je konec, in mir in veselje se mu smejà na slare dni. In kako radost 
mu bo prizadelo, kedar bo na okno naslonjen zeri po širokom polji, 
puhaje iz turške lule turški dim, in zdravnik bo memo hitel v prahu 
in potu, in mu vošil „dobro jutro". Premajhna je soba, njegovo veselje 
obseci, tedaj prižge smodko in gre na sprehod po Krokarijskem polji. 
Njegove misli in dim iz njegovih ust se dvigujejo k oblakom; sosedje 
ga srečujejo in pozdravljajo, on pa vojaško prijema za klobuk, in še 
bolj vojaško stopa med cvetečimi ajdami in visokimi turšicami. Pride 
na Jurčkovo polje. „Vso to lepo polje," si misli, „bo moje, pa bolj tri­
krat bolj kot vse to ljubim tebe, mila Jerica; in bolj si cvetoča in dušeča, 
kakor tvoja ajda, in bolj si tanka in žlahtna, kakor turšica tvojega polja. 
(Dalje in konec.) 
è ^ Od divjega moža. 
' (Zapisal v Martiniverhu J. Tušek.) 
mm 
I. Eden je šel zvečer v malin, pa je sedel notri na klopi. Pa je 
prišel divji mož, pa se vsedel k njemu na klop. Ves je bil kosmat in 
z mahom poraščen. Ta se ga je pa tako bal, da je bil le tiho, in da 
ga ni hotel nagovoriti. Ko je nekaj časa sedel, je pa šel in djal: Ko 
bi me bil kaj prašal, bi ti bil veliko povedal ; ker me pa nisi nič pra-
.šal, ti pa nisem nič povedal. 
II. Dražošanje so hodili v Jelovco derva delat, so pa sabo je­
mali kruha pa mleka. Pa vsaki dan jim je divji mož vse snedel, tako 
dolgo, da so zapazili, kdo jim jemlje. So pa vzeli sabo žganja in vina 
in so to vkup zmešali. Potlej je prišel divji mož, je pa tisto popil, pa 
upijanil se in zaspal. Ko so prišli, so ga dobili pa zaperli. In povedal 
jim je od tiste železne rude, ki jo še zdaj kopljejo v Jelovci. — Do­
bra ruda ! — Potlej so ga pa spustili. Ko so ga spustili, je pa djal ; 
Imeli ste ga tička v pesteh, pa ste ga spustili. Ko bi ga spustili ne 
bili, bi bil vam še povedal, čemu je žica sred orehovega jedra. 
Mythologicne drobtine. 
(Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak.) 
YII. Navje — Mavje. 
Od Navja — Mavja pravijo Slovenci med Muro in Dravo, da naj 
rajši zvečer o mraku leče (leta) pod nebom. Nokleri pravijo, da so to 
duše nekerščenih otrok v podobi černih ptic; drugi pravijo, da so 
cerne žene. Čuje se večkrat v zraku cvilenje od navja. Kdor se hitro 
spomni, in vodo iz bistrega potoka kviško verze rekoč: Kerstim te 
Navje v imenu Boga očeta, sina in svetega duha, la je veliko do­
brega storil. Navje pred njega poklekne v podobi angeljevi, in se mu 
zahvali. Kdor se paNavji posmehuje, jega zakoljejo z ostrimi kremplji. 

Te mythiske bitja so tudi stari Rusi poznali. Nestor piše, da so 
prebivavce Polotskega mesta Navje zaklali. Ker v slovanščini naviti 
pomenjuje: ubiti, umoriti „tödten" — so Navje, „die Tödtenden"; 
(primeri litevsko: nalive, smert.) Navje primerjam ženskim hudim du­
hovom zapadnih Arjanov Nagu s. Nagus žive vmori ali pa se verze 
na trupla mertvih. Korenika je na k, sanskr. nac, latinsk: nec-are, 
gršk, Vfixpo?, goth. na h v s. Učeni Jak. Grimm (Diphthonge nach 
ausgefallenen Consonanten str. 189.) tordi, da iz te korenike izhaja 
tudi staronord. nàr, in da nordiške bitja mythologicne Nomen tudi 
pomenjujejo — die Tödtenden. Konsonant ii je tudi v slovanščini 
izpadel. *) 
Till. V koprivo ne ndari. 
Ta slovenska prislovica nima samo nravnega obzira, temoč tudi 
mythologicno podval. Kopriva je bila v mythologii arjanskih narodov 
bogu groma in bliska posvečena. Na Turolskem užigajo koprive, 
kedar germi (glej Zeitschrift für deutsche Myth. III, 338.) Tudi med 
Muro in Dravo žgejo koprive, in kdor si nabere kopriv na veliki če-
tertek in je dene pod streho, ta ostane obvarovan gromske strele. 
IX. Marant. 
Na Pohorji pravijo, da, če je kdo na smert bolen, klivče ka­
kor pes Morant okoli hrama. Enkrat je čula ljuba žena Maranta lajati. 
Vsa razkačena, da bi mogla dragega moža zgubiti, je vzela puško in 
je na Maranta ustrelila. Pa kakor puška pokne, se je vzdignil hud ve­
ter in je odnesel njo in moža in ves hram črez planine, da sosedi 
drugi dan celo torišča niso spoznati mogli, kjer je hram stal. Rodbin 
z imenom Marant, Marot in Marat je še dosti na Pohorji. 
Mihél 8peranski. 
(Konec.) 
V Permu je živel zdaj preganjanec sam brez hčerke. Bal se je, 
da mu ne bi revišče vsega zlega ugasnilo. Zato jo je odpravil iz No­
vega Grada nazaj v Petrograd, preden se je upotil v P e r m, lahko da 
tudi zato, da bi ganile solzice nedolžnega deteta cesarju serce; zakaj 
nesrečnik si ni mogel drugega misliti, kot da se je dal Aleksander 
njegovim sovražnikom preslepiti. 
V Permu je živel ondaj pobožen, priljuden in učen škof. Ta je 
sprejel pregnanca tako lepo, kakor da bi mu bil brat, in mu ponudi vse 
svoje bukve za branje. Speranski, nekdanji učitelj samostana Alek­
sandra Nevskega, se ne kesa, da se je preoblekel v posvetno opravo ; 
*) V slovenskih goricah se Navje veli, kakor g. Valjavec v 2. št. Gl. piše: 
Morje, kar ravno to pomenjuje, kar Navje — die Tödtenden»