Na desni: V vseh državah se vedno bolj izraža želja po spopolnitvi gospodarstva s pomočjo surovin iz lastnega gospodarstva in pridelkov. Tako so v Nemčiji izumili predelovanje ribjih kož v usnje.
Na levi: Naš vek je doba športa in rekordov. V tej pretirani gonji za uspehom je dober vsak, če še tako nesmiseln rekord. Zato je tudi v Ameriki in le v Ameriki občudovanja vreden skok v dolžino čez osem ljudi.
Spodaj: Ves svet se obo-rožuje in zato tudi ne sme zaostajati Kitajska, kjer se vadijo vojaki v upravljanju najmodernejših protiletalskih strojnic.
Zgoraj: Usnje, predelano iz ribjih kož, bo povzročilo v Nemčiji številne nove industrije, saj nameravajo že v prvem letu ustrojiti do60ml-lijonov kož.
Spodaj: Na angleških železniških progah so radi vedno večjih hitrosti brzovlakov začeli polagati 37 metrov dolge tračnice, dočim so doslej uporabljali kvečjemu do 27 metrov dolge tračnice. Na tako preurejenih progah bodo vlaki z lahkoto vozili s hitrostjo do 150 km na uro.
Zgoraj: Ameriška letalka Amelija Earhart je hotela leteti z letalom okoli sveta. V Honolulu pa je morala zasilno pristati, pri čemer je
razbila letalo.
Spodaj: Angleški dvor biva že delj časa v gradu VVindsor, kamor se je umaknil radi živahnih priprav za kraljevo kronanje. Slika nam kaže promenadni koncert garde v parku.
Zgoraj: V Monfreuxu Je zasedala anglo-egiptska konferenca, ki je odpravita takozvane kapitulacije, ki so doslej omejevale svobodo egiptske ustave. Tako bo odslej odpravljeno tudi mešano sodišče, v čigar ogromni palači v Kairu so se razsojale od angleških sodnikov zadeve, ki so se tikale Neegipčanov.
Na levls Ameriški milijonar Vanderblldt se Je odpeljal s svojo jahto na raziskovalno ekspedicijo v južni Pacifik, kjer bosta z ženo lovila redke ribe in ptiče.
Spodaj i Znani ameriški bankir Pierpont Morgan se je pripeljal skozi Panamski prekop z dolgega potovanja nazaj v Newyork.
Na levi: V spodnji polovici nam slika kaže mesto, odkoder se je sedanji plaz odtrgal. Zgoraj pa vidimo, kako se ruši kameniti breg.
Plaz v Podkraju
pri Zagorju
Na desni: Pogled z zemeljskega plazu proti cerkvi na Loki.
Spodaj: Že prej zapuščeno hišo je mogočen plaz zrušil popolnoma, tako da stoji le še košček zidu.
Zgoraj: Pogled na hišo št. 23 v vasi Podkraj, posest Brvarja Ivana, ki jo je plaz močno nagnil in skoraj docela porušil.
Na desni: Prebivalci porušenih hiš so imeli dosti dela, da so iz razvalin rešili še številne uporabne predmete, ki jih takrat, ko jih je prestrašil plaz, niso utegnili odnesti s seboj.
Na levi: Ogromni plaz je razklal debele zemeljske plasti zelo globoko, tako, da izgleda površina plazu popolnoma razbita in prekopana. Globoki jarki in razpoke se križajo semintja, sadno drevje pa visi v vseh smereh. (Vse Joto R. O.)
Zgoraj: S čolni, ki so zelo podobni težkim čolnom, s katerimi dovažajo po Ljubljanici podpečana iz kamnoloma v Ljubljano, se prevažajo Planinci čez velikansko jezero, ki jih Je odrezalo od železniške postaje. Na levi: Zanimiva je vožnja po globokem jezeru, iz katerega gledajo krone zelenečih dreves.
Na levi: Cesta, ki vodi iz vasi Laze, pod železniško postajo v Planini proti vasi Planini, je tako globoko pod vodo, da gledajo drogovi telefonskega voda le za dober meter nad vodo in se morajo čolnarji v čolnih pripogniti, da z glavami ne zadenejo v žice.
Planinsko polje
pod vodo
Na desni: Odkar so Italijani izpeljali temeljito regulacijo Pivke pri Postojni so povodnji v Planinski dolini skoraj vsako leto hujše. Vsa dolina postane jezero in slika nam kaže pogled na vas Jakovico, ki leži sedaj na velikem polotoku.
Na levi: Pogled s takozva-nih Podslen proti polotoku Jakovici. Večjo površino ima jezero v desnem kraku, ki sega do vasi Planina, ki je na sliki označena s puščico. Površina jezera meri okrog 12 kvadratnih kilometrov. Vse Joto H. J.
Zgoraj: Za izsuševanje Planinskega polja so bila opravljena prva dela pri čiščenju požiralnikov že leta 1889, kar dokazuje napis v višini 15 metrov v kameniti steni, ki Jo imenujejo Podstenaml. Pri sedanji povodnji sega voda prav do polovice letnice.
Svetovna razstava v Parizu
Na levi: Kakor z mogočnega nebotičnika je razgled z velikanskega ogrodja za mogočni vhod v svetovno razstavo.
Spodaj: Ogromno ogrodje vhoda na svetovno razstavo sicer ni višje kakor Eiffelov stolp, čeprav to tako varljivo kaže fotografska perspektiva. Bo pa vhod kljub temu nadvse impozantna zgradba.
Zgoraj: Pogled z ogrodja vhoda v razstavo na reko Seino.
Na levi: Večina ogromnih paviljonov v Parizu ima strehe zgrajene iz jekla, kar kaže tudi zanimiva perspektiva z razstavišča.
Na desni: Nemci bodo svoj paviljon izdelali prav razkošno in bodo notranje stene okrašene z velikanskimi slikami iz mozaika.
Zgoraj: Plin, ki se je vnel, je razgnal močno in iz železo-beiona zgrajeno šolsko poslopje s tako silo, da so tudi v bližnji okolici trpele stavbe. Posebna nesreča pa je zadela avtomobil, ki je stal v bližini šole na cesti. Ogromen kamen, ki je odletel ob eksploziji, je padel avtomobilu na streho in ga popolnoma zmečkal. K sreči v vozu ni bilo nikogar. Na desni: Številne žrtve nesreče so morali radi pomanjkanja delavnih moči pokopati večinoma v zasilnih, zabojem podobnih krstah, pri čemer je veliko število prebivalstva zastonj izkopavalo jame.
Največja eksplozija
Na levi: V marcu je v New Londonu v državi Texas v Ameriki eksplodiral plin v šoli, pri čemer je našlo smrt nad 500 otrok.
Zgoraj: Ob strašni nesreči, ki je popolnoma porušila šolo, je bližnja in daljna okolica hitela na pomoč in pomagala pri odkopavanju in reševanju.
Na levi: Sila eksplozije je zdrobila šolsko poslopje docela, tako da so ostale od šole le še drobne in široko naokrog razmetane razvaline.
Na desni: Stransko poslopje šole je tudi zajela sila eksplozije tako močno, da so jo reševalci z največjo naglico podrli do kraja samo zato, da se ne bi zgodila nova nesreča.
Zgoraj: V ponedeljek zvečer je izvajal orkester filharmonije sinfoničen koncert, na katerem je igral poleg Rimski-Korzakova tudi sinfonične skladbe Blaža Arniča, ki je znan že po svojih koncertih na orglah. Koncert je dirigiral trboveljski rojak g. Ivan Brezov-šek, prvi dirigent belgrajske opere. Občinstvo, ki je v lepem številu napolnilo unionsko dvorano, je zlasti vžgala Amičeva ,Duma“. S tem koncertom si je Arnič prav gotovo utrdil sloves sposobnega skladatelja.
Foto H. J.
Na levi: Pretekli teden sta predsednik turške vlade Izmet Ineni in turški zunanji minister Ruždi Aras vrnila obisk našemu predsedniku vlade dr. Sto-jadinoviču, ki je pred nedavnim obiskal prestolico nove Turčije, Ankaro. Ogledala sta si tudi številne druge zanimivosti in lepote naše države. Slika nam kaže predsednika turške vlade Inenija, kako si v družbi našega predsednika dr. Stojadinoviča in njegove gospe ogleduje zoološki vrt v Belgradu.
Soproga g. dr. Stojadinoviča krmi kamelo.
Zgoraj: V Ribnici je bil v aprilu tečaj za izdelovanje igrač iz lesa. Na tečaju so se udeleženci naučili marsičesa koristnega, tako da bodo v teku let lahko konkurirali dragim inozemskim izdelkom.
Opozorilo sotrudnikoml Prijatelje »Tedna v slikah* prosi uredništvo, naj po možnosti vedno pošiljkam fotografij priključijo tudi pripadajoče negative. Fotografije kakor tudi negativi so bodo po uporabi vrnili Pravtako opozarjamo vse na to, da je zadnji dan v tednu, v katerem uredništvo more prejeto sliko še priključiti tekoči številki, torek, dočim v sredo prejetih slik ni mogoče priobčiti pred desetimi dnevi.
Offset tisk Jugoslovanske tiskarne
Zgoraj: Prizor iz filma .Skrivnost Pariza*, ki ga bo te dni igral kino „Sloga“ v Ljubljani.
Na levi: Prizor iz filma »Pred bitko". Film obravnava mrzlično razpoloženje pred pomorsko bitko. Film bo predvajal te dni kino »Union*.