc 6i 3n ! ,*»! Predsednik vlade tov- 1 ®C ganin je v ponedeljek N JU predsednikom vlad A”-f°chi Francije in Izraela poslanikove katerih opozarja, da je Za s v interesu miru nujno T Ret napad proti Egiptu. V P°" Čačrtl Edemi se Bulganin obrač® L ^ na parlament, labod’ stranko, sindikate in a”U P°' ljudstvo s pozivom, naj u’|,0c 81 jo prelivanje krvi, ker pski gne vojna proti Egiptu 'j ko riti tudi na druge države bmp spremeniti v tretjo vojno. . Ril, V poslanici Guyu Mollf* gotavija Bulganin, da se Ustióne ideje, ki jih izP*1' ^ . je, ne morejo vskladiti s 11 li m napadom proti slab” Iti roženi državi. Napad h^Aljai men zasužnjiti arabski 'z, , *etjil je krenil po poti neod'1’j pod Tov. Bulganin poziva t"‘ ‘fll L p0. costi parlament in vse ste napredne sile, naj pic jo ustaviti napad in pr'* novo katastrofo. ^ ^ V poslanici Izraelu je 'j( ■ 11 ski predsednik onozord- s predsednik opozori” izraelska vlada s svoji1” ti njem ogrozila prihodno6*^ Jt| j t la in njegov obstoj ko* ' , ^jišč. Vse egiptovsko ljudstvo se je dvignilo proti napadalcem. Tisoči in tisoči mož, žena in mladine so se nemudoma prijavili kot prostovoljci, prevzeli orožje in se podali, da skupno z vojsko branijo svojo zemljo. Na sliki vidimo skupino egiptovskih prostovoljcev v borbi. Tov. Bulganin je isti “'j*. £< sl al tudi posebno pi’”10 ) he c sedniku Eisenhowerju. i ijj rem je poudaril, da iui;|,:U in ZSSR še posebno 0 . nost spričo nastalega J Predlagal je ustanovi F’ |f, v h jetsko . ameriške sile. F „ 'A ni podpori OZN nudila °il d jamstvo za ustavitev j' Dos proti Egiptu. Tudi v vseli ostalih čnih deželah se je mnenje dvignilo proti y mu napadu in lo ustavitev ognja ter u ^{5 - 6e - K ir m naš padalcev iz egiptovski3 Ija. ^oim NA MADŽARSKEM USTANOVLJENA revolucionarna vlada delavcev in kmetov AGEL RAZVOJ dogodkov 1 skoro dvcli tednih burnih in tragičnih dogodkov, 'tarska preživela v nedeljo l^jUlke, ki so faili odločilni aduljnjo ohranitev vseh dottili pridobitev demokra-\0' in socializma. Vedno večje iščanje in omahovanje Na-r(lf- vlade spričo pritiska in irvanja kontrarevolucionar-rS sil, ki so se začele vedno l uveljavljati, je ustvarilo v li zelo resen polož,aj. Kon-Volucionarne sile so začele Usko prevladovati, v deželi so sprožile beli teror, komuniste in pristaše zrna je postajal vedno bolj divji, Horthvjevi elementi so že začeli razpuščati ponekod zadruge, govorilo, se je že odkrito, da je treba vrniti tovarne prejšnjim gospodarjenj. Ustvarilo se je ozračje protikomunizma in protisovjetizma, ki so ga z vsemi silami in sredstvi podpihovali zainteresirani imperialistični krogi iz inozemstva. Spričo takega poločaja je iz uiti1 Program vlade Lov na kapitulantske Nagvjeve vlade sociali- izstopila skupina ministrov in ustanovila na povsem drugih in trdnejših temeljih novo revolucionarno vlado delavcev in kmetov, ki j ili načeljuje Janoš Kadar. Nova vlada je naprosila sovjetske čete naj intervenirajo, da skupno z ljudskimi silami zatrejo kontro revolucijo; ki je predstavljala vedno večjo ne-varnost za deželo. Tako je doživela v nedeljo kontrarevolucija poraz. Pred novo vlado, ki je že objavila svoj program, se postavljajo sedaj naloge, ki gotovo niso lahke, poseimo še zaradi posledic, ki so jih pustili tragični dogodki zadnjih dveh tednov. nove reli'!13 ■adi' in1 ji I op*l v»M «4 zapi b‘jk°j po ustanovitvi je madžarska revolueio-’ -■*” delavsko - kmečka a predložila v nede-tnadžarskemu narodu lvel>j vladni program, ki osl4oja iz 15 točk: H- Zagotovitev nacional-f' leodvisnosti in suvereni dežele. ’ Obramba ljudske de-raetje in socializma sleherno agresijo, o-jlejdttba socialistične ure-o in zagotovitev nadaljnja napredka na poti iz-di^ltije socializma. Konec bratomorne e, obnovitev reda in v deželi. Vlada ne bo Ha, da bi s kakršnim p 1 izgovorom preganjali l^/ dne ljudi, ki so aktiv-Sodelovali v zadnjih ;»dkih. ^ Ureditev pristnih pri-e Ijskih odnošajev z vse-Socialističnimi deželama podlagi načela po-lc enakopravnosti in .Itešavanja v notranje (ve drugih dežel. Gobarski stiki in vzajem-1'omoč morajo temeljiti jh je treba urejati na lagi istih načel. Mirno sodelovanje z d deželami ne glede družbeno in državno *itev. ’ Naglo in pomembno 'Ijšanje življenjskega l'iarda delovnih ljudi, ‘bno delavskega razre-IVeč stanovanj delov-p# ljudem. Treba je o-4ii^0čiii, da bi tovarne in giii^tiove gradile stanovati '.Za svoje nameščence. 0 iih a P' P" Revidiranje petletne-ačrta. Sprememba me- pod1 vodstvu gospodarstva 10$ Upoštevanju posebnih j ajodarskih možnosti de. «e iiski standard prebival-( kot tudi namen, da u ve 1 či svf" namen, dmprej izboljšali živ- */ i 9 il'<’ in"' itti' V Likvidacija birokra->n razvijanje demokra-Ua širši podlagi v indi delovnih ljudi. Utrditev delavskega Mjanja v tovarnah zajetjih, obratih na naj-l'-il podlagi. Pospeševanje kmetij-proizvodnje, ukinitev lenega odkupa, pomoč 'uieznim kmetom. Vlako odločno odpravila ‘ 'Ge zakona in nepravi v zadružnem gi-iU in pri arondaciji ^ p,• Zagotovljene bodo L*ve organov upravlja-in članov revolucio-gòf «ga sveta na demo-,čen način. te' Vlada bo pomagala - ni industriji in trgo-faa drobno. j Dosleden razvoj matite )(.P 'e narodne kulture naših naprednih pri- yitev- idb"; |Vskega razreda in i* ,'hn se je kmečka vlada obrnila na poveljstvo sovjetske armade s prošnjo, naj pomaga našemu narodu pri onemogočanju mračnih reakcionarnih sil iti obnovitvi reda in miru v deželi. 15. Potem ko bosta obnovljena red in mir. se bo začela madžarska vlada pogajati s sovjetsko vlado in ostalimi udeleženci var-savskega pakta o umiku sovjetskih čet z madžarskega ozemlja. Fašisti ščuvajo Fašistični tednik «Asso di bastoni» je objavil naslednje vrstice: «MSI naj zna izkoristiti gvoj trenutek. Pokliče naj pod zastave vso italijansko mladino, prisili naj na takojšen razpust komunistične partije in aretacijo vseh kriminalcev, istočasno pa naj ponudi vpis vsem tistim, ki so jih Stalinovi najeti morilci zverinsko prevarali. Pošlje naj v Poadižje desettisoč vojaško organiziranih mož in naj provocira vrsto incidentov na vzhodni meji tako, da bodo imele čete NATO in redne vojske pogoje za intervencijo.» Tako piše fašistično glasilo, Fašisti, mislijo, da je sedaj res prišel zanje ugoden trenutek za obnavljanje starih blaznih pusto, lovščin, ki so povzročile italijanskemu narodu toliko gorja. Verjetno mislijo, da narod tega ni pozabil in se ne zavedajo, da si danes v Italiji in v svetu nihče ne želi takih ««operaciji», kot jih delajo anglo-franco-ski imperialisti v Egiptu. Beli teror „United Press“ je tako javil «Depeša agencije «United Press» od 30. oktobra: «Okrog poldne je šel čez mejo pri Nickelsdorfu neki kapetan madžarskih «osvobodilnih sil». Vozil sc je v velikem avtomobilu ameriške znamke, ki je imel evidenčno tablico iz Nemčije. Povedal je, da je namenjen v Salzburg, kjer se ho sestal z madžarskimi voditelji v pregnanstvu. Ni hotel povedati kdo so ti voditelji in kako bo lahko prišel z njimi v slik. «Danes ali jutri je še pripomnil — ho prišla v Avstrijo u-radna delegacija naših sil in uradno vprašala avstrijsko vlado za pomoč.» Takih strašnih prizorov je bilo prejšnji teden opaziti v Budimpešti vedno več. Kontrarevolucionarne Horthyeve tolpe so morile, streljale, obešale kar na javni ulici komuniste, sindikaliste, člane policije, vladne funkcionarje in sploh vse, ki so bili osumljeni kot dosledni pristaši socializma in prijatelji Sovjetske zveze. Ponavljali so se strahotni dogodki iz leta 1919, ko so na Madžarskem divjale in uničevale tolpe bele garde admirala Horthyja Neizpodbitni dokazi o belem terorju 0 rejšnji teden je reakcionar- 1 ni tisk v poročilih iz Madžarske prinesel celo vrsto vesti, ki že same na sebi dokazujejo, da se je v zadnjih dneh sprožil pravcati val belega terorja, ki ga razni dopisniki reakcionarnih listov opisujejo s cinično surovostjo. To je bil zgovoren dokaz, da so se na Madžarsko začele vračati zloglasne Hor-thyjeve fašistične tolpe, ki se niso ustavile niti pred najbolj odvratnim zločinom mrcvarjenja in sežiganja trupel tovari- šev, pripadnikov dikalistov itd. policije, sin- Milanski «POPOLO6 Milanski «POPOLO» organ DC pravi med drugim: «Razbite šipe, blato, razdejanje, smrt. To je obličje Budimpešte... Iz pokrajine prihajajo vesti, da so obesili na drevesa po vaseh mnogo, veliko število komunistov. V drugih vaseh so vojake in oficirje A.V.O. pobili z udarci puškinega kopita po glavi, nato so jih končali z brcami v trebuh. Grozna slika mladine, ki ubija in uničuje... Skupino pripadnikov državne policije so linčali, nato so obesili trupla na drevesa ob cesti zato, da jih je množica lahko videla...». Turinska „ STAMPA*: «Sedaj, ko so Rusi zapustili prestolnico, Madžari delajo noč in dan, da čimprej poravnajo ŽRTVE FAŠISTIČNIH MORILCEV V interesu 9cionarns naroda, do-madžarska delavsko- račune v družini: obešajo, stre. ljajo, aretirajo kolaboracioniste Rusov, to je pripadnike Rako-šijeve tajne policije. Mnogo jih izsledijo v skrivališčih in eliminirajo na mestu, še več pa jih obesijo na trgu Kozrarsag, prav pred stavbo v kateri je bil sedež Komunistične partije. Nihče ne ve povedati niti približnega števila policistov, ki so bili ubiti včeraj in danes. In vendar se najbolj grozoviti prizori niso odigrali na trgu Koz-starsagae, marveč v mestnem podzemlju, v neskončnih in temnili predorih podzemske železnice, ki se še gradijo. Mnogo policistov je skočilo v te rove. Dd včeraj jih lovijo iz podkopa v podkop. Da bi hitro odpravili, so v del predora podzemske železnice zlili z brizgalnimi črpalkami ogromno vode. Tam 'spodaj so sc vsi kolaboracionisti utopili in lahko si je predstavljati, kako grozna je bila njihova počasna agonija...». „ESPRESSO1 : «Nahajal sem se na Ulloy ut-ei, ko je 30. oktobra, osmi dan upora množica napadla vojačni-co «Marija Tereza», v kateri je imela sedež politična policija. Prišla sta streljajoč dva tanka okrašena s trobojnico. Množica se je razbežala pod drevesa, nato se je vrnila, ko je videla, da Opčine ' irtie] Sobota, 10. nov.: «Mister iskrna bert»; cinemascopi fivro0 ] Warner Bros. L , Nedelja, 11. nov.: se ponov'- i c ‘ Ponedeljek, 12. nov.: se fTeJn novi. H K I Torek: 13. nov.: «Petelino^aČeL petje» (Il canto del galll) ’hc film Republic. Sreda, 14. nov.: se »»»««1 - v Četrtek. 15. nov.: «Čudaki ve Ni ii ponovi. |vo Ani* hi mister Morison (strav'y gante mister Morison)-Petek, 16 nov.: «Obupanci meji» (Desperados de , frontiera): barvni film v mversal. s, o8 dti0 Presek Sobota, Iti. nov.: ob 19-^ «08/15»; film Lux. »°da Mil v iv ] »ja. Resna prometna nezgoda 'Na trgu Stare mitnice je pri. šlo v soboto do resne prometne nesreče. 65-letni Adelmo Pontoni iz ul. F. Severo je hotel prekoračiti trg v trenut ku, ko je pripeljal mimo ve-spist, namenjen v ul. Carducci. Ker se vozač ni mogel tako naglo umakniti, Se je zale. tel v pešca in ga podrl. Ne. srečni mož je pri padcu zado-bil tako hude poškodbe, da so si zdravniki v bolnišnici pridržali prognozo. Otrok zastrupljen z žganjem V ponedeljek popoldne so pripeljali v tržaško bolnišnico 12-letnega Borisa Švaba, kateremu so ugotovili hudo zastrupitev z alkoholom, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Kaže, da se je fant napil žganja nekje v Mačkov, ljah. Dolinska policija je u-vedla preiskavo, da ugotovi, kdo si je dovolil takšno tragično šalo z otrokom Pazimo na plin! V Trstu je, kot kaže, še mnogo ljudi, ki se še niso naučili previdno postopati s plinom. Med temi je verjetno mlada 17-letna Fulvia Ferri iz ul. Navali, ki je -postavila na plinski štedilnik posodo z vodo, ki jo je rabila, da bi se umi. la. Plamen se je pod loncem ugasnil in plin je začel uhajati tako da je dekletu nenadoma postalo slabo. Na srečo jo je še pravočasno našla prijateljica, ki je poskrbela za njen prevoz v bolnico kjer bo o-krevala v par dneh. Nesreča nogometaša Med neko nogometno tekmo v Ronkah se je 1-9-letni Andrea Atena iz ul. Kolonja v naglici z vso silo zaletel v nasprotnega vratarja in padel na tla. V prvem trenutku je mislil, da ne bo hudega in Se je vrnil do. mov. Pozneje pa se je moral zateči v bolnišnico, kjer, so mu ugotovili zlom desne noge. Zraviti se bo moral kakih 40 dni. Prsni koš mu je zmečkalo NaTrbiški cesti se je v sredo ponoči pokvaril tovornik, ki ga je vozil 49-letni Mario Gelsi iz ul Bonomea. Zato je skušal svoj tovornik priklopiti k drugemu, ki je slučajno pripeljal mimo in katerega šofer se je ponudil, da ga prepelje v mesto. Toda medtem ko je Gelsi privezoval tovornik, se je ta nenadoma premaknil in stisnil nesrečnega šoferja ob drugo vozilo, Gelsija so nemu. doma prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili da ima zmečkan prsni koš. Zaradi njegovega resnega stanja se zurav-niki niso izjavili. Vozač v pešca V sredo zgodaj popoldne je 22-letni Julij Udovič iz ul. Ci-sternone v bližini Portici di Chiozza trčil s svojim motorjem v nič hudega slutečega 32-letnega Vittoria Guglielmi, ja iz ul. Foscolo, ki je prečkal cesto ob zeleni luči semaforja. Ponesrečila sta se oba, toda dočim se bo Udovič zdra. vil zaradi raznih poškodb največ 20 dni, je stanje nesrečnega pešca precej resno, zaradi česar so si zdravniki pri. držali prognozo. Ugotovili so mu med drugim tudi verjetno poškodibo hrbtenice. Iz matičnega urada V dneh od L do 7. novembra se je v tržaški občini rodilo 35 otrok, umrlo je 68 o-seb, porok pa je bilo 20. Novi sedež Ustanove za ind. pristanišče S ponedeljkom, 12. t. m. bo Ustanova za industrijsko pristanišče v Trstu preselila svoje urade iz palače Trgovinske zbornice na Borznem trgu v novi sedež v Žavljah, cesta Indù-sirijskega pristanišča. Telefon, ske številke novega sedeža so naslednje: 99-224 - 99-225 in 99-226. Nedelja, 11. nov. ob 16.30 ponovi. Sreda, 14. nov. ob 19.30: ^‘Nbov men in meso» (La i'i*^ ti ma e la carnet; film MG M. šil Nabrežina Sobota, 10. nov.: «Legenda Robin Hoodu» (La legiL, da di Robin Hnod); P1 Warner Bros. Nedelja, 11. nov.: se ponovi-,, tj Sreda. 14. nov.: «Casablanc' film Warner Bros. Nabrežina postaja So,bota, 10. nov.: «La Forhii< na»; film Columbia. Nedelja 11. nov.: se pon° ,v'i' Občni zbor sindikata slov. šole a iz bor Z : Strio [ti in bili tpa bilo bpe °nia hap N k ko P »od $ Nlu V n M» gib. •i« '«a Ni Odbor Sindikata slovenska h -iajjz le sporoča, da se bo vršil f6, letni občni zbor v nedelj0 j,'ta: ' jutra j v ris® |j„i- nov. ob 9 uri ei ci tl- »Gag s" ’Njn l>' baliz »d« Višje realne gimnazije v ,(i |j . Lazzaretto Vecchio 9,/P ,!n sno. »Zer Dnevni red : Otvoritev V olitev predsedstva ob011 1 zbora a Čitanje zapisnika 1«°-občenga zbora p tf. Poročila: tajništva, T/4 rentov, blagajnika, ti stva in razsodišča ^ j-Razprava in sprejem I’ n čil Razrešnica Volitev novega odbora Predlogi Razno. tat G0 •“ Vsi, ki žele predložit» predlog, ga naj pismen» I’ ,.] lože odboru Sindikata sl°vel šole štles Vili j- kit N: d Za K1* °da »tora' So, basi; J' 'Gin. :4vaJti 'st aja