§
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO
POTRESI V LETU 1997
Ljubljana, 1998
POTRESI V LETU 1997 EARTHQUAKES IN 1997
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO
REPUBLIC OF SLOVENIA MINISTRY OF THE ENVIRONMENT AND PHYSICAL PLANNING GEOPHYSICAL SURVEY
Ljubljana 1998
POTRESI V LETU 1997 EARTHQUAKES IN 1997
IZDALA IN ZALOŽILA - PUBLISHED BY
Ministrstvo za okolje in prostor - Ministry of the Environment and Physical Planning Uprava RS za geofiziko - Geophysical Survey of Slovenia
UREDNIŠKI ODBOR - EDITORIAL BOARD
Dr. Janez Lapajne (glavni in odgovorni urednik - Editor in Chief)
Mag. Renato Vidrih (tehnični urednik - Technical Editor)
Dr. Andrej Go s ar
Dr. Barbara Šket-Motnikar
Mag. Mladen Živčič
RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE - COMPUTER PROCESSING
Bojan Uran
LEKTOR - LANGUAGE EDITOR
Brigita Lipovšek
PREVOD - TRANSLATIONS
Vitrum Translations
TISK - PRINTED BY
Formati sk p.o. Bobenčkova 4 Ljubljana
CIP - Kataložni zapis v publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana UDK 550.34.100 "1998" ISSN 1318 -4792
Potresi v letu 1997/ur. J. Lapajne.- Ljubljana: Uprava RS za geofiziko, 1998
Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije
št. 415-01-183/98 z dne 19. 11. 1998 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje
5% davek od prometa proizvodov.
ANNO • DOMINI • 1067 • IAR • 1ST AVRSPERG • DVRCH • HERN • CONRAT VON • AVRSPERG • ANGEFANGEN • ZV PA VN • NACMALS ■ DVRCH • DEN ■ ERD PVDEM ■ IM • 1511 • IAR • ZERSCHVT ABER • DVRCH • MICH • TROIAN • VON AVRSPERG • OBRISTN • ERB • CAMMER IN • CRAIN • VND • DER • WINDISCHEN MARK • IN • GRVND • ABGEBROCHEN VND • VON • NEVEN • ANGEFANGEN • ZV PAVEN • IM • 1520 • IOR •
NASLOVNICA (foto: dr. J. Lapajne)
Na zunanji strani »volovskega stolpa« mogočnega gradu Turjak je vzidana kamnita spominska plošča s turom, grbi in gornjim kratkim sporočilom v nemščini o doslej najmočnejšem potresu z žariščem na ozemlju Slovenije. Slovenski prevod se glasi:
LETA GOSPODOVEGA 1067 JE TURJAK ZAČEL GRADITI GOSPOD KONRAD TURJAŠKI. POTEM GA JE PORUŠIL POTRES LETA 1511. TODA JAZ, TROJAN TURJAŠI, VIŠJI DEDNI KOMORNIK KRANJSKE IN SLOVENSKE MARKE, SEM GA DO TEMELJEV PODRL IN GA ZAČEL NA NOVO GRADITI LETA 1520.
COVER PAGE (photo: dr. J. Lapajne)
The external side of the so called "Oxen Tower" of the mighty Turjak Castle features a stone memorial plaque bearing a bison, a coat-of-arms and a short message in German about the hitherto strongest earthquake in Slovenian territory. The English translation is:
IN THE YEAR OF THE LORD 1067, MISTER CONRAT VON AUERSPERG BEGAN TO BUILD THE TURJAK CASTLE WHICH WAS LATER DESTROYED BY THE EARTHQUAKE IN 1511. BUT I, TROIAN VON AUERSPERG, HIGHER HERIDITARY CHAMBERLAIN OF THE CARNIOLAN AND SLOVENIAN TERRITORY, PULLED IT DOWN TO THE GROUND AND STARTED TO REBUILD IT IN 1520.
544
VSEBINA CONTENTS
Predgovor____
Preface_____
Peter Sinčič, Renato Vidrih, Manfred Deterding Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997 Seismic Network in Slovenia in 1997 ___
Ina Cecič, Mladen Živčič, Andrej Gosar, Jure Ravnik Potresi v Sloveniji leta 1997
Earthquakes in Slovenia in 1997 _
Ina Cecič
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
The 15 July 1897, Ljubljana Earthquake_
Andrej Gosar, Mladen Živčič
Ojačenje nihanja tal zaradi lokalne geološke zgradbe na južnem obrobju Ljubljane (Rakova jelša) The effect of local geology on the ground motion at the southern rim of Ljubljana_
Ina Cecič, Maria Serafma Barbano
Terenska uporaba EMS-92 lestvice
Primeri iz srednje Italije, september-oktober 1997
Use of the EMS-92 scale in field work:
Central Italy, September-October 1997_ _
David Dolenc, Renato Vidrih, Jure Bajc
Močnejši potresi po svetu leta 1997
World's Largest Earthquakes in 1997_ _ _
PREDGOVOR
Tako kot leto poprej je na ozemlju Slovenije v letu 1997 zapisovalo potrese sedem stalnih potresnih opazovalnic, od katerih sta bili dve med letom posodobljeni. Večjega premika v seizmološki opremljenosti torej v preteklem letu nismo napravili, na srečo pa tudi ni bilo večjih potresov v državi. Kljub temu so prebivalci čutili 24 potresov z žariščem v Sloveniji, enega z žariščem v obmejnem območju v Avstriji in drugega z žariščem v srednji Italiji. Prav slednji z velikostno stopnjo (magnitudo) 6,2, ki je nastal 26. septembra, je v preteklem letu zatresel največji del Slovenije. Največji potres z žariščem v Sloveniji, ki pa je dosegel le velikostno stopnjo 3,5 in največje učinke (intenziteto) IV. do V. stopnje evropske potresne lestvice (EMS), je zatresel Gorenjsko skoraj do ure natančno mesec dni po septembrskem rušilnem potresu v Italiji. Sicer pa je več potresov v Sloveniji leta 1997 kljub manjši velikostni stopnji imelo podobne ali večje učinke, največ pa V. stopnje EMS.
Leta 1997 je poteklo sto let od postavitve prve potresne opazovalnice na ozemlju Slovenije in hkrati sto let od dokaj močnega potresa, ki je po dobrih dveh letih znova prestrašil Ljubljančane. Temu dogodku je posvečen dokaj izčrpen članek. Poseben prispevek opisuje izsledke manjše raziskave vpliva sedimentov Ljubljanskega barja na potresno gibanje tal. Učinki naj bi bili vsaj za stopnjo večji od učinkov na kamninski podlagi, ki izdanja na Golovcu. Kmalu po rušilnem potresu v srednji Italiji oziroma nizu močnih potresov, ki so mu sledili, se je ena od sodelavk Uprave RS za geofiziko vključila v italijansko skupino, ki je ocenjevala učinke po evropski potresni lestvici. Kasneje so se ji pri ogledu nekaterih najbolj poškodovanih naselij pridružili še trije sodelavci uprave. Bralci si lahko v nadaljevanju preberejo opis postopka in nekaterih težav pri ocenjevanju učinkov omenjenih potresov v srednji Italiji. Ob koncu je dodan če pregled močnejših potresov v svetu v letu 1997 s kratkim opisom njihovih učinkov.
Po dveh močnih potresih v sosednjih državah - leta 1996 na Hrvaškem in leta 1997 v Italiji, ko je bilo v Sloveniji nekako potresno zatišje, se je potresna nesreča v letu 1998 preselila v našo državo. O tem pa bomo podrobneje poročali v naslednji publikaciji.
Dr. Janez Lapajne Glavni in odgovorni urednik
i
PREFACE
As in the previous year, in 1997 earthquakes in Slovenian territory were recorded by seven seismologic observatories, two of which were modernised during the year. Thus, no major change took place last year as far as seismologic equipment is concerned. Luckily, there were also no major earthquakes. Nevertheless, the inhabitants felt 26 earthquakes. 24 epicentres were in Slovenia, one in Austria near the Slovenian border and one in central Italy. The latter, occurring on 26 September with a magnitude of 6.2, was the one that shook the largest area of Slovenia last year. The strongest earthquake with an epicentre in Slovenia, achieving a magnitude of 3.5 and an intensity of IV to V level on the European Macroseismic Scale (EMS), shook Gorenjska exactly (almost at the same hour) one month after September's devastating earthquake in Italy. Otherwise, in 1997 several earthquakes in Slovenia had a similar or higher intensity despite smaller magnitudes, with the highest intensity reaching degree V EMS.
1997 marked one hundred years since the establishment of the first seismic station in Slovenia and also one hundred years since a fairly strong earthquake that scared the inhabitants of Ljubljana two years after the great 1895 earthquake. A quite extensive article was dedicated to that event. A special contribution describes the findings of a smaller study on the influence of the sediments of Ljubljansko barje (Ljubljana's marshlands) on the seismic ground motion. The effects are supposed to be at least one degree higher than those on the bedrock which outcrops on Golovec. Soon after the destructive earthquake in central Italy and the series of strong earthquakes following it, one of the workers at the Geophysical Survey of Slovenia was incorporated in the Italian field group assessing the effects according to the European Macroseismic Scale. Later, when visiting some of the most damaged areas, she was joined by three other experts from the Survey. Below, readers can find a description of the procedure and some of the difficulties with regard to assessing the effects of the above-mentioned earthquakes in central Italy. At the end, there is also a review of the stronger world earthquakes in 1997 and a short description of their effects.
Following the two disastrous earthquakes in neighbouring countries - in 1996 in Croatia and in 1997 in Italy - when there were no major earthquakes in Slovenia, the earthquake disaster moved to this country in 1998. That event will be reported in more detail in the next publication.
Dr Janez Lapajne Editor in Chief
h
POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI V LETU 1997 SEISMIC NETWORK IN SLOVENIA IN 1997
Peter Sinčič, Renato Vidrih, Manfred Deterding
Izvleček. Konec leta 1997 je na ozemlju Republike Slovenije delovalo sedem stalnih potresnih opazovalnic, opremljenih z različnimi vrstami analognih in digitalnih seizmografov. V tem letu smo posodobili opremo v potresni opazovalnici v vasi Cesta nad Krškim in namestili digitalni seizmograf v opazovalnici v Goričicah pri Cerknici. V Cesti smo digitalni širokopasovni seizmograf s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete zamenjali z novim in ga vključili v državno računalniško omrežje za prenos podatkov v osrednji računalnik v observatoriju na Golovcu v Ljubljani. V Goričicah pri Cerknici smo prav tako namestili trikomponentni širokopasovni digitalni seizmograf. Mreža potresnih opazovalnic z digitalnimi seizmografi, s katerih poteka samodejni prenos podatkov v osrednji računalnik v observatoriju na Golovcu v Ljubljani, sestavljajo potresne opazovalnice v Ljubljani (LJU), v Bojancih v Beli krajini (VBY), Dobrini na Kozjanskem (DOBS), v Goričicah pri Cerknici (CEY), Cesti nad Krškim (CESS) in v Braniku nad Muto (BISS). Prenos podatkov v osrednji računalnik v Ljubljani poteka iz seizmografa, ki beleži potrese v observatoriju, in s seizmografa v Cesti po državnem računalniškem omrežju, iz drugih opazovalnic pa po klicnih telefonskih linijah. Stalna opazovalnica na Vojskem (VOY) ter začasna v Brezju pri Senušah (KBZ) na obrobju Krško-Brežiškega polja sta opremljeni z analognimi seizmografi. Občasno je prenosni digitalni seizmograf nameščen v Horjulu.
Abstract. There were seven permanent earthquake monitoring stations within the Republic of Slovenia at the end of 1997. The stations are equipped with different types of analogue and digital seismographs. The oldest and central monitoring station of the Republic of Slovenia's Geophysical Survey, located at the observatory in Golovec in Ljubljana, is equipped with three-component analogue long-period and short-period seismographs with optical recording on photographic paper, a short-period seismograph with ink recording and with broad band digital seismographs. An earthquake monitoring station was built in Goričice at Cerkniško jezero in 1975. A broad band digital seismograph was supplied in 1997 to supplement the existing three-component short-period analogue seismograph. In January 1985, the third earthquake monitoring station in Slovenia, located at Vojsko near Idrija, started to operate. It was initially equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. The horizontal components were added in January 1991. The following year, the earthquake monitoring station at Bojanci in Bela Krajina was installed. Similarly, it was equipped with an analogue short-period seismograph with a vertical component. In 1996, a broad band digital seismograph was added together with a facility to transmit data to the main office in Ljubljana via a telephone line. In order to monitor seismic activity in the Krško-Brežiško area, a temporary earthquake monitoring station was set up in 1990. It
1
2
P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterdin-.:
was equipped with a vertical component portable analogue seismograph at Brezje pri Senušah. An earthquake monitoring station was set up at Cesta near Krško in 1996. Originally, a portable broad band digital seismograph recording data on magnetic tape was installed there. In 1997, this was replaced with a seismograph transmitting data to the main office using the state administration's computer network. Because of the possibility of increased seismic activity due to an electricity power plant lake in neighbouring Austria, a temporary earthquake monitoring station was installed at Branik near Muta in 1991. It was equipped with a vertical component portable analogue seismograph. A shaft was built and a broad band digital seismograph was installed, transmitting data to the main office via telephone lines in 1996. In the same year, an earthquake monitoring station at Dobrina on Kozjansko commenced operation. It is equipped with the same type of digital seismograph as Branik. A portable digital seismograph recording data on magnetic tape also operates from time to time at Horjul.
Uvod
Najstarejša in osrednja opazovalnica Uprave RS za geofiziko v observatoriju na Golovcu v Ljubljani (LJU) je opremljena s trikomponentnim analognim dolgoperiodnim seizmografom in trikomponentnim analognim kratkoperiodnim seizmografom z optičnim zapisom na fotografski papir, s kratkoperiodnim seizmografom z vidljivim zapisom ter s širokopasovnimi digitalnimi seizmografi. Leta 1975 je bila zgrajena potresna opazovalnica CEY v Goričicah pri Cerkniškem jezeru. Opremljena je z analognim trikomponentnim kratkoperiodnim seizmografom, ki mu je bil leta 1997 dodan digitalni širokopasovni seizmograf. Januarja 1985 je začela delovati tretja potresna opazovalnica VOY na Slovenskem, ki smo jo postavili v Vojskem nad Idrijo (Trnkoczy in Vidrih, 1986). V začetku je bila opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z navpično komponento, januaija leta 1991 pa sta bili dodani še vodoravni komponenti. Leta 1986 je bila zgrajena potresna opazovalnica VBY v Bojancih v Beli krajini, prav tako opremljena z analognim kratkoperiodnim seizmografom z vertikalno komponento. Leta 1996 je bil dodan širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v središče za obdelavo podatkov v Ljubljani. Za opazovanje seizmičnosti Krško-Brežiškega polja je bila leta 1990 postavljena začasna potresna opazovalnica z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom v Brezju pri Senušah, leta 1996 pa je bila postavljena potresna opazovalnica v Cesti nad Krškim. Tu je bil na začetku postavljen prenosni širokopasovni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni trak. Leta 1997 smo ga zamenjali s seizmografom s prenosom podatkov po državnem računalniškem omrežju v središče za obdelavo podatkov. Zaradi možnosti povečanja seizmičnosti ob polnjenju akumulacijskega jezera v sosednji Avstriji je bila leta 1991 v Braniku nad Muto postavljena začasna potresna opazovalnica BIS S z enokomponentnim prenosnim analognim seizmografom. Leta 1996 je bil zgrajen jašek in postavljen širokopasovni digitalni seizmograf s prenosom podatkov po klicni telefonski liniji v Ljubljano. Leta 1996 je začela delovati potresna opazovalnica DOBS v Dobrini na Kozjanskem. Opremljena je z enakim digitalnim seizmografom. Občasno
Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997
3
Upnica^
IR98UR0 \ MURSlbfj
LJUBLJAf
'TvfiHNI
.. "rCfcSS(jj Trobnle KB2 Q
Grosuplje
AJDCv:C;t,A
L09ATEC
Certaa;
¿oercjNA
NOVO
o 3fi?ana
O KOČEVJE Monika »
Hhd Ulsiril.s
Cmomell ^VBYJ
kARLO
—^ ^ ■ \
'S. r i^ogra&fniec V D Lendsvao*
"»»*• i,J( —^ ______f a oioo ^ MAITIDnft — \ \
*o/ — i ' SLO«! TT \ UulimTr^^^i
1 rhlž / i-v '............'* na ° 3E;\LEC \ ; ^
L..J V—Ormož\
jf . Jesenice--. /Si-i f _ . , o low, i o V
"j SKofla Loi-3i__ \ ¡DOMŽALE '"JJÄ^ ^ f V SLOVENIJI
O
ČAK0V6C
POTRESNE OPAZOVALNICE V SLOVENIJI VLETU199"?
• DIGITALNE OPAZOVALNICE
Jh ANALOGNE w OPAZOVALNICE
O OPAZOVALNICE ZA MOČNEJŠE POTRESE
O ZAČASNE POTRES« OPAZOVALNICE
SACASNE OPAZOVALNICE ^ ZA MOČNEJŠE POTRESE
UPRAVA RS ZA OE0PSIKÖ
Slika 1. Potresne opazovalnice v Sloveniji leta 1997. Figure 1. Seismic network in Slovenia in 1997.
deluje v Horjulu prenosni digitalni seizmograf s shranjevanjem podatkov na magnetni medij (Sinčič in Vidrih, 1993, 1995).
Opis potresnih opazovalnic
V Ljubljani (LJU) so instrumenti za zapisovanje potresov postavljeni v Observatoriju na Golovcu. Opazovalnica je zgrajena v karbonskih peščenjakih, ki v seizmogeološkem smislu pomenijo srednje ugodna tla. Opazovalnica ima koordinati 14.53°E in 46,04°N, leži pa na nadmorski višini 396 m. Opazovalnica spada med potresne opazovalnice prvega reda, kar pomeni, da zapisuje kratkoperiodne in dolgoperiodne potresne valove na velikih razdaljah ter je del svetovnega omrežja. Da bi bili podatki zanimivi za svetovno omrežje, morajo ustrezati svetovnim standardom. Enako velja za opremo in njeno delovanje. Dolgoperiodni sistem sestavljajo navpični in dva vodoravna seizmometra Sprengnether, galvanometri Lehner & Griffith pa zapisujejo signale s svetlobnim žarkom na fotopapir na pisaču Sprengnether. Povečava sistema je 1 300 pri periodi 1 s (navpična komponenta). V pogonu je tudi kratkoperiodni sistem Lehner & Griffith z zapisom na fotopapir. Povečava tega sistema je 12 000 pri periodi 1 s (navpična komponenta). Sistem z vidljivimi zapisi sestavljajo seizmometri Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol, ki so jih razvili strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, ter pisači Giinter Volk z galvanometri Astromed. Največja povečava vidljivega sistema je 46 700 pri periodi 0,4 s (navpična komponenta).
4
P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterdin-.:
Vsi zapisi so opremljeni s časovnimi signali, ki jih daje natančna ura. Elektronsko uro UK-03 so prav tako skonstruirali in izdelali strokovnjaki Uprave RS za geofiziko, njeno natančnost pa nadzorujemo s signali sprejemnika časovnih signalov DCF 77.
Leta 1990 je v potresni opazovalnici na Golovcu začel delovati trikomponentni digitalni seizmograf SSR-1 s širokopasovnimi seizmometri WR-1 podjetja Kinemetrics. Leta 1993 je bil vključen 6-kanalni digitalni seizmograf 72A-02 podjetja Reftek. Na prvih treh kanalih so izmenoma priključeni trikomponentni akcelerometer FBA-23 in širokopasovni seizmometri Sensonics, na drugih treh pa širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T. Oba seizmografa imata 16-bitno analogno-digitalno pretvorbo. Medtem ko deluje seizmograf SSR-1 v prožilnem načinu delovanja in s frekvenco vzorčenja analogno-digitalnega pretvornika 200 vzorcev v sekundi, pa seizmograf 72A-02 omogoča sočasno zajemanje podatkov v prožilnem načinu s frekvenco vzorčenja 125 vzorcev v sekundi za zapisovanje kratkoperiodnih pojavov in v zveznem načinu s frekvenco vzorčenja 5 vzorcev na sekundo za zapisovanje dolgoperiodnih pojavov.
Leta 1996 postavljeni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno-digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RDI603 in osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo z osrednjim računalnikom. Na centralnem računalniku programska oprema zbira podatke iz oddaljenih opazovalnic. Osrednji računalnik po določenem urniku, ki je nastavljiv, kliče oddaljene opazovalnice in od njih zahteva podatke o proženjih. Na podlagi teh podatkov poskuša določiti dogodke, nato pa pošlje zahtevo za prenos zapisov dogodkov v centralno opazovalnico. Izmenjava sporočil poteka po elektronski pošti (Vidrih in Sinčič, 1997).
Potresna opazovalnica v Cerknici (CEY) stoji na spodnjejurskih apnencih, ki so ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 14,43°E in 45,74°N, nadmorska višina pa je 579 m. Merilni sistem sestavljajo navpični in vodoravna seizmometra Willmore MK-II, seizmografski ojačevalniki SO-Ol in pisači Günter Volk z galvanometri Astromed ter uro UK-03. Povečava je zaradi mirnejše lokacije večja kot v Ljubljani in znaša 82 200 pri 0,5 s (navpična komponenta). V začetku leta 1997 postavljeni digitalni seizmograf podjetja Nanometrics sestavljajo širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 16-bitni analogno-digitalni pretvornik s tristopenjskim samonastavljivim predojačenjem RDI603 ter osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS in programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo z osrednjim računalnikom.
Opazovalnica na Vojskem (VOY) leži na seizmogeološko zelo ugodni podlagi, ki jo sestavljajo zgornjetriasni dolomiti, na koordinatah 13,89°E in 46,03°N. Nadmorska višina opazovalnice je 1073 m. Opazovalnica je opremljena z navpičnim in dvema vodoravnima seizmometroma Willmore MK-II, s seizmografskimi ojačevalniki SO-03 (razvila jih je Uprava RS za geofiziko), pisači Kinemetrics VR-2 in uro UK-03. Povečava seizmografa na Vojskem je 557 000 pri 0,1 s (navpična komponenta).
Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997____5
Četrta opazovalnica v Bojancih (VBY) je bila do leta 1996 enokomponentna analogna. Zgrajena je v krednem apnencu, ki je zelo dobra seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,26°E in 45,50°N, nadmorska višina pa je 259 m. Seizmograf sestavljajo navpični seizmometer Vegik, seizmografski ojačevalnik S0-03, pisač Kablar I z galvanometrom Astromed ter uro UK-03. Sistem deluje s povečavo 116 600 pri 0,5 s. Leta 1996 je bila oprema opazovalnice v Bojancih dopolnjena z trikomponentnim digitalnim seizmografom podjetja Nanometrics s širokopasovnim trikomponentnim senzorjem Guralp CMG-40T. Pošiljanje podatkov iz opazovalnice v osrednji računalnik v Ljubljani poteka po klicni telefonski liniji na zahtevo centralnega računalnika.
Potresna opazovalnica v Braniku nad Muto (BISS), ki zapisuje seizmične pojave v bližini jezu HE Golica, je postavljena v zgradbi na metamorfmh kamninah, ki so v seizmogeološkem pogledu ugodne. Koordinati opazovalnice sta 15,13°E in 46,65°N, nadmorska višina pa je 480 m. Na travniku nad zgradbo je bil narejen jašek in vanj postavljena seizmometra Vegik in leta 1996 Guralp CMG-40T. Navpični kratkoperiodni seizmometer Vegik je priključen na prenosno analogno opazovalnico PS-2 podjetja Kinemetrics. Trikomponentni širokopasovni seizmometer Guralp CMG-40T je priključen na digitalni seizmograf firme Nanometrics in na omrežje opazovalnic. Komunikacija z osrednjim računalnikom poteka po klicni telefonski liniji.
Potresna opazovalnica v Dobrini (DOBS) je opremljena z enakim digitalnim seizmografom in ima enak način prenosa podatkov kot prejšnji dve. Seizmometer leži skupaj z analogno-digitalnim pretvornikom v jašku, osebni računalnik s sprejemnikom točnega časa GPS pa je nameščen v hišici. Opazovalnica je zgrajena na laporjih, ki prehajajo v apnenec in dolomit ladinijske starosti (srednji trias). Njeni koordinati sta 15,47°E in 46,15°N, nadmorska višina je 428 m.
Potresna opazovalnica (CESS) je zgrajena v vasi Cesta nad Krškim. V drugi polovici leta 1997 je prenosni digitalni seizmograf 72A-07/DAT podjetja Reftek s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete zamenjal digitalni seizmograf podjetja Nanometrics. Sestavljajo ga širokopasovni trikomponentni seizmometer Guralp CMG-40T, 24-bitni analogno-digitalni pretvornik HRD2432 z vgrajenim GPS-sprejemnikom točnega časa in modem za prenos podatkov po najeti telefonski liniji do vozlišča državnega računalniškega omrežja na Geodetski upravi v Krškem, kjer je osebni računalnik s programsko opremo, ki skrbi za zajem podatkov in za komunikacijo z osrednjim računalnikom. Seizmograf je nameščen v omarici, postavljeni na podlago iz svetlosivega neplastnatega dolomita ladinijske starosti (szgornja trias). Napajanje seizmografa je avtonomno s sončnimi celicami. Koordinati opazovalnice sta 15,46°E in 45,97°N. Opazovalnica leži na nadmorski višini 382 m.
Uprava RS za geofiziko ima tudi dve začasni opazovalnici. Prva je postavljena v Brezju pri Senušah pri Krškem (KBZ). Opremljena je s prenosnim analognim enokomponentnim seizmografom Kinemetrics Ps-2. Postavljena je v zgradbi na krednih apnencih v izmenjavi z laporji, kar je dovolj ugodna seizmogeološka podlaga. Koordinati opazovalnice sta 15,44°E in 45,94°N, nadmorska višina pa je 215 m.
6
P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterdin-.:
Druga začasna opazovalnica je v Horjulu. V njej občasno zapisuje potrese digitalni prenosni seizmograf 72A-07/DAT s shranjevanjem podatkov na DAT-kasete ali akcelerograf Etna. Opazovalnica leži na lapornatem apnencu, ki ponekod prehaja v dolomit in peščen skrilavec skitske starosti (spodnji trias). Njeni koordinati sta 14,30°E in 46,02°N, nadmorska višina je 22 lm.
Leta 1997 je bil zaradi merjenja seizmičnega nemira od 25. aprila do 7. maja začasno postavljen prenosni digitalni seizmograf 72A-02/DAT v Planinskem domu Rašiške čete na Rašici pri Ljubljani.
Uprava RS za geofiziko ima tudi sedem opazovalnic z digitalnimi akcelerografi za zapisovanje močnih potresov. Instrumenti za zapisovanje močnih potresov so postavljeni v Ljubljani (v observatoriju na Golovcu in na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo - FGG ), na Dolskem, v Goričicah pri Cerknici (CEY), Krškem, Ilirski Bistrici in Gotenici. Akcelerograf na observatoriju na Golovcu sestavljata akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem lg in zajemalna aparatura SSR-1 s 16-bitno analogno digitalno pretvorbo. Akcelerograf na FGG tvorita akcelerometer FBA-23 z merilnim območjem lg in zajemalna aparatura SSA-2 z 12-bitnim analogno digitalnim pretvornikom. Enak akcelerograf je nameščen v Dolskem. Akcelerografi v Goričicah pri Cerknici, v Ilirski Bistrici in v Krškem v jedrski elektrarni imajo občutljivejši senzor FBA-23 z merilnim območjem 0,25g. Akcelerograf v Krškem je vključen v državno računalniško omrežje, po katerem teče prenos podatkov na observatorij. V Gotenici je postavljen akcelerograf Etna z vgrajenim senzorjem FBA-23 z merilnim območjem lg in z 18-bitno analogno digitalno pretvorbo, prenos podatkov na observatorij pa poteka po klicni telefonski liniji. Podatke z ostalih akcelerografov pobere delavec URSG s prenosnim računalnikom ob obisku opazovalnice.
Občasno so bili postavljeni še trije akcelerografi Etna v Ljubljani in okolici za oceno
nihanja tal v odvisnosti od lokalne geološke zgradbe Ljubljanskega barja, in sicer:
/
S t - od 10. do 27. oktobra na Rakovi jelši
t
" - od 15. do 27. oktobra v Črni vasi
- od 25. aprila do 14. oktobra in od 14. novembra do 21. novembra v Horjulu
- od 30. oktobra do 5. decembra na Rudniku U - od 21. novembra do 14. aprila 1998 v Lipah.
Potresne opazovalnice so v letu 1997 zapisale 2848 potresov, od tega 552 oddaljenih, 1356 regionalnih in 773 lokalnih. Seizmografi so zapisali tudi 167 umetnih potresov (preglednica 1).
Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997
7
Preglednica 1: Potresi v letu 1997, zapisani na slovenskih potresnih opazovalnicah Table 1: Earthquakes in 1997 recorded at Slovenian earthquake stations.
Mesec Oddaljeni Potresi Regionalni potresi Lokalni potresi Prebivalci čutili Umetni potresi Skupaj
Month Distant earthquakes Regional earthquakes Local earthquakes Felt by inhabitants Artificial Total
Januar January 41 62 32 7 5 140
Februar February 33 74 29 1 10 146
Marec March 35 76 96 1 15 222
April April 42 90 90 4 13 235
Maj May 63 114 73 1 18 268
Junij June 93 95 57 0 20 265
Julij July 52 66 96 0 36 250
Avgust August 32 44 73 2 14 163
September September 53 152 80 3 13 298
Oktober Octobcr 38 358 35 3 7 438
November November 37 138 44 1 13 232
December December 33 87 68 3 3 191
Skupaj Total 552 1356 773 26 167 2848
Oddaljeni potresi / Distant earthquakes Regionalni potresi / Regional earthquakes Lokalni potresi / Local earthquakes
A> 10° (> 1100 km) A < 10° (< 1100 km) A ~ 1,5° (= 160 km)
8
P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterdin-.:
Slika 2. Potresna opazovalnica v Cesti pri Krškem je bila v letu 1997 posodobljena. Je edina opazovalnica v Sloveniji, ki se napaja z energijo iz sončnih celic (foto: R. Vidrih). Figure 2. Seismic station in Cesta near Krško was modernised in 1997. It is the only seismic station in Slovenia powered by solar cells (photo: R. Vidrih).
Slika 3. V omarici, kije postavljena na skalnati podlagi, je bil v prvi polovici leta postavljen prenosni seizmograf Reftek 72A-07/DAT s senzorjem Guralp CMG-40T (foto: R. Vidrih).
Figure 3. In a metal case set up on the rock base, a Reftek 72A-07/DATportable seismograph with a Guralp CMG-40T sensor was installed during the first half of the year (photo: R. Vidrih).
Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 1997 557
400
350
300
250
g
CO IU
tr h-
2 200
ž t-
xn
150
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL A\A3 SEP CKT NOV DEC
POTRESI V LETU 1997
■ amJEN POTRESI 1REGONALN POTRESI O LOKALNI POTRESI ■ UVETN POTRESI
Slika 4. Porazdelitev naravnih in umetnih potresov.
Figure 4. Distribution of earthquakes and artificials by months.
10
P. Sinčič. R. Vidrih in M. Deterdin-.:
450 400 350
> 300
(O UJ
£ 250 O
CL
O
> LU
200 , 150 100 50 0
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
POTRESI V LETU 1997
»ŠTEVILO POTRESOV
Slika 5. Skupno število potresov po mesecih. Figure 5. Distribution of all seismic events by months.
Literatura
Digital Seismograph System, User Guide and Reference Manual, 1995. Nanometrics, Kanata, Kanada.
Operations Reference Manual for 72A Series Data Acquisition System, 1994. Reftek, Dallas, Združene države Amerike.
Operation Instructions for Model SSR-1 Solid State Recorder, 1989. Kinemetrics, Pasadena, Združene države Amerike.
Sinčič P., Vidrih R., 1993. Mreža potresnih opazovalnic v Sloveniji. Ujma št.7, 130137, Ljubljana.
Sinčič P., Vidrih R., 1995. Gradnja potresne opazovalnice. Ujma št. 9, 185-189, Ljubljana.
Trnkoczy, A., Vidrih R., 1986. Seizmološka stanica Vojsko (VOY) u SR Sloveniji. Acta seismologica Iuguslavica, 12, 17-34, Beograd.
Vidrih R., Sinčič P., 1997. Potresne opazovalnice v Sloveniji. Povzetki referatov; 13. posvetovanje slovenskih geologov, 39-40, Ljubljana.
POTRESI V SLOVENIJI LETA 1997 EARTHQUAKES IN SLOVENIA IN 1997
Ina Cecič, Mladen Živčič, Andrej Gosar in Jure Ravnik
Izvleček. Leta 1997 v Sloveniji ni bilo močnejših potresov. Prebivalci so čutili 26 potresnih sunkov, od tega žarišči dveh nista bili na slovenskem ozemlju. Najmočnejši potres leta 1997 (glede na magnitudo) je bil 26. oktobra ob 9. uri 28 minut po svetovnem času UTC (oziroma ob 11. uri 28 minut po srednjeevropskem poletnem času) z žariščem na Gorenjskem. Lokalna magnituda je bila 3,5, intenziteta pa IV-V EMS (EMS je okrajšava za evropsko potresno lestvico) (Griinthal, 1993a, 1993b). Zanimivo je, daje večjo intenziteto (V EMS) doseglo kar šest potresov, ki pa so imeli manjše magnitude. Najmočnejši potres zunaj naših meja, ki so ga čutili prebivalci Slovenije, je bil 26. septembra ob 9. uri 41 minut UTC v srednji Italiji. Na nadžariščnem območju so učinki dosegli tudi intenziteto IX EMS, največja intenziteta v Sloveniji je bila IV-V EMS. Magnituda tega potresa je bila po zapisih instrumentov v Ljubljani 6,2.
Abstract. Average seismic activity in Slovenia was reported in 1997. Some 217 earthquakes were located and there were no strong events among them. The strongest event (according to magnitude) in 1997 was recorded at 9.28 UTC on 26 October in the Gorenjska region. Its magnitude was 3.5 and had a maximum intensity IV-V EMS. There were six earthquakes involving an intensity of V EMS, but their magnitudes were below 3.5. Earthquake foci are distributed over the whole territory of Slovenia including its northeasternmost part, which is the least active. Most of the earthquakes happened in the upper crust with the maximum concentration of focal depths in the uppermost three kilometers and in the range between 12 and 15 km. The strongest earthquake outside our borders that was felt in Slovenia occurred at 9.41 UTC on 26 September in Central Italy. The maximum intensity in the epicentral area was IX EMS. The local magnitude, calculated from the records of the Ljubljana station, was 6.2.
Uvod
Leta 1997 je bila potresna dejavnost v Sloveniji povprečna. Tega pa ne bi bilo mogoče trditi za sosednje regije; v srednji Italiji seje septembra začel dolg niz močnih potresov, ki so zahtevali nekaj življenj in povzročili zelo veliko gmotno škodo (Cecič in sod., 1997a; Cecič inBarbano, 1997).
Seizmografi na opazovalnicah URSG so leta 1997 zapisali 773 lokalnih potresov. Dve tretjini je bilo šibkih potresov, zapisanih le na eni ali dveh opazovalnicah. Koordinati žarišča in globino smo izračunali za 217 lokalnih potresov (preglednica 1). Pri večini smo določili tudi magnitudo in ocenili intenziteto. Karta nadžarišč (epicentrov) potresov leta 1997 z opredeljeno lokalno magnitudo (Mlv) je na sliki la.
11
12
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
Na različnih območjih Slovenije so prebivalci čutili 26 potresnih sunkov. Čeprav je bila pri šestih potresih največja dosežena intenziteta V EMS, so bile njihove magnitude razmeroma majhne (1,8 do 3,0). Najmočnejši potres leta 1997 je bil potres 26. oktobra na Gorenjskem, z lokalno magnitudo 3,5, vendar nekoliko manjšo intenziteto (IV-V EMS). Karta nadžarišč (epicentrov) potresov leta 1997, ki so jih prebivalci čutili, je na sliki lb.
Globina
0 5 10 15 20
Slika la. Nadžarišča potresov leta 1997, ki smo jim določili žariščni čas, instrumentalni koordinati epicentra in globino žarišča; barvni simboli različnih velikosti ponazarjajo vrednosti lokalne magnitude Miy.
Figure la. Distribution of epicentres in 1997 whose focal times, epicentral co-ordinates and focal depths were calculated; coloured symbols of varying sizes give information on local magnitude Mlv-
Magnituda MLV
Potresi v Sloveniji v letu 1997
13
47" 00'
46° 30'
46" 00'
45° 30'
13° 30
14° 00'
Magnituda mlv
14° 30'
0 O
1 2 3
15° 00' 15° 30' Intenziteta ems-92
16 00'
16° 30'
n m m m
f iii iv v
Slika lb. Intenzitete potresov, ki so jih leta 1997 čutili prebivalci Slovenije. Figure lb. Earthquakes felt in Slovenia in 1997
Za opredelitev osnovnih parametrov potresov, podanih v preglednici 1, smo uporabili vse razpoložljive zapise potresov na potresnih opazovalnicah v Sloveniji ter v sosednjih državah: Avstriji, Hrvaški, Italiji in Madžarski. Žariščni čas, to je čas, ko se je potres zgodil, koordinati nadžarišča in žariščno globino smo opredelili iz časov prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresno opazovalnico. Pri tem smo izračune izdelali s programom HYPOCENTER (Lienert in sod., 1988, Lienert, 1994) in uporabili povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, opredeljen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in sod., 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčič in sod., 1998). Za opredelitev nadžarišča potresa potrebujemo zapise najmanj treh opazovalnic. Za opredelitev žariščne globine pa podatke o vsaj štirih vstopnih časih P in S-valovanja iz vsaj treh opazovalnic. Pri potresih, za katere smo lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli 7 km. Porazdelitev hitrosti P in S po globini je dana na sliki 2. Lokalno magnitudo MLv potresov smo opredelili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal (A/T v nm/s) na slovenskih opazovalnicah po enačbi:
Mlv = log (A/T) + 1,52 * log D - 3,2 D je oddaljenost nadžarišča v kilometrih.
14
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
o.o
2.0
Hitrost [km/s]
4.0
6,0
a.o
o
Vp Vs
-10 —
(D
-Q O
CO
-30
-40
Slika 2. Porazdelitev hitrosti P in S-valov po globini.
Figure 2. The distribution of P and S-wave velocities with depth.
V preglednici 1 je dana povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Magnitudo MD smo opredelili iz trajanja zapisov potresov na opazovalnicah v Sloveniji in v Furlaniji. Pri tem smo uporabili enačbo:
Md = 2,22 log (t) - 1,465
t je trajanje zapisa potresa v sekundah (Rebez in Renner, 1991).
Največja intenziteta, ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je dana v stopnjah evropske potresne lestvice (EMS-92). Kadar podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo dali razpon možnih vrednosti (npr. IV-V). V preglednici 1 sta dana še število opazovalnic, ki so zapisale potres, in kvadratni koren povprečne kvadratne vrednosti napake (RMS) opredelitve žariščnih parametrov v sekundah. Kot potresno območje smo podali ime naselja, ki je najbližje določenemu nadžarišču in je navdeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (RGU, 1995).
Preglednica 1. Seznam potresov leta 1997, ki smo jim lahko izračunali žariščni čas, instrumentalni koordinati nadžarišča (epicentra) in globino žarišča; pri nekaterih potresih sta navedeni še lokalna magnituda in največja intenziteta. Table 1. List of earthquakes in 1997 for which the hypocentral time, co-ordinates of epicentre and focal depth were calculated; the local magnitude and maximum intensity of some earthquakes are also provided.
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) MLV MD Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °n Lon °E h (km) nst RM S (s) mlv md Imax (EMS) Epicentral area
1 1 4 4 46 46,5 46,08 13,57 16 5 0,0 2,0 Zapotok, meja Slovenija-Italija
2 1 9 2 09 35,2 45,80 15,09 14 8 0,5 1,8 1,9 V Straža
3 1 9 3 49 17,2 45,80 15.07 7 6 0,5 1,2 1,7 IV Straža
4 1 9 3 50 54,4 45,80 15,10 14 8 0,4 1,6 1,7 IV Podgora
5 1 10 3 12 22,8 46,28 15,98 0 4 0,3 1,9 Jazbina, meja Hrvaška-Slovenija
6 1 21 5 08 56,2 46,23 14,38 23 11 0,3 2,0 2,4 Hrastje
7 1 24 3 44 57,9 46,39 15,19 0 6 0,6 2,1 1,9 Paka pri Velenju
8 1 26 9 32 49,6 45,51 15,06 17 5 0,2 2,2 Predgrad, meja Slovenija-Hrvaška
9 1 28 15 02 06,7 45,93 13,93 15 9 0,3 1,7 2,2 Otlica
10 2 4 8 13 04,1 46,54 13,66 3 4 0,1 2,1 Unt. Thorl, meja Avstrija-Slovenija
11 2 11 9 01 40,5 46,27 15,12 6 6 0,7 1,9 2,3 Spodnje Grušovlje
12 2 15 4 47 19,0 45,50 15,34 7 13 0,4 1,9 2,5 Marindol, meja Slovenija-Hrvaška
13 2 15 13 20 22,4 46,26 13,67 15 22 0,4 2,3 3,0 v Krn
14 2 20 13 02 22,5 45,94 14,32 15 3 0,1 1,0 Bistra
15 2 25 3 06 11,2 45,45 14,93 0 12 0,5 2,1 2,9 Brod Moravice, meja Hrvaška-Slovenija
16 3 2 20 02 26,0 45,51 14,45 0 3 0,6 1,4 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
17 3 3 20 53 23,7 45,50 14,44 19 7 0,5 1,7 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
18 3 6 1 06 49,7 46,46 14,74 7* 3 0,0 2,3 Kuželj, meja Hrvaška-Slovenija
19 3 6 7 04 34,8 45,91 15,22 13 6 0,3 1,7 Mala Strmica
20 3 6 11 20 58,9 46,44 15,31 7* 3 0,4 1,8 2,7 Hudinja
21 3 6 13 45 43,9 45,65 14,42 13 23 0,6 2,4 3,1 Škodovnik
22 3 8 8 26 40,9 45,69 14,22 14 17 0,4 2,3 2,8 Slovenska vas
23 3 8 18 53 38,7 45,96 15,50 7 22 0,4 2,8 3,1 v Krško
24 3 13 7 51 44,0 45,83 14,70 0 4 0,8 2,1 Podgora
25 3 13 9 26 08,6 45,52 14,51 13 3 0,1 1,3 1,8 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
26 3 13 11 13 05,2 46,05 14,28 13 4 0,3 1,3 1,8 Setnik
27 3 13 20 36 53,8 45,49 14,47 16 6 0,3 1,4 1,8 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
28 3 14 6 53 55,1 45,51 14,48 12 18 0,5 2,3 3,1 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
29 3 14 7 04 33,0 45,49 14,47 7* 2 0,6 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) Mlv md Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) mlv md Imax (EMS) Epicentral area
30 3 14 7 14 27,3 45,51 14,49 7 11 0,3 1,6 2,4 Gorski Kotar, mejaHrvaška-Slovenija
31 3 18 1 44 44,3 45,92 14,67 7* 3 0,5 1,5 Predole
32 3 18 15 44 19,8 45,86 15,13 7* 3 0,1 Mali Kal
33 3 21 13 19 54,2 46,14 15,69 23 5 0,1 2,3 Desinic, meja Hrvaška-Slovenija
34 3 22 10 21 29,5 46,65 15,29 7* 3 0,0 1,6 1,7 Radelca, meja Slovenija-Avstrija
35 3 24 12 30 40,0 46,12 13,67 15 3 0,1 1,9 Kambreško, meja Slovenija-Italifa
36 3 26 8 23 28,1 45,49 14,48 11 16 0,5 1,9 2,5 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
37 3 26 10 56 04,6 46,22 14,70 7* 3 0,7 1,6 Potok
38 3 27 0 08 13,3 45,78 15,25 9 4 0,3 0,9 1,4 Sela pri Zajčjem Vrhu
39 3 27 15 08 56,3 45,98 14,30 20 5 0,2 1,3 2,1 Stara Vrhnika
40 3 28 0 04 01,8 45,88 14,74 0 3 0,0 0,9 Mala Ilova gora
41 3 30 7 39 47,7 46,48 14,39 12 4 0,1 1,3 Gorski Kotar, meja Hrvaška-Slovenija
42 4 1 5 35 43,6 46,05 13,49 3 17 0,7 2,1 2,9 Breg pri Golem Brdu, Slovenija-Italija
43 4 1 9 48 16,0 45,99 14,28 7* 3 0,2 1,0 1,6 Velika Ligojna
44 4 2 16 34 29,6 45,86 14,65 7* 3 0,2 1,6 IV-V Ponikve
45 4 4 11 16 01,0 45,92 15,15 10 7 0,2 1,7 2,0 Gorenji Mokronog
46 4 4 17 30 10,3 45,92 15,15 12 6 0,1 1,8 1,9 Gorenji Mokronog
47 4 7 10 49 18,4 45,97 14,26 8 3 0,5 1,9 Stara Vrhnika
48 4 7 12 09 05,7 45,80 13,56 12 3 0,1 1,5 Monfalcone, meja Italija-Slovenija
49 4 8 11 00 05,3 46,02 14,94 0 3 0,9 1,4 1,9 Ljubež v Lazih
50 4 8 20 14 03,4 46,44 15,09 7* 3 0,2 2,0 1,3 Graška Gora
51 4 8 22 30 19,5 45,70 14,21 16 4 0,1 1,2 1,5 Slovenska vas
52 4 9 13 43 30,4 46,10 14,11 7* 3 0,7 0,6 1,9 Podgora
53 4 10 0 37 46,1 46,40 15,09 0 6 0,8 1,1 2,1 Gaberke
54 4 10 11 09 29,0 46,37 15,44 0 3 0,1 1,5 2,2 Malahorna
55 4 13 23 20 57,3 46,30 13,63 18 5 0,1 2,1 Lepena
56 4 14 2 05 33,3 46,10 14,07 19 6 0,3 1,6 1,3 Stara Oselica
57 4 14 10 46 01,6 45,99 14,96 0 8 0,4 1,6 1,9 Gabrska Gora
58 4 14 11 53 07,5 46,05 15,21 13 8 0,6 2,0 1,5 Loka pri Zidanem Mostu
59 4 14 18 24 35,7 46,08 14,71 20 5 0,4 1,7 1,7 Laze pri Dolskem
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S(s) mlv md Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) mlv md Imax (EMS) Epicentral area
60 4 15 22 32 48,6 46,51 13,69 8 15 0,3 1,9 2,7 III-IV Rateče, meja Sloveniia-Italiia
61 4 16 5 41 08,5 45,44 14,22 0 5 0,2 1,8 2,1 Vele Mune, meja Hrvaška-Slovenija
62 4 23 6 44 57,4 45,87 15,08 0 5 0,2 1,7 2,0 Biška vas
63 4 24 23 58 07,8 46,08 14,94 6 5 0,4 1,9 1,9 Tepe
64 4 25 4 10 00,8 46,05 14,79 0 5 0,2 1,5 Dragovšek
65 4 25 13 16 05,0 46,23 13,78 11 22 0,6 2,3 3,0 IV-V Tolminske Ravne
66 4 29 14 53 40,1 45,67 13,98 2 3 1,0 2,0 Dolnje Ležeče
67 5 5 15 36 43,9 45,66 13,96 0 4 0,7 1,1 2,0 Prelože pri Lokvi, meja Slovenija-Italija
68 5 6 2 29 08,3 46,27 15,01 8 3 0,0 1,4 Kamenče
69 5 8 15 24 11,4 45,68 15,47 1 7 1,2 1,8 2,5 Donji Oštrc, meja Hrvaška-Slovenija
70 5 9 10 35 36,8 45,95 15,57 5 6 0,7 2,1 Spodnja Pohanca
71 5 9 20 12 51,5 46,02 14,36 12 7 0,5 1,7 1,3 Log pri Brezovici
72 5 10 17 48 59,2 46,50 13,70 7 17 0,3 2,0 2,7 III Rateče, meja Slovenija-Italija
73 5 12 15 39 22,3 46,07 14,47 12 7 0,3 1,9 1,7 Ljubljana
74 5 19 16 14 08,1 45,99 14,29 19 4 0,9 0,6 1,4 Stara Vrhnika
75 5 20 5 37 01,9 45,67 14,14 7* 3 0,1 2,0 Neverke
76 5 20 10 31 05,9 45,67 14,19 22 8 0,4 1,7 2,3 Pivka
77 5 20 15 15 37,4 45,63 13,93 18 6 0,6 1,8 Vrhpolje, meja Slovenija-Italija
78 5 22 19 17 39,3 45,95 14,93 6 4 0,3 1,0 2,2 Mačji Dol
79 5 24 3 56 39,9 46,23 13,77 15 6 0,2 2,2 Tolminske Ravne
80 5 26 15 34 14,7 45,52 14,14 0 4 0,6 1,0 Podgrad, meja Slovenija-Hrvaška
81 5 31 0 43 21,1 46,51 14,72 0 5 0,4 2,1 Topla, meja Slovenija-Avstrija
82 6 2 2 37 01,8 46,48 14,24 4 5 0,3 2,0 Wind. Bleiberg, meja Avstrija-Slovenija
83 6 2 21 08 30,0 46,07 14,34 16 7 0,3 1,4 1,8 Srednja vas pri Polhovem Gradcu
84 6 4 2 48 15,2 46,41 15,20 7* 3 0,3 1,2 Kozjak
85 6 12 11 33 23,6 46,36 15,71 7* 3 0,5 1,3 Medvedce
86 6 12 12 05 23,8 46,62 15,22 0 4 0,9 2,1 Radlje ob Dravi
87 6 12 12 46 05,6 45,53 13,97 7* 3 1,0 2,6 Podgorje, meja Slovenija-Hrvaška
88 6 13 11 32 17,7 46,24 15,85 7* 3 0,2 1,7 2,3 Macelj, meja Hrvaška-Slovenija
89 6 15 12 25 40,2 45,86 15,59 5 8 0,5 1,7 1,9 Mali Cirnik, meja Slovenija-Hrvaška
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) Mlv Md Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) mlv md Imax (EMS) Epicentral area
90 6 19 2 13 51,8 46,45 15,25 22 3 0,1 0,7 2,1 Tolsti Vrh pri Mislinji
91 6 19 21 54 18,5 45,66 14,23 5 3 0,1 1,7 Drskovče
92 6 20 14 59 09,5 46,41 16,49 7* 3 0,5 2,1 Belica, meja Hrvaška-Slovenija
93 6 21 10 31 33,6 46,01 14,83 10 7 0,6 1,5 2,1 Vintarjevec
94 6 21 17 44 30,6 45,54 14,29 6 4 0,3 1,5 Gornji Zemon
95 6 25 6 05 02,8 45,59 14,36 14 24 0,3 2,5 3,2 Snežnik
96 6 25 20 36 41,3 46,25 13,55 7* 3 0,1 1,6 Sužid, meja Slovenija-Italija
97 6 25 23 45 07,7 46,13 13,64 16 9 0,1 2,6 Kambreško, meja Slovenija-Italija
98 6 29 22 38 37,0 46,02 14,27 13 5 0,0 1,6 1,4 Vrzdenec
99 7 4 11 54 11,9 45,66 13,76 5 3 0,5 2,0 Trebiciano, meja Italija-Slovenija
100 7 10 4 14 46,9 46,27 15,70 7* 3 0,6 0,7 Strmec pri Sv. Florijanu
101 7 10 11 16 04,7 46,14 14,77 13 6 0,4 1,1 2,0 Selce pri Moravčah
102 7 12 17 00 11,3 45,67 15,39 0 5 0,8 2,8 Železniki, meja Slovenija-Hrvaška
103 7 14 9 23 21,7 46,11 14,46 7* 3 0,3 Dvor
104 7 19 5 33 56,5 46,16 14,12 15 11 0,4 1,7 2,5 Jelovica
105 7 20 14 21 22,8 46,47 14,53 1 5 0,4 1,4 Ebriach, meja Avstrija-Slovenija
106 7 21 11 15 29,7 46,31 14,14 7* 3 0,3 Vošče
107 7 21 20 22 30,4 46,15 14,21 16 4 0,1 Delnice
108 7 24 0 57 58,7 45,77 14,84 0 5 0,3 0,9 1,8 Zvirče
109 7 24 11 46 45,5 46,33 15,59 7* 3 0,6 1,4 Hošnica
110 7 24 21 28 25,1 46,51 13,69 6 7 0,2 2,5 Rateče, meja Slovenija-Italija
111 7 25 17 37 57,5 46,30 15,52 7* 3 0,6 1,2 Mlače
112 7 26 10 00 28,2 46,05 14,33 16 4 0,2 1,1 0,1 Srednja vas pri Polhovem Gradcu
113 7 26 21 15 35,9 46,48 14,58 4 12 0,5 2,0 2,6 Eiscnkappel, meja Avstrija-Slovenija
114 7 29 9 56 28,5 45,49 15,41 0 3 0,5 1,6 2,4 Netretič, meia Hrvaška-Slovenija
115 7 30 16 13 39,6 46,60 15,15 3 9 0,7 2,0 1,7 Gortina, meja Slovenija-Avstrija
116 7 31 8 12 00,2 45,70 14,23 16 3 0,1 1,5 Slovenska vas
117 8 2 4 49 23,5 46,11 13,69 10 22 0,4 2,4 3,2 V Seniški Breg
118 8 6 6 01 58,4 45,77 14,93 0 3 0,1 1,0 Smuka
119 8 6 12 28 28,6 46,48 15,36 0 6 0,6 1,4 Rogla
o
n> o o-'
n<
Oc
O o
§
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) Mlv md Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) Mlv md Imax (EMS) Epicentral area
120 8 6 13 49 54,1 45,93 14,17 20 5 0,1 1,4 1,9 Ravnik pri Hotedršici
121 8 6 16 15 25,3 45,93 14,36 22 3 0,1 1,1 Dol pri Borovnici
122 8 8 18 07 03,7 46,09 15,78 7* 3 1,0 Mala Erpenja, meja Hrvaška-Slovenija
123 8 10 10 48 25,3 46,63 16,35 13 11 0,6 3,0 2,8 V Turnišče, meja Slovenija-Madžarska
124 8 14 11 47 36,4 46,50 13,69 9 7 0,3 2,4 Rateče, meja Slovenija-Italiia
125 8 14 19 17 42,2 45,69 14,23 13 4 0,1 1,8 Trnje
126 8 17 1 18 48,1 45,98 15,77 14 5 0,5 1 Radakovo, meja Hrvaška-Slovenija
127 8 18 13 19 33,3 45,54 13,66 0 4 0,9 2,2 Izola, meja Slovenija-Hrvaška
128 8 19 0 21 48,6 46,16 14,82 7 5 0,3 1,5 1,5 Peče
129 8 21 8 18 09,5 45,59 13,45 7* 3 0,7 1,9 Tržaški zaliv
130 8 24 23 29 46,4 45,80 15,21 0 6 0,8 1,1 Mala Cikava
131 8 25 18 47 04,2 45,82 14,13 15 3 0,1 1,4 1,6 Predjama
132 8 27 3 42 54,3 46,16 13,98 16 12 0,4 2,1 2,5 Poče
133 8 27 19 40 36,7 46,16 15,01 7* 4 1,3 1,2 Čebine
134 8 28 11 52 42,2 45,98 15,34 5 3 0,0 2,2 0,8 Dolnje Orle
135 9 2 11 55 13,7 45,98 14,37 7* 3 0,3 Bevke
136 9 3 11 35 51,9 46,37 15,47 14 3 0,1 1,2 2,1 Dobriška vas
137 9 3 19 58 58,0 46,01 14,16 7* 3 0,2 Hleviše
138 9 4 22 21 13,2 45,89 14,23 14 27 0,6 2,9 3,1 V Grčarevec
139 9 6 0 11 49,0 46,18 14,82 0 5 0,5 1,5 1,5 Vranke
140 9 8 4 55 49,4 46,00 14,27 7* 4 0,5 1,1 Zažar
141 9 9 8 26 24,4 46,06 13,59 7* 3 0,2 1,8 Plave, meja Slovenija, Italija
142 9 9 14 41 59,9 46,18 15,86 7* 3 0,6 1,8 Krapina, Hrvaška
143 9 9 14 43 30,7 45,89 14,22 15 3 0,1 1,2 1,6 Kalce
144 9 12 0 42 06,9 45,90 14,23 20 6 0,2 1,3 1,8 Logatec
145 9 13 0 58 20,2 46,32 13,55 15 3 0,0 1,9 Cezsoča
146 9 13 12 12 59,5 46,11 15,12 12 4 0,3 1,3 2,0 Krnice
147 9 17 2 34 44,6 46,26 14,29 19 4 0,5 Zgornja Besnica
148 9 19 12 41 30,6 46,03 14,25 7* 3 0,2 1 1,6 Samotorica
149 9 22 10 04 08,3 46,27 13,82 10 18 0,7 2,1 2,6 Ukane
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) MLV Md Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) Mlv Md Imax (EMS) Epicentral area
150 9 22 14 31 51,8 45,69 15,09 7* 3 0,8 1,1 1,6 Nova Gora
151 9 25 18 36 19,2 45,64 14,26 12 6 0,3 1,5 2,1 Bač
152 9 27 7 48 12,9 45,99 14,20 9 12 0,4 2,0 2,7 III Praprotno Brdo
153 9 30 8 43 56,7 46,30 15,15 7* 3 0,1 1,3 1,7 Studence
154 9 30 14 27 07,4 45,66 15,50 6 7 0,7 1,1 2,1 Krašič, Hrvaška
155 9 30 14 47 18,4 46,10 15,65 7* 3 0,0 Zagorska Sela, meja Hrvaška-Slovenija
156 10 5 5 54 14,7 46,31 14,56 22 25 0,5 3,1 3,2 Klemenčevo
157 10 12 2 12 40,4 45,82 15,44 9 6 0,4 1,2 1,6 Orehovec, meja Slovenija-Hrvaška
158 10 16 1 17 31,9 46,01 15,32 0 5 0,2 2,1 1,5 Sevnica
159 10 17 18 20 21,6 45,89 14,06 13 5 0,3 1,3 1,4 Kanji Dol
160 10 21 14 23 54,4 46,17 14,37 15 12 0,4 2,1 2,4 Gorešič
161 10 22 7 21 14,9 46,11 15,25 7* 3 0,5 1,1 Skofce
162 10 24 7 36 47,5 46,01 14,27 14 25 0,6 2,5 2,8 IV-V Zažar
163 10 24 13 04 14,0 46,60 15,44 0 3 0,5 1,9 Vurmat
164 10 24 13 57 06,3 45,56 14,24 7* 3 0,4 1,4 Koseze
165 10 25 14 23 21,6 46,22 13,64 13 7 0,1 2,4 Vršno
166 10 26 9 28 17,0 46,35 14,48 17 29 0,7 3,5 3,2 IV-V Kokra
167 10 26 16 13 41,4 46,18 13,64 13 3 0,2 2,1 Livške Ravne, meja Slovenija-Italija
168 10 26 17 19 37,3 46,50 14,53 19 15 0,6 2,3 2,8 Ebriach, meja Avstrija-Slovenija
169 10 27 4 40 52,9 46,35 14,47 2 6 0,3 1,7 Spodnje Jezersko
170 10 31 11 33 12,7 46,24 14,51 7* 3 0,5 Glinje
171 11 1 23 08 24,8 46,14 14,24 17 7 0,2 1,5 1,7 Florjan nad Zmincem
172 11 4 5 57 44,8 46,02 15,30 3 4 0,3 1,9 0,3 Ledina
173 11 4 17 02 53,0 46,10 14,74 13 6 0,3 1,6 1,6 Senožeti
174 11 5 9 59 52,0 46,05 15,62 7 4 0,4 Gradišče, meja Slovenija-Hrvaška
175 11 7 13 50 46,4 45,93 15,45 0 4 0,3 1,0 1,1 Brezje pri Senušah
176 11 7 15 10 23,1 45,92 15,45 0 4 0,2 0,8 0,8 Mali Podlog
m 11 7 16 50 25,9 45,92 15,46 7 3 0,5 0,4 Velika vas pri Krškem
178 11 9 7 44 57,9 46,35 14,48 6 15 0,6 2,1 2,5 Spodnje Jezersko
179 11 9 20 16 53,4 45,89 14,00 16 14 0,3 1,8 2,4 Zagolič
O
o<
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) mlv md Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) mlv md Imax (EMS) Epicentral area
180 11 10 16 10 26,4 45,99 15,50 0 4 0,2 1,4 1 Stolovnik
181 11 10 21 10 48,7 45,99 15,78 7 3 0,5 0,8 Radakovo, meja Hrvaška-Slovenija
182 11 15 3 53 52,0 45,87 13,97 15 5 0,1 1,3 2,4 Vrhpolje
183 11 16 8 50 28,1 45,99 15,54 0 4 0,1 0,7 Ravne pri Zdolah
184 11 28 10 37 26,4 46,11 14,61 7* 3 0,1 1,4 1,7 Sentpavel pri Domžalah
185 11 28 11 02 06,6 46,42 15,48 0 3 0,1 1,2 Rep
186 11 28 12 08 49,4 46,40 14,80 0 4 1,6 1,4 Konjski Vrh
187 11 29 17 18 25,0 45,65 14,15 0 7 0,4 1,5 2,0 Nova Sušica
188 11 29 21 17 01,6 46,49 13,69 11 4 0,2 1,7 Rateče, meja Slovenija-Italija
189 11 30 9 35 49,8 46,17 15,03 20 5 0,2 1,7 1,6 Planinska vas
190 12 1 3 54 45,8 46,51 13,49 11 5 0,1 2,1 Valbruna, Italija
191 12 2 12 18 28,1 46,15 14,60 20 3 0,6 0,8 2,0 Domžale
192 12 2 13 31 32,9 46,20 15,82 7* 3 0,3 Djurmanec, meja Hrvaška-Slovenija
193 12 2 17 18 05,1 46,07 13,46 13 38 0,4 2,7 3,1 IV Cividale del Friuli, meja Italija-Slovenija
194 12 3 6 49 53,1 45,94 13,91 18 6 0,1 2,6 Otlica
195 12 5 0 23 48,8 45,93 15,53 10 4 0,0 0,8 Vihre
196 12 5 9 52 29,5 46,09 15,14 36 5 0,6 1,1 Suhadol
197 12 5 10 46 24,8 46,38 15,11 9 5 0,1 1,1 1,8 Hrastovec
198 12 5 15 55 35,4 45,98 15,44 7 3 0,0 0,6 0,1 Srednje Pijavško
199 12 5 17 58 42,9 46,12 13,62 15 22 0,3 2,2 2,7 Lig
200 12 6 10 48 17,1 45,61 14,22 9 8 0,3 1,7 2,5 Mereče
201 12 8 8 30 59,5 46,02 15,33 5 14 0,7 1,9 2,5 Zurkov Dol
202 12 9 22 36 04,5 46,48 14,42 11 12 0,6 1,9 2,3 Zeli Pfarre, meja Avstrija-Slovenija
203 12 10 22 04 18,9 45,70 14,17 11 4 0,2 1,1 1,8 Slavina
204 12 11 23 50 59,5 46,00 13,80 14 5 0,2 2,2 Lokve
205 12 12 1 28 18,7 46,03 13,84 13 24 0,5 2,4 2,9 IV Gorenja Trebuša
206 12 12 21 47 39,8 45,87 14,92 21 15 0,5 2,2 2,4 Repl[e
207 12 12 21 51 35,9 45,89 14,91 17 23 0,6 2,5 2,6 Dolenji Podšumberk
208 12 14 10 01 44,9 45,98 14,62 8 6 0,2 1,5 1,6 Smarje-Sap
209 12 15 10 19 44,7 45,94 15,50 8 4 0,1 0,5 0,7 Žadovinek
Zap. št. Mesec Dan Ura Min Sek Sir °N Dolž °E h (km) nst RM S (s) mlv MD Imax (EMS) Potresno območje
No. Month Day Hour Min Sec Lat °N Lon °E h (km) nst RM S (s) Mlv Md Imax (EMS) Epicentral area
210 12 15 13 40 07,0 45,91 13,70 26 3 0,3 2,4 Vogrsko
211 12 22 12 24 01,7 46,23 15,63 13 6 0,9 0,8 2,0 Prnek, meja Slovenija-Hrvaška
212 12 23 21 02 54,1 46,86 15,87 7 3 0,1 2,1 1,6 Grabersdorf, Avstrija
213 12 24 3 59 39,9 46,45 14,97 19 5 0,5 1,1 2,1 Šentvid pri Zavodnju
214 12 30 6 54 25,4 45,90 14,60 6 5 0,1 1,2 1,2 Veliki Ločnik
215 12 30 6 59 59,3 45,93 14,40 7* 3 0,0 0,8 1,1 Pako
216 12 31 9 27 53,7 46,01 14,26 17 5 0,1 1,4 1,7 Žažar
217 12 31 22 38 49,9 46,08 14,76 11 7 0,3 1,2 1,2 Kresniške Poljane
Potresi v Sloveni ji leta 1997
23
V naslednjem poglavju in na slikah 3 do 22 so natančneje opisani potresi, ki so jih v zadnjem letu čutili prebivalci Slovenije. Slika lb kaže nadžarišča in največje intenzitete teh potresov. Potresa 30. aprila in 26. septembra tu nista opisana, ker sta bili njuni žarišči zunaj Slovenije, prvi v bližini Zagreba, drugi pa v srednji Italiji (preglednica 2).
Preglednica 2. Seznam potresov z žarišči v drugih državah, ki so jih čutili prebivalci Slovenije; potresi so na kratko opisani v besedilu.
Table 2. List of earthquakes with origins in other countries that were felt by the inhabitants of Slovenia. Short descriptions of the events are given in the text.
zap. mesec dan ura min. največja intenziteta v nadžarišče
št. (UTC) Sloveniji (EMS-92)
no. month day hour (UTC) min. maximum intensity in Slovenia (EMS-92) epicentre
1 4 30 19 18 IV Zagreb
2 9 26 09 41 IV-V Italija
V preglednici 3 so našteti štirje dogodki, ki so jih prebivalci čutili, vendar število zapisov ni zadoščalo, da bi jim lahko izračunali parametre.
Preglednica 3. Seznam potresov, ki so jih čutili nekateri prebivalci določenih predelov Slovenije, nismo pa jim mogli določiti potresnih parametrov; kratki opisi so v besedilu. Table 3: Events felt by some observers in Slovenia for which the parameters could not be estimated; short descriptions of events are given in the text.
zap. mesec dan ura min. največja intenziteta v nadžarišče
št. (UTC) Sloveniji (EMS-92)
no. month day hour (UTC) min. maximum intensity in Slovenia (EMS-92) epicentre
1 1 11 19 20 čutili Goto vije
2 1 11 22 10 IV Goto vije
3 1 11 22 11 bobnenje Goto vije
4 1 11 23 29 čutili Goto vije
Nekaj podatkov o potresih, ki so jih prebivalci čutili
9. januar 1997 ob 2. uri 9 minut, 3. uri 49. minut in 3. uri 50. minut UTC. Prve tri potrese leta 1997 so najbolj čutili prebivalci Potoka pri Gorenji Straži. Prvi potres jih je zbudil, hiše so se močno stresle in sprva so mislili, da je zgrmel sneg s streh. Podobne opise so za ta sunek in poznejša dva poslali poročevalci iz Straže, Dolenjskih Toplic,
24
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
Uršnih sel, Šmarjete, Črmošnjic itd. Slika 3 predstavlja skupne učinke za vse tri potrese. Največji so bili na Potoku (V EMS).
5090
5085-
5 080-
5075-
5070-
5 065
5060-
5055-
Mokronog
Trebnj e
Mirna Peč ★
Žužemberk
Sadinja vas
Bršlj in
it NOVO
• mesto
9.01.1997 vsi potresi
Šiigr jeta
Brezovica Hrastje
Stra^ 0Potok Vavta vas
Dolenj ske Toplice
V EMS IV
III-IV bobnenje čutili niso čutili
Ur sna . sela
^rmošnj ice
Podgrad
Dole
Laze
5490
5495
5500
5505
5510
5515
5520
5525
Slika 3. Skupne ocene intenzitete potresov 9. januarja 1997 ob 2. uri 9 minut, 3. uri 49 minut in 3. uri 50 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 3. Joint evaluation of intensities of the earthquakes which occurred on 9 January, 1997 at 02.09, 03.49 and 03.50 UTC.
11. januar 1997 ob 19. uri 20 minut, 22. uri 10 minut, 22. uri 11 minut in 23. uri 29 minut UTC. Bralci se boste zagotovo spomnili potresov v bližini Žalca, ki so skoraj nepretrgoma tresli ta del Savinjske doline v zadnjem četrtletju leta 1996 (Cecič in sod., 1997a in b; Gosar in sod., 1997, 1998). Aktivnost se je nadaljevala tudi leta 1997, vendar v bistveno zmanjšani obliki. Tako kot oktobra 1996 smo imeli tudi tokrat težave pri obdelavi podatkov, ker so poročevalci pogosto dajali le splošne opise dogajanja. Zato ni bilo možno opredeliti intenzitete vseh štirih potresov dovolj natančno. Dogodka ob 19. uri 20 minut in ob 23. uri 29 minut UTC so šibko čutili v Šempetru v Savinjski
Potresi v Sloveniji v letu 1997
25
dolini. Ob 22. uri 11 minut so v Preboldu, Gotovljah in na Bregu pri Polzeli slišali bobnenje. Samo za potres ob 22. uri 10 minut UTC smo dobili natančnejše podatke, iz katerih je razvidno, da so ga najmočneje čutili v Šeščah pri Preboldu (IV EMS). Tam se je povečala že obstoječa razpoka na podstrešju stanovanjske hiše. Tudi v Migojnicah so opazili razpoko na hiši in nihanje vode v prekatih greznice. O hrumenju so poročali iz Ločice, Brega pri Polzeli, Šempetra v Savinjski dolini in Griž. Lokalna magnituda je bila 1,1. Drugi opisani učinki potresa so kazali na intenziteto IV EMS, zato sklepamo, da vzrok za poškodbi na hišah ni ta zelo šibek potres. Na sliki 4 so prikazani skupni učinki za potresa ob 22:10 UTC in 22:11 UTC.
5135
5130-
5125
5120
5115
51X0
Velgnje
11.01.1997 oba potresa
Pol že
Polzsla
tIT
Breg 1
.^Gotovije
Žal.
©c
Vr.anako
CEL,TP,
Šempeter v šešfie .
Sav, dolini Miqojni.ee
Teharje
# IV EMS ■ III-IV
• III
iK bobnenje -k čutili niso čutili
Dol pri Hrastniku
Laško
5500
5505
553 0
5515
5520
5525
Slika 4. Skupne ocene intenzitete potresov 11. januarja 1997 ob 22. uri 10 minut in 22. uri 11 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 4. Joint evaluation of intensities of the earthquakes which occurred on 11 January, 1997 at 22.10 and 22.11 UTC.
15. februar 1997 ob 13. uri 20 minut UTC. Prebivalci Kamnega pri Kobaridu so čutili potres z intenziteto V EMS, ki ga je spremljalo hrumenje. Na Idrskem so imeli kratek hrup za zvok ob razkladanju hlodovine, v Drežnici je bilo slišati "valovit" šum, ki seje končal s pokom. Tudi v Kobaridu so slišali močan hrup, ki je spominjal na padec velikega debla na tla. Poročevalci so povedali, da je bobnenju takoj sledilo kratkotrajno tresenje. Zdelo se je, kot da bi nekaj udarilo. Nekateri prebivalci Volarij, ki so bili na
26
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
prostem, so slišali močnejše šumenje in žvenketanje okenskih stekel. V gozdu blizu Volarij so tudi slišali rahlo grmenje in občutili rahlo tresenje. Tudi na Seliščah so slišali rahlo hrumenje. Karta učinkov tega potresa je na sliki 5.
4 6 . 5 C
4 6.4 O
46. 30
46. 20-
4 6.10
4 6. CO
45. 90-
13.30 13.40 13.50 13.60 13.70 13.80 13.90 14.00
Slika 5. Intenzitete potresa 15. februarja 1997 ob 13. uri 20 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 5. Observed intensities of the earthquake which occurred on 15 February, 1997 at 13.20 UTC.
8. marec 1997 ob 18. uri 53 minut UTC. Po tem potresu smo poleg običajnega razpošiljanja vprašalnikov opazovalcem opravili tudi krajšo terensko raziskavo. Ugotovili smo, da smo iz Krškega po telefonu dobili zavajajoče in pretirane informacije o poškodbah, ki naj bi jih povzročilo tresenje tal. Nekaj lasastih razpok v ometu je potres povzročil le v Lokah pri Anovcu in na Oklukovi Gori. V Zgornji Pohanci so v shrambi steklene posode padle z vrhnje police na tla in se razbile. Prebivalci celotnega območja so se bolj kot nad tresenjem pritoževali nad zelo močnim bobnenjem, ki je večino ljudi zelo prestrašilo. Intenziteto V EMS je potres dosegel v naslednjih krajih:
Potresi v Sloveniji v letu 1997
27
Gornji Lenart, Arnovo selo, Artiče, Trebež, Zgornja Pohanca, Anovec, Dolenja vas, Zdole in Vihre (si. 6).
46.
46. 46.
46. 46. 46. 45. 45. 45. 45. 45. 45.
Slika 6. Intenzitete potresa 8. marca 1997 ob 18. uri 53 minut po UTC v posameznih
naseljih; podatke za Hrvaško je posredoval I. Sovič (SSRH, Zagreb).
Figure 6. Observed intensities of the earthquake which occurred on 8 March, 1997 at
18.53 UTC. I. Sovič (SSRH, Zagreb, Croatia) contributed the macroseismic data for
Croatia.
2. april 1997 ob 16. uri 34 minut UTC. Šibki potresi v Dobrepoljski dolini niso nenavaden pojav (Vidrih in sod., 1991). Tokrat so se tla najmočneje zatresla v Podpeči, in sicer z intenziteto IV-V EMS (si. 7). Tam so ga nekateri prebivalci občutili na prostem.
15. april 1997 ob 22. uri 32 minut UTC. Za ta šibek potres z žariščem v Avstriji nismo pošiljali vprašalnikov. Nanj so nas opozorili prizadevni opazovalci iz Podkorena in Rateč. V Podkorenu so slišali bobnenje kljub prižganemu radiu. Na polici so se tresli majhni predmeti, redki ljudje so se zbudili. V Ratečah je opazovalec še bedel in je nenadoma zaslišal, kako je zabučalo in se streslo. Podatkov o učinkih v Avstriji nimamo.
25t
20-
15-
10-
05-
00
95
90-
85
80-
75
#V EMS HlV-V
• iv
■ III-IV #111
Ws ii-ni
* čutili niso čutili
Škarpa
NOVO MESTO
Podčetrte}
Lože
Žagaj
Can j e
Pečice
• • #
k «Fišece
Krško® M jt_m * • ■»f *
w ArtiČG»- e-;
Raka
/. f • ■
Brežice
J
Dubravica.
70i
\ j Bregana
HRVAŠKA
15.10 15.20 15.30 15.40 15.50 15.60 15.70 15.80
28
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
45.
45. 45. 45. 45. 45. 45. 45. 45. 45. 45. 45.
Slika 7. Intenzitete potresa 2. aprila 1997 ob 16. uri 34 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 7. Observed intensities of the earthquake which occurred on 2 April, 1997 at 16.34 UTC.
25. april 1997 ob 13. uri 16 minut UTC. Največje učinke (IV-V EMS) je potres dosegel v kraju Žabče (si. 8). Sunek je spremljalo rahlo zamolklo bobnenje. Tudi prebivalci Grahovega ob Bači, Soče, Livka, Drežnice, Volarij in drugih krajev so poročali o grmenju, kije spremljalo potres. Marsikje so bili zvočni učinki izrazitejši od tresenja tal. Čeprav je bilo žarišče potresa blizu italijanske meje, nimamo podatkov o tem, ali so ga čutili prebivalci v krajih čez mejo. V Italiji zaradi velikega števila potresov zbirajo makroseizmične podatke samo za tiste potrese, ki presežejo magnitudo 3,0. Izjemoma raziščejo tudi šibkejše potrese, in sicer le, če intenziteta doseže ali preseže VI EMS.
Grosuplje
94,
92
2.04.1997 16:34 UTC
■ IV-V EMS
■ III-IV
• III
niso čutili
2apotok
Gradež
8S-
84-
82-
Cesta
■
Predstruge ^Videm Opalkovo ^ ®Podgorica
Podpeč
Marinčki
80-
Dolenj e Podpoljane
Lipa
Žlebič
Sodražica
74-1
14. 60
14. 65
14.70
14.75
Potresi v,Sloveniji leia 1997
29
5135-
5130-
512 5-
5120-
5115-
51.10-
510 S-
5100'
5095
Soča
Deežriica
Kotsrid
Kamno ,, n Jjivek jp ^/o.Larje
kSr
Gabi: je
^Tolmin Modrej gq^P
Anhovo
StaraQ Fužina
Rut
lŽabče Loj e
lHudajužna
+
Grahovo ob Bafil
Stopnik
LrtSkovec
25.04.1997 13:16 UTC
■ iv-v ems
• IV
■ III-IV
• III bobnenj e čutili niso čutili
5300 5 3US 5390 5395 5d00 5405 5410 541 5 5420 5425
Slika 8. Intenzitete potresu 25. aprila /997 ob 13. uri 16 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 8. Observed intensities of the earthquake which occurred on 25 April, ¡997 at 13.16 UTC.
30. april 1997 ob 19. uri 18 minut UTC. Potres, ki je imet žarišče v bližini Zagreba, so čutili nekateri prebivalci naselij ob slovensko-hrvaški meji (s!. 9), V Sloveniji je imel najmočnejše učinke na Koritnem (IV EMS). Tam so prebivalci na travniku kurili kres in medtem rahlo občutili drhtenje tal, Čemur je sledilo oddaljeno votlo bobnenje. Pomislili so. da gre za miniranje v kamnolomu nekje na Hrvaškem.
10. maj 1997 ob 17. uri 48 minut UTC. Potres so šibko (111 EMS) čutili prebivalci Kranjske Gore, Podkorena, Rateč in Soče (si. 10). V Ratečah so poleg žvenketa šip, tresenja kozarcev in rahlega nihanja luči zaznali še rahlo bobnenje tal. Po avstrijskih podatkih potresa na njihovi strani meje niso čutili.
2. avgust 1997 ob 4. uri 49 minui UTC. Ta potres so najbolj čutili v Anhovem, kjer je dosegel učinke V EMS (si. II). Prebivalci so najprej pomislili na miniranje v bližnjem kamnolomu, ker pa ni bilo slišati poka, so spoznali, da je bil potres. V Novi Gorici so slišali nekaj sekund trajajoče bobnenje. Tudi na Gradišču nad Prvačino, v Modrejcah, v Biljah in Doljah pri Tolminu so slišali močnejše bobnenje, ki je bilo podobno zvoku tovornjaka.
30_[. Cecič. M, Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
Slika 9. Intenzitete potresa 30. aprila 1997 ob 19. uri 18 minut po UTC v Sloveniji Figure 9. Observed intensities in Slovenia of the earthquake which occurred on 30 April, 1997 at 19.18 UTC.
Slika 10. Intenzitete potresa 10. milja 1997 oh 17. uri 49 minut po UTC v posameznih naseljih; podatke za Avstrijo je posredoval E. Fiegwett (ZA MO, Dunaj). Figure 10. Observed intensities of the earthquake which occurred on 15 February, 1997 at 13.20 UTC. E. Fiegweil (ZAMG, Vienna, Austria) contributed the macrosei.smic data for Austria,
Potresi v Sloveniji v letu 1997
31
0 0--,-,-'-,----1-----T ' - "T - 1
13.40 13.50 13.60 13.70 13.80 13.90
Slika 11. Intenzitete potresa 2. avgusta 1997 ob 4. uri 49 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 11. Observed intensities of the earthquake which occurred on 2 August, 1997 at 04.49 UTC.
10. avgust 1997 ob 10. uri 48 minut UTC. Potres z žariščem v Prekmurju je morda najzanimivejši dogodek leta 1997. Potresi na skrajnem severovzhodu Slovenije so redki. Pri zbiranju in obdelavi podatkov o razmeroma šibkem potresu smo sodelovali seizmologi iz štirih držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Potres so najmočneje (V EMS) čutili v Lendavskih Goricah (si. 12). Prebivalci so čutili močno tresenje hiš. En poročevalec pa je celo pomislil, da se mu je avto zaletel v hišo. V Moravskih Toplicah so v kletnih prostorih hiše padle iz omare knjige, v Lendavi pa so se odprla vrata omare. Nekateri prebivalci Lendave so v trenutku potresa slišali pok, ki je bil v Dolgi vasi podoben topovskemu strelu. V Rakičanu so se po potresu oglasili psi. Potres so čutili tudi prebivalci krajev Selnica in Sveti Martin na Muri na Hrvaškem ter Redics, Gosztola, Szecsisziget, Tornyszentmiklos in Lentija na Madžarskem. V Avstriji potresa niso čutili.
32
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
47.00-
7
AVSTRIJA
Slika 12. Intenzitete potresa 10. avgusta 1997 ob 10. uri 48 minut po UTC v posameznih naseljih; podatke so posredovali: za Avstrijo E. Fiegweil (ZAMG, Dunaj), Hrvaško I. Sovič (SSRH, Zagreb) in Madžarsko T. Zsiros (SO, Budimpešta).
Figure 12. Observed intensities of the earthquake which occurred on 10 August, 1997 at 10.48 UTC. E. Fiegweil (ZAMG, Vienna, Austria), I. Sovič (SSRH, Zagreb, Croatia) and T. Zsiros (SO, Budapest, Hungary) contributed the macroseismic data for their respective countries.
4. september 1997 ob 22. uri 21 minut UTC. Potres je imel v Planini pri Rakeku intenziteto V EMS. Najbolj so ga čutili prebivalci Notranjske (si. 13). Spremljalo gaje bobnenje, ki je prebudilo in vznemirilo prebivalce, tako da so nekateri v pričakovanju močnejšega tresenja stopili pod podboje vrat.
26. september 1997 ob 9. uri 41 minut UTC. Območje srednje Italije je prizadelo več rušilnih potresov. Že prvi sunek ob 0.33 UTC je v nadžariščnem območju povzročil veliko škodo in zahteval nekaj življenj. Najmočnejši v dolgi vrsti potresov (tla so se močno tresla več mesecev) je bil ob 9. uri 41 minut UTC oziroma 11. uri 41 minut po srednjeevropskem poletnem času. Ta potres so čutili tudi prebivalci večjega dela Slovenije. Poročila o potresu so prišla iz Kopra, Nove Gorice, Žirov, Bohinja, Ljubljane, Krškega in številnih drugih krajev (si. 14). Največjo intenziteto (IV-V EMS) v Sloveniji je potres dosegel v Logu pri Brezovici. Več o tem potresu lahko preberete v članku, ki sta ga napisali I. Cecič in M.S. Barbano (1998) v tej publikaciji, kot tudi v zadnji številki revije Ujma (Cecič in sod., 1998).
Potresi v Sloveniji v letu 1997
33
46. Ur
46.00-
45. 90-
45.8 0-
45.70
45.60
45.50
/
4.09.1997 22:21 UTC
Žiri
Gabrje
3entjoSt
Črni Vrh nad Idrijt^
Višnie Vipava
Rovt« ^Plešivica
Vrhnika
Tavžlj e
FT a ni!
Hud.-' Vrh
Doluj„ Košana
A Knežak
HRVAŠKA
p v ems
■ iv-v
• iv
■ iii-iv
• iii
I II-III li zvok ^ čutili
niso čutili
45.40
13.60 13.80 14.00 14.20 14.40 14,60 14.80
Slika 13. Intenzitete potresa 4. septembra 1997 ob 22. uri 21 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 13. Observed intensities of the earthquake which occurred on 4 September, 1997 at 22.21 UTC.
47.0-
46.8
46.6
4 6.4
46.2
46.0
45.8
¿.k;/poc iliijj/i^
inr- '-'
Poiltorož
45.2-
T
45. (Ji
k
■ iii-iv 0 iii ft ii-iii if čutili
niso čutili
13.5
f \
r
14.0
14. 5
15. 0
15.5
16.0
16.5
Slika 14. Intenzitete potresa 26. septembra 1997 ob 9. uri 41 minut po UTC v Sloveniji Figure 14. Observed intensities in Slovenia of the earthquake which occurred on 26 September, 1997 at 09.41 UTC.
34
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
27. september 1997 ob 7. uri 48 minut UTC. Potres z intenziteto III EMS so
najmočneje čutili v Bregu pri Borovnici, Žibršah in Rovtah (si. 15). V Petkovcu je tresenje tal spremljal močan pok, kije prestrašil prebivalce.
5. oktober 1997 ob 5. uri 54 minut UTC. Potres je imel največjo intenziteto IV EMS v krajih Šmartno, Kamnik, Spodnje Stranje, Lukovica, Logarska Dolina in Zgornje Jezersko (si. 16). Podobne učinke so opazili planinci v Češki koči nad Jezerskim. Slišali so tudi kratek in glasen ropot, kot da bi nekaj padlo po stopnicah. Na Veliki planini pa so bili po pripovedovanju učinki še izrazitejši. V Nemiljah pri Zgornji Besnici in v Kamniku so slišali rahlo bobnenje, kot ob vožnji vlaka ali težkega tovornjaka.
24. oktober 1997 ob 7. uri 36 minut UTC. Potres je imel največjo intenziteto (IV-V EMS) v Butajnovi blizu Horjula (si. 17). Od tam so poročali o močnem bobnenju tal in celo o rahlih poškodbah na hišah. V Šentjoštu nad Horjulom so zažvenketali kozarci v omari v tovarniški menzi, kratek sunek pa je spremljalo prav tako kratko hrumenje. Podobne opise smo prejeli iz Jezera, Goričice, Planine nad Horjulom itd.
5110 Volča #111 EMS
27.09.1997 07:48 UTC Hotovlje Hfii-iii ■¿•bobnenje irčutili niso čutili
5105
Lučine
Žiri
5100 Šentjošt
5095 Idrij a Rovte
Medvedj e ® Brdo -¿r + Petkovec Vrhnika
5090
5085- črni Vrh nad Idrijo ® Logatec Žibrše ^ ®Breg pri Borovnici
5080 Podkraj - Hrušica it
Planina
5075- pri Rakeku Lando1 S
5425 5430 5435 5440 5445 5450 5455
Slika 15. Intenzitete potresa 27. septembra 1997 ob 7. uri 48 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 15. Observed intensities of the earthquake which occurred on 27 September, 1997 at 07.48 UTC.
Potresi v Sloveniji v letu 1997___35
Slika 16. Intenzitete potresa 5. oktobra 1997 ob 5. uri 54 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 16. Observed intensities of the earthquake which occurred on 5 October, 1997 at 05.54 UTC.
5105
5100
509.rr
509IJ
Hotovlje»
I Bukov Vrh
Gorenj a. Dobrava *
LučineH
^ Buta jnova
9 m
Planina m
SentjcŠt Podlipa
Zaklanec
Rovte
■ IV-V EMS
• V
■ III-IV
• III
"k bobnenje "A" čutili
niso čutili
LJUBLJANA
★
Brezovica pri Ljubljani
Medvedj e Bsdo
Verd
Breg
Log&ted
24.10,1997 07:36 UTC
5430 5435 5440 5445 5450 5455 5460
Slika 17. Intenzitete potresa 24. oktobra 1997 ob 7. uri 36 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 17. Observed intensities of the earthquake which occurred on 24 October, 1997 at 07.36 UTC.
36
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
26. oktober 1997 ob 9. uri 28 minut UTC. Najmočnejši potres leta 1997 (glede na sproščeno energijo v žarišču) je bil na Gorenjskem. Intenziteto IV-V EMS je dosegel v krajih Potoče, Zgornja Bela in Visoko pri Kranju (slika 18). V Potočah so se odpirala vrata na omaricah, na Visokem pa so imeli občutek, kot da bi kdo silovito loputal z vrati. V Preddvoru, Tržiču, Kropi in Križah so učinke potresa opazili pri maši. Delavci, ki so čistili cesto v bližini Preddvora, so zaslišali manjši hrup in žvenketanje oken na bližnjih hišah. Zvonik cerkve v Bašlju se je med potresom močno stresel, kar je prestrašilo ljudi, ki so bili takrat v njem. O potresu so poročali tudi planinci, ki so se vzpenjali na Storžič. Zaznali so tresenje tal in slišali zvok, ki je bil podoben plazu v daljavi. O zvoku, podobnem hrumenju letala, so poročali iz Hotemaž. Potres so čutili tudi v Avstriji, najmočneje (III-IV EMS) v kraju Zeli Pfarre (Sele Fara).
46.70-
46.60
46, 50
46. 40
46.30
4o. 20
16.10
46. 00
45. 90-
Poert chacti
Klacrenfut t
^erlach
Zei Pfarre
I- ' . ■ ■ I. V.
Bled
• •
• Zgornji Wogarska g JererskT Dolina
■ KTč * ■
• * *
škof j a» » • • "J
Loka 0 _
* -
★
Mor j j I
LJtH 'AIP iT
h/*
/ DolrSa vas
Velen ji
Bočna
Ki sovec
26.10.1997 09:28 UTC
■ IV-V EMS
• IV
■ III-IV
• III
SI II-iii
* bobnenje
* čutili niso čutili
14.00 14.10 14,20 14.30 14. 40 14,50 14. 60 14.70 14.80 14.90 15.00 15.10
Slika 18. Intenzitete potresa 26. oktobra 1997 ob 9. uri 28 minut po UTC v posameznih naseljih; podatke za Avstrijo je posredoval E. Fiegweil (ZAMG, Dunaj). Figure 18. Observed intensities of the earthquake which occurred on 26 October, 1997 at 09.28 UTC. The data for Austria was contributed by E. Fiegweil (ZAMG, Vienna).
9. november 1997 ob 7. uri 44 minut UTC. Potres so čutili nekateri prebivalci Zgornjega Jezerskega, Olševka, Preddvora in Golnika (si. 19). V Preddvoru je bilo slišati kratkotrajno bobnenje v globini tal, intenziteta potresa pa je tam dosegla IV EMS.
Potresi v Sloveniji v letu 1997
37
46.40
46.35
46.30-
46.25
9.11.1997 07:44 UTC
★
Zgornje Jezersko
Križe jf
Golnik
• IV EMS ■ III-IV
• III
• čutili niso čutili
^Preddvor
^Olševsk Milje
KRANJ
46.20
14.20 14.25 14.30 14.35 14.40 14.45 14.50 14.55 14.60
Slika 19. Intenzitete potresa 9. novembra 1997 ob 7. uri 45 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 19. Observed intensities of the earthquake which occurred on 9 November, 1997 at 07.45 UTC.
46.30
Kobarid
Slika 20. Intenzitete potresa 2. decembra 1997 ob 17. uri 18 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 20. Observed intensities of the earthquake which occurred on 2 December, 1997 at 17.18 UTC
9IV EMS IlII-IV »III bobnenj e niso čutili
bS«
Kanal 0 Anhovo
Deskle
Koj sko
2.12.1997 17:18 UTC
46.15
4 6. 2 &
46.10-
46.05-
46.00
45.95-
45. 90-
13.40
Volarje
• 9
Kanno
NOVA GORICA
38
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
Čedada (Cividale) v Italiji. V Sloveniji so ga najmočneje čutili prebivalci Anhovega, Gonjač, Kojskega, Ajbe in Volarij (intenziteta IV EMS). Ponekod, npr. v Desklah in Ligu, so prebivalci slišali šumenje in pok (si. 20). Tudi za ta potres ni podatkov iz Italije.
8. december 1997 ob 8. uri 30 minut UTC. Potres so čutili prebivalci Sevnice in okoliških krajev (si. 21). Na Artem so slišali tudi močno bobnenje, kot da bi človek s pestmi tolkel po mizi. Bobnelo je tudi v Dolenjem Brezovem. Opazovalci sporočajo, da je v tekstilni tovarni zmanjkalo elektrike. V Čanju pri Blanci je bila intenziteta potresa IV EMS.
46.
46. 46. 46. 45.
45. 45.
Slika 21. Intenzitete potresa 8. decembra 1997 ob 8. uri 31 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 21. Observed intensities of the earthquake which occurred on 8 December, 1997 at 08.31 UTC.
12. december 1997 ob 1. uri 28 minut UTC. Po tem potresu so nas poklicali prebivalci Masor, Kanomlje in Vojskega, ki so čutili tresenje tal. Večina je pomislila, daje zdrsnil sneg s strehe. Potres so čutili tudi v Anhovem, Lokavcu, Straži, Ajdovščini, Stopniku in okoliških krajih (slika 22). V Ložicah so čutili bobnenje, ki seje po potresu oddaljevalo po dolini Soče. V Solkanu so potres primerjali s padcem lažjega predmeta na tla.
is
10-
05
00
95
90-
85-
8.12.1997 08:30 UTC
Lažiše
Z idani Most
Radeče
Vrhove
Mokronog
Dobje pri Planini
Jelce
Lopaca
Dol
Sevnica Canje
Dolenj e Brezovo
' Arto
Škoc j an
Bela Šentjernej Cerkev
Straška Gorca
Veternik
Mali
Kamen *
benovo
Brestanica
Krško'
L i bna
Malo Mraševo
• IV EMS
• III zvok
ir čutili niso čutili
15.15 15.20 15.25 15.30 15.35 15.40 1.5,45 15.50 15.55
Potresi v Sloveniji v letu 1997
39
Slika 22. Intenzitete potresa 12. decembra 1997 ob 1. uri 28 minut po UTC v posameznih naseljih
Figure 22. Observed intensities of the earthquake which occurred on 12 December, 1997 at 01.28 UTC.
Sklep
Potresna dejavnost v Sloveniji leta 1997 ni izstopala od povprečja. Več lociranih potresov (v primerjavi s prejšnjimi leti) lahko pripišemo vzpostavitvi digitalne mreže potresnih opazovalnic, zaradi česar seje število zapisanih (predvsem šibkejših) potresov povečalo. Glede na učinke leta 1997 v Sloveniji ni bilo potresov, ki bi povzročili gmotno škodo. Večino potresov je tudi tokrat spremljalo bobnenje, ki je prebivalce ponekod prestrašilo celo bolj kot tresenje.
Histogram na sliki 23 kaže porazdelitev MLv in MD magnitud. Lokalne magnitude (MLv) smo lahko opredelili za 162 potresov, magnitude iz trajanja potresa (MD) pa za 167 potresov. Največ potresov je imelo magnitudo med 1,1 in 2,5. Najmočnejši je bil potres 26. oktobra z žariščem na Gorenjskem, kije imel lokalno magnitudo 3,5.
Med potresi, za katere smo razposlali makroseizmične vprašalnike, jih je največjo intenziteto IV. stopnje EMS doseglo 9, intenziteto IV.-V. stopnje 5 in intenziteto V. stopnje 6 potresov. Drugi potresi so imeli manjšo intenziteto ali pa so jih ljudje le čutili in stopnje ni bilo mogoče opredeliti (si. lb in 24).
40
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
80 -
60
>
o >55
20
N=162 MD, N=167
0,0-0,5 0,6-1,0 1,1-1,5 1,6-2,0 2,1-2,5 2,6-3,0 3,1-3,5 Magnituda
Slika 23. Porazdelitev potresov glede na magnitudo
Figure 23. Distribution of earthquakes with respect to magnitude.
10
8 -
>
o CD
m
4 .
2 -
0 -Ms
N=26
čutili
I
Si
'M'
U
lll-IV IV IV-V Največja intenziteta EMS
V
Slika 24. Porazdelitev potresov glede na največjo EMS-92 intenziteto v Sloveniji Figure 24. Distribution of earthquakes with respect to maximum EMS-92 intensity in Slovenia.
Potresi v Sloveniji v letu 1997
41
40
30
> o
(D
O tt20
o >
0 -t—»
>co
10
0
¿'/¿Ara 25. Porazdelitev potresov v odvisnosti od globine žarišča Figure 25. Distribution of earthquakes with respect to focal depth.
Porazdelitev potresov v odvisnosti od globine žarišč (si. 25) kaže, da je imela večina potresov žarišča v globini do 20 km z vrhovoma med 0 in 2,5 km (38 potresov) in med 12,6 in 17,5 km (37 potresov). 9 potresov pa je imelo žarišče v globini, večji od 20 km.
Tudi lani smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov uspešno sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav. Za poslane makroseizmične podatke pa se posebej zahvaljujemo Andrei Tertullianiju z Nacionalnega geofizikalnega inštituta (ING) v Rimu, Edmundu Fiegweilu s Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju, Ivici Soviču iz Seizmološke službe Republike Hrvatske (SSRH) v Zagrebu in Tiborju Zsirosu s Seizmološkega observatorija v Budimpešti.
Literatura
Cecič, I. in Barbano, M.S., 1998. Uporaba EMS-92 lestvice na terenu - primeri iz Srednje Italije, september-oktober 1997. Potresi v letu 1997, URSG, Ljubljana.
Cecič, I., Zupančič, P. in Godec, M., 1998a. Posledice potresov v srednji Italiji jeseni leta 1997. Ujma 12 (v tisku).
Cecič, I., Živčič, M., Deterding, M. in Gosar, A., 1998b. Potresi v Sloveniji leta 1997. Ujma 12, Ljubljana (v tisku).
0,0-2,5 5,1-7,5 10,1-12,5 15,1-17,5 20,1-22,5 25,1-27,5
2,6-5,0 7,6-10,0 12,6-15,0 17,6-20,0 22,6-25,0 >27,5 Globina žarišča (km)
42
I. Cecic, M. Živčič. A. Gosar in J. Ravnik
Cecič, L, Živčic, M. in Gosar, A., 1997a. Potresi v Sloveniji leta 1996. Potresi v letu 1996, URSG, Ljubljana.
Cecič, I., Živčic, M. in Ravnik, J., 1997b. Potresi v Sloveniji leta 1996. Ujma 11, 27-33.
Gosar, A., Cecič, I., Dolenc, D. in Živčic, M., 1997. Potres 3. oktobra 1996 pri Žalcu in popotresni sunki. Potresi v letu 1996, URSG, Ljubljana, 51-61.
Gosar, A., Cecič, I., Dolenc, D. in Živčic, M., 1998. Analiza popotresne serije potresa 3. oktobra 1996 pri Žalcu. Ujma 12, Ljubljana (v tisku).
Griinthal, G. (ur.), 1993a. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 7, Luxembourg, 79 pp.
Griinthal, G. (ur.), 1993b. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). http://www.gfz-potsdam.de/pbl/pg2/ems92/ems92_0.htm
Hržič, M., Šole, O., Vidrih, R. in Deterding, M., 1987, Seismological Survey of SR Slovenia - Preliminary seismological bulletin, No. 1
Lienert, B.R., Berg, E. in Frazer, L.N., 1988, HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism Soc Am., 76, 771-783.
Lienert, B.R., 1994, HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally, Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 pp.
Michelini, A., Živčic, M. in Suhadolc, P. (1997), Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia, Journal of Seismology, 2(3), 257-265.
Rebez, A. in Renner, G., 1991, Duration magnitude for the northeastern Italy seismometric network, Boll. Geof. Teor. Appl., Vol. XXXIII, N. 130-131 177186.
RGU (Republiška geodetska uprava), 1995, Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam.
Uprava RS za geofiziko, 1997-98: preliminarni tedenski seizmološki bilteni za 1997. Arhiv URSG, Ljubljana.
Vidrih, R., Godec, M., Cecič, I., 1991, Niz potresov v Dobrepoljski dolini. Ujma 5 174179.
POTRES V LJUBLJANI 15. JULIJA 1897 THE 15 JULY 1897, LJUBLJANA EARTHQUAKE
Ina Cecič
Izvleček. 15. julija 1897, dobri dve leti po velikonočnem potresu, ki je 14. aprila leta 1895 dodobra razdejal Ljubljano, je mesto vnovič prizadel potres. Bil je dovolj močan, da je številnim prebivalcem znova pognal strah v kosti. Pri ovrednotenju poškodb v Ljubljani ne gre pozabiti na dejstvo, da je bila marsikatera hiša, ki jo je poškodoval potres leta 1895, obnovljena, vendar ne preveč skrbno. Obstajajo podatki, da so bile poškodovane tudi nove stavbe. Poškodovane so bile zlasti starejše hiše; poročila omenjajo zelo redke delne porušitve zunanjih sten. Največ je opisov poškodb na cerkvah. Največjo intenziteto, ki pa ni presegla VII. stopnje po lestvici EMS-92, je potres dosegel v središču Ljubljane.
Abstract. Two years after Easter 1895, when a strong earthquake had devastated Ljubljana on 14 April, the town was hit and damaged by another quake. The event on 15 July 1897 was strong enough to fill many residents with terror. When evaluating the damage in Ljubljana and the wider area, one should not forget the fact that many houses damaged in 1895 were repaired, but not very carefully. Most damage was to older buildings; reports on the partial collapse of walls are very rare. There are reports about damage to newly built houses. Most descriptions give details of damage to churches. The highest intensity produced by this earthquake was VII EMS-92 in the centre of Ljubljana.
Uvod
15. julija 1897, dobri dve leti po velikonočnem potresu, ki je 14. aprila leta 1895 dodobra razdejal Ljubljano, je mesto vnovič prizadel potres. Bil je dovolj močan, daje številnim prebivalcem znova pognal strah v kosti. Dejstvo, da sta mesto v razmeroma kratkem času prizadela dva močna potresa, je bilo povod za raziskavo o tem, kaj se je takrat v resnici zgodilo.
Potres 15. julija 1897, sedem minut pred sedmo uro zjutraj po lokalnem času (oziroma 05:53 UTC), je sodil med raziskane dogodke iz naše potresne zgodovine. Karto izoseist je objavil V. Ribarič v "Balkanskem katalogu" potresov (Shebalin in sod., 1974). Potres so zaradi največje intenzitete (VIII MCS oziroma MSK) omenjali številni tuji katalogi, npr. italijanski (Postpischl, 1985), dobil je svoje mesto tudi v delovni različici prihodnjega evropskega kataloga (BEECD, 1996). Prav slednji je bil razlog, daje potres spet prišel v obdelavo - izbran je bil kot vzorčni primer dogodka, na katerem prikazujemo postopek obdelave podatkov za slovenske zgodovinske potrese.
43
44
I. Cecič in M. S. Barbano
Uporabljeni zgodovinski viri
Potres leta 1895 je veliko pripomogel k bolj natančnemu in uradno organiziranemu spremljanju naravnih pojavov na Slovenskem. O potresu, ki je 15. julija 1897 zjutraj prizadel Ljubljano z okolico obstajajo seizmološka poročila. V letni publikaciji "Mitteilungen der Erdbeben-Commission - Allgemeiner Bericht und Chronik der im Jahre 1897 innerhalb des Beobachtungsgebietes erfolgten Erdbeben", ki jo je potresna komisija objavila pod naslovom "Chronik der Erdbeben im Jahre 1897", je podatke zbral in komentiral E. von Mojsisovics (1898). Gre za poročilo o učinkih potresa na ljudeh, predmetih, zgradbah in v naravi. Učinke so opisovali prostovoljni sodelavci po vnaprej določenem vzorcu, tako daje oblika njihovih poročil dokaj homogena. Izčrpno poročilo o učinkih v Trstu in okolici je podal tudi E. Mazelle (1898), o učinkih v Italiji pa G. Agamennone (1898).
O potresu seveda obstajajo številna druga pričevanja, ki so jih v velikem številu objavljali dnevni in tedenski časopisi v slovenščini, kakor tudi v nemščini. Od dnevnikov sem uporabila "Slovenski narod", "Slovenec" in "Laibacher Zeitung", od tednikov pa zapise, ki jih je objavila tržaška "Edinost".
Pri lociranju posameznih poškodovanih hiš v mestu Ljubljana sem si pomagala z "Zapisnikom hiš deželnega stolnega mesta ljubljanskega" iz leta 1901, kot tudi s knjigo "Ljubljanske metamorfoze" (Kladnik, 1991).
Pri označevanju uporabljenih virov sem upoštevala naslednje pravilo: če je bil nek vir omenjen v seznamu literature kataloga potresov, ki gaje leta 1982 objavil Ribarič, sem ohranila izvirno zaporedno številko vira in dodala črki VR (npr. VR39). Vse vire, ki so "novi" oziroma niso bili našteti v katalogu, sem označila z črkama IC in ustrezno zaporedno številko, pod katero je vir shranjen v makroseizmičnem arhivu URSG. Pregled uporabljenih virov je dan v preglednici 1.
Obdelava makroseizmičnih podatkov
Pri določanju stopnje, ki so jo potresni učinki dosegli v danem kraju, so bili vedno uporabljeni vsi dostopni podatki. Pri tem delu so se pojavljale številne težave, ki spremljajo obdelavo starejših potresov. Marsikatero mesto ali vas so pred stotimi leti poimenovali drugače celo v slovenščini; poleg tega so bila takrat še v rabi tudi nemška in italijanska imena. V veliko pomoč seizmologom pri določanju lokacije krajev so stari zemljevidi, veliko podatkov pa je tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije.
Druga zelo pomembna stvar je dejstvo, da je pri določanju intenzitet in nasploh pri opisih poškodb, treba biti zelo pozoren na vir; pogosto se je namreč dogajalo, da so bili nekateri časnikarji nagnjeni k pretiravanju, pa tudi nekaterim prostovoljnim opazovalcem je strah pripomogel, da so svoje opise napisali preveč dramatično. To je bilo seveda možno ugotoviti le za kraje, za katere je obstajalo več neodvisnih poročil.
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
45
Preglednica 1. Viri, ki so uporabljeni pri določanju intenzitet in parametrov potresa 15. julija 1897.
Table 1. Sources used in esitmating the intensities and earthquake parameters of the event on 15 July 1897.
Vir Leto Avtor Naslov
VR5 1899 Hoernes Erdbeben in Steiermark waehrend des Jahres 1897
VR20 1902 Mojsisovics Chronik der Erdbeben im Jahre 1901 (Mitt. Erdb. Comm.)
VR39 1898 Mazelle Bericht ueber die im Triester gebiete beobachteten...
VR40 1898 Mojsisovics Chronik der Erdbeben im Jahre 1897 (Mitt. Erdb. Comm.)
VR45 1899 Seidl Uebersicht der Laibacher Osterbebenperiode fuer die Zeit..
VRI 34 1919 Heritsch & Seidl Das Erdbeben von Rann, II. Teil
VR273 1976 Ambraseys The Gemona di Friuli Earthquake of 6 May 1976, Part II
IC4 1984 Ribarič Potresi
IC8 1994 Ribarič Potresi v Sloveniji
IC12 1982 Ribarič Teoretične zasnove makroseizmičnih intenzitetnih polj
IC89 1898 Kišpatič Petnajsto potresno izvješče za godinu 1897
IC116 1980 Ribarič Študija seizmičnosti HE Mavčiče
IC124 1897 Slovenski narod, št. 158, 159, 160, 161
IC137 1935 Kronika slovenskih mest, pp. 35
IC149 1897 Slovenec, št. 158, 159, 160, 162, 163, 168
IC150 1897 Edinost, št. 84, 85, 86, 87
IC158 1897 Laibacher Zeitung, št. 158, 160
IC366 1901 Zapisnik hiš deželnega stolnega mesta ljubljanskega
IC367 1991 Kladnik Ljubljanske metamorfoze
IC368 1898 Agamennone Notizie sui terremoti osservati in Italia durante 1'anno 1897 ...
Pri ovrednotenju poškodb v Ljubljani ne gre pozabiti na dejstvo, daje bila marsikatera hiša, ki jo je poškodoval potres leta 1895, obnovljena, vendar ne preveč skrbno. Tudi Albin Belar, profesor na višji realki v Ljubljani, ki je pozneje zaslovel kot prvi slovenski seizmolog, sporoča Agamennoneju, da so se v Ljubljani odprle večinoma stare razpoke, ki po letu 1895 niso bile kakovostno popravljene (Agamennone, 1898). Obstajajo podatki, da so bile poškodovane tudi nove stavbe (npr. nova Godčeva hiša v
46
I. Cecič in M. S. Barbano
Židovski stezi). O tem piše del poročila, ki gaje objavil "Slovenec": "... veliko so trpela zlasti nova poslopja; nekatere prenovljene sobe, ki so bile pred kratkim poslikane, so zgubile ves omet."
Poškodovane so bile zlasti starejše hiše; poročila omenjajo zelo redke delne porušitve zunanjih sten, kot je bil primer na Kolodvorski ulici 8, kjer "... se je podrl stranski zid, tako, da se vidi v stanovanja." (Slovenski narod, št. 158). Isti časopis v svojem poročilu povzema stanje v mestu po potresu in ugotavlja, da so poškodbe nastale večinoma na strehah in dimnikih (podrlo naj bi se jih nad 150); v notranjosti hiš pa so razpokale stene "...in ometa je po vseh hišah toliko in v tako velikih kosih odkrušilo, daje sto in sto sob, kater bo treba na novo ometati in na novo slikati." "Slovenec" pa omenja tudi porušitev neke nove zgradbe v Soteski, vendar potrditve tega ne najdemo v drugih virih podatkov.
Poškodbe so utrpeli tudi monumentalni objekti. Največ je opisov poškodb na cerkvah: na uršulinski cerkvi je popolnoma zvilo križ na stolpu, sama cerkev je nekoliko razpokala; na frančiškanski cerkvi so bili zviti strelovodi in angela na stolpih; s trnovske cerkve je padel nov kamnit križ, šentjakobska cerkev je bila močno poškodovana itn. Vendar "Slovenec" dodaja: "Kakor predlanskim je tudi sedaj stolna cerkev najmanj čutila potres; odpadlo je le nekaj beleža in s kipa sv. Roka je odletela palica." Od javnih poslopij je največ opisov poškodb v deželnem muzeju (danes Narodni muzej). Poškodovani so bili tudi novo poštno poslopje, Narodni dom, kazina, deželna bolnica, železniška postaja, koncertna dvorana, realka ... Pregled poškodovanih objektov v Ljubljani kaže slika 1.
Poškodbe niso bile samo v središču Ljubljane. Razen v takratnih predmestjih (Glince, Vič, Polje, Šentvid, Črnuče, Sostro, Kožarje, Ježica itn.) so bile poškodovane hiše tudi v Škofji Loki, Šmarju-Sap, Brezovici pri Ljubljani, Dobrovi, Logatcu, Mozirju in številnih drugih krajih.
Od hidrogeoloških zanimivosti, ki so jih posredovali opazovalci, naj omenim opis iz Guncelj (takratne vasi pri Ljubljani), kjer so vaščani opazili, da se je voda v izviru obarvala, kar se tam ni zgodilo od potresa leta 1895.
"Slovenski narod" omenja tudi ocene strokovnjakov, "... da bo poprava vseh nastalih poškodb veljala blizu jednega milijona gold." Dan po potresu je župan Hribar sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri so govorili o nastali škodi, kot tudi o ukrepih, ki jih mora mesto izpeljati. Ogled poškodovanih hiš in cenitev škode so inženirji pričeli že dva dni po potresu, v soboto, 17. julija.
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
47
Slika 1. Učinki potresa 15. julija 1897 v središču Ljubljane: posamezne poškodovane zgradbe in mestne četrti, za katere obstajajo podatki v zgodovinskih virih. Figure 1. Ejfects of the 15 July, 1897 earthquake in the centre of Ljubljana; damaged buildings and town quarters, as described in historical source
48
I. Cecič in M. S. Barbano
Rezultati
Končni rezultati raziskave se precej razlikujejo od dosedanjih študij. Največjo intenziteto, ki pa ni presegla VII. stopnje po lestvici EMS-92 je potres dosegel v središču Ljubljane. Velika količina podatkov je omogočila tudi preprostejšo statistično obdelavo poškodb. Rezultat bil vedno enak - preprosto ni podatkov, ki bi podprli VIII. stopnjo. Karto potresnih učinkov kaže slika 2.
Če pogledamo, kako so posamezne potresne stopnje prostorsko razporejene na karti, vidimo, daje območje, v katerem so učinki dosegli ali presegli VI EMS, razpotegnjeno v smeri severozahod-jugovzhod. Najbolj oddaljena kraja, Škofja Loka in Šmarje-Sap, sta med seboj oddaljena nekaj več kot 30 kilometrov. Učinki V EMS so na sever segali do Pliberka (Bleiburg) v Avstriji, na jugu do Planinske gore; razdalja med njima je 95 km. Na zahodu so V EMS še doživeli v Ukvah (Ugovizza) v Italiji, na vzhodu pa v 165 km oddaljenih Poljčanah. Od Innerteuchena v Avstiji na severu do Oprtalja v hrvaški Istri na jugu (155 km) so segali učinki IV EMS. Četrto stopnjo pa so čutili na zahodu do Srpenice, na vzhodu pa v Samoboru na Hrvaškem (180 km). Pri tretji stopnji se stvar nekoliko zaplete, ker današnji položaj dveh krajev ni enoznačno določen (gre namreč za lokaliteti Gutendorf in Roemerquelle). Če se omejimo le na bolj zanesljive podatke, pa vidimo, da so učinki segali vsaj do kraja Oberhof bei Meitnitz v Avstriji na severu in Pulja (Pula, Hrvaška) na jugu, kar znese 235 km, in od kraja Sacile v Italiji na zahodu do Ljutomera na vzhodu, kar je 290 km.
Grobe ocene površin posameznih območij, na katerih so potresni učinki dosegli enako ali višjo stopnjo, kot tudi magnitude MLh (Živčič in Cecič, 1998), so dane v preglednici 2. Za območje z učinki III EMS je površina dokaj nezanesljiva, ker je na obrobju makroseizmičnega polja, kjer so tresenje čutili zelo šibko, gotovo veliko krajev, za katere podatek o tem ni ohranjen. Seveda velja jemati tudi drugi dve izračunani vrednosti za površino nekoliko z rezervo.
Za sodobne potrese računamo magnitudo praviloma iz instrumentalnih zapisov. Julija 1897 v Sloveniji še ni bilo seizmografov - prvi je začel delovati dva meseca po potresu, in sicer v zgradbi realke na Vegovi ulici v Ljubljani. Tudi drugi seizmografi iz tega
Preglednica 2. Ocene velikosti posameznih območij, na katerih so potresni učinki dosegli enako ali višjo stopnjo in vrednosti magnitude MLh-
Table 2. Estimates of the size of areas with earthquake effects of the same or larger intensity degree and MLh magnitudes.
I (EMS-92) S (km2) Mlh
V 3400 4,6
IV 21650 4,9
in 53300
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
49
časa, ki so potres zapisali, so bili slabo ali pa sploh niso bili umerjeni in zato njihovi zapisi (ohranjeno jih je le malo) niso uporabni za določanje magnitude. Magnituda za ta potres je izračunana na podlagi povprečnega polmera območja z intenziteto IV in V EMS. Tako izračunana magnituda se dokaj dobro ujema z vrednostjo, ki jo je dal Ribarič (4,90).
Slika 2. Karta intenzitet za potres 15. julija 1897.
Figure 2. Intensity map for 15 July, 1897 Ljubljana earthquake.
50
I. Cecič in M. S. Barbano
Pregled parametrov potresov, povzet po dosedanjih katalogih, kot tudi predlog nove ocene parametrov je dan v preglednici 3.
Preglednica 3. Parametri potresa 15. julija 1897 v Ljubljani Table 3. Parameters of the 15 July, 1897 Ljubljana earthquake
Avtor Žariščni čas (UTC) Lat °N Lon °E Io Nadžariščno območje
Leto M D h m s
SHA74 1897 07 15 05 57 46.000 14.500 VIIIMSK Ljubljana
RIB 82 1897 07 15 05 57 46.050 14.500 7.75 MSK Ljubljana
POS85 1897 07 15 05 57 46.050 14.500 8 MCS Ljubljana
CEC97 1897 07 15 05 53 46.06 14.50 VII EMS Ljubljana
Nova ocena parametrov prinaša nekaj sprememb (preglednica 3). Kot minuta, v kateri se je potres zgodil, je določena 53-ta in ne 57-ta minuta, in sicer na podlagi primerjanja vseh časov, ki so navedeni v poročilih prič. S tem časom se ujemata tudi poročili A. Belarja in E. Bocka (Agamennone, 1898). Koordinati nadžarišča (epicentra) sta določeni tako, da predstavljata težišče poligona, ki ga tvorijo točke, v katerih je intenziteta dosegla ali presegla VI EMS. Za oceno nadžariščne (epicentralne) intenzitete, kot tudi za vse ostale, je uporabljena lestvica EMS, in sicer različica iz leta 1992.
Pri podatkih za nadžariščno intenziteto Io je ohranjen način, v katerem so bili zapisani v izvirniku. Intenziteto, ki ima celoštevilčne vrednosti, zapisujemo z rimskimi števili, da ne pride do uporabe decimalnih vrednosti. Obdobje računalniške obdelave podatkov pa je pripeljalo do tega, da se ta način polagoma opušča. Podatki o intenzitetah za vsak posamezen kraj (skupno jih je 323) so v Prilogi 1.
Zahvala
Pri iskanju podatkov za kraje v Avstriji mi je pomagal Edmund Fiegweil iz Centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko (ZAMG) na Dunaju, koordinate hrvaških krajev je posredoval Ivica Sovič iz Seizmološke službe Republike Hrvatske (SSRH) v Zagrebu. Nekaj ljubljanskih hiš mi je prijazno pomagal locirati Andrej Studen z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Sliko 1 je realiziral Renato Vidrih. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujem.
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
51
Literatura:
Andrees Neuer Allgemeiner und Oesterreichisch-Hungarischer Handatlas. Wien, 1904. Arhiv URSG, Ljubljana
BEECD - A Basic European Earthquake Catalogue and a Database for the evaluation of long-term seismicity and seismic hazard. 12-month Technical Progress Report. Milano, 1996.
Grünthal, G. (ur.), 1993a. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). Conseil de lEurope, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 7, Luxembourg, 79 pp.
Grünthal, G. (ur.), 1993b. European Macroseismic Scale 1992 (up-dated MSK-scale). http://www.gfz-potsdam.de/pbl/pg2/ems92/ems92_0.htm
Krajevni leksikon Slovenije I-IV. Ljubljana, 1971.
Postpischl, D. (ur.), 1985. Catalogo dei terremoti italiani dall'anno 1000 al 1980. Quad. Rie. Scient., 114 2B, Bologna, 239 pp.
Ribaric, V., 1982. Seizmicnost Slovenije - katalog potresov (792 A.D. - 1981.). Ljubljana, 649 pp.
Shebalin, N.V., Karnik, V. in Hadzievski, D. (ur.), 1974. Catalogue of earthquakes of the Balkan region. I, UNDP-UNESCO Survey of the seismicity of the Balkan region. Skopje, 600 pp.
Zivcic, M. in I. Cecic, 1998. Revised magnitudes of historical earthquakes in Slovenia. XXIII General Assembly of European Geophysical Society, Nice, April 1998.
Priloga 1. Seznam krajev, njihovih zemljepisnih koordinat in intenzitet za potres 15. 07. 1897 ob 5. uri 53 minut UTC. Za vsak kraj je dano ime (ali več imen), ki ga je navajal vir podatkov, šifra glavnega vira in čas, kot gaje navedel vir.
Appendix 1. The list of localities, their geographical co-ordinates and EMS-92 intensities for the earthquake on 15 July 1897 at 5.53 UTC. The name (or more names) as mentioned in the source(s) of data, the main source code(s) and the time as in the main source are given.
52
I. Cecič in M. S. Barbano
Kraj Ime kraja v viru Država Lat Lon Intenziteta (EMS-92) Vir Cas v viru
Ljubljana-Center Laibach, Ljubljana, Lubiana SLO 46.0527 14.5098 VII mult. 06:53
Ljubljana - Vič Waitsch SLO 46.0438 14.499 VI-VII VR40
Ljubljana -Glince (Vič) Gleinitz SLO 46.04 14.495 VI-VII VR40
Škof j a Loka Skofja Loka SLO 46.1675 14.3078 VI-VII IC124 07
Ljubljana - Polje Devica Marija v Polju SLO 46.05 14.585 VI IC124, IC149 07:00
Šentvid pri Ljubljani St. Veit ob Laibach SLO 46.1012 14.469 VI VR40 06:57-58
Smarje-Sap S. Marein - Sap SLO 45.9763 14.6155 VI VR40 06:55
Brezovica pri Ljubljani Brezovica bei Laibach SLO 46.021 14.4225 V-VI VR40 06:52-53
Dobrova Dobrova bei Laibach SLO 46.0536 14.4192 V-VI VR40 06:54
Črnuče Tschernutsch SLO 46.1066 14.5348 V-VI VR40 06:55
LJubljana - Brdo Brdo SLO 46.05 14.47 V-VI IC149
Ljubljana - Jezica Ježi ca SLO 46.09 14.52 V-VI VR40 06:55
Ljubljana - Kožarje Kožarje SLO 46.04 14.45 V-VI VR40
Liiilil jaiii] - Sostro Sostro SLO 46.04 14.62 V-VI IC149 07
Loaatec Logatec SLO 45.917 14.2344 V-VI IC149 07:00
Mozirje Prassberiz SLO 46.3383 14.9626 V-VI VR40 06:58
Naklo Naklo SLO 46.2756 14.3214 V-VI IC149
Poljčane Poeltschach SLO 46.3138 15.584 V-VI VR40 06:55
Preska Preska SLO 46.1327 14.4132 V-VI VR40 06:53
Sora Zeyer SLO 46.1423 14.3776 V-VI VR40 06:55
Spita! lč Neuthal SLO 46.218 14.8494 V-VI VR40 06:50
Vodice Wodiz SLO 46.1867 14.4999 V-VI VR40 06:58
Žužemberk Seisenbery SLO 45.832 14.9383 V VR40 06:50
Bleibur;: Pliberk A 46.59 14.81 V IC149
Borovnica Franzdorf SLO 45.9183 14.3689 V VR40 06:56
Braslovče Frasslau SLO 46.2888 15.0434 v VR40 06:55
Brdo pri Lukovici Egg SLO 46.1696 14.6892 v VR40 06:58
Crngrob Ehrengruben bei Altlack SLO 46.199 14.3132 v VR40 06:55
Dob Aich SLO 46.1545 14.6328 v VR40 06:53
Gorizia Gorica I 45.9425 13.6197 v IC124
Hrastnik Hrastnik SLO 46.1482 15.0909 v IC124
Kamnik Kamnik, Stein SLO 46.2259 14.6162 v IC149, VR40 06:53
Kresnice Kressnitz SLO 46.1024 14.79 v VR40 06:58
Ljubljana - Rudnik Rudnik bei Laibach SLO 46.0256 14.5468 v VR40 06:53
Meniicš Mannsburu SLO 46.1629 14.5728 v VR40 06:55
Nadgorica Nadgorica SLO 46.09 14.57 v IC149, VR40
Peče Peče, Peče bei Moraeutsch SLO 46.1482 14.8136 v IC149, VR40 07:00, 07:00
Polhov Gradec Billich iratz SLO 46.0643 14.3175 v VR40
Sevnica Lichtenwald SLO 46.0095 15.3089 v VR40 07:03
Smlednik Smlednik, Floednig SLO 46.1635 14.4354 v IC149, VR40 06:58, 06:58
Šentjur pri Celju St. Georgen a.d. Suedbahn SLO 46.2179 15.4008 v VR40 06:56
Šmartno v Tuhinju St. Martin SLO 46.2151 14.7356 v VR40 06:55
Trbovlje Trifail SLO 46.15 15.0539 v VR40 06:57
Tunjice Theinitz SLO 46.2347 14.5784 v VR40 06:55
U<.rovizza Ukve I 46.52 13.475 v IC149
Voklo Voklo, Huelben SLO 46.2153 14.4273 v IC149, VR40
Vrhnika Oberlaibach SLO 45.9627 14.2984 v VR40 06:53
Vrhpolje pri Moravčah Vrhpolje bei Moraeutsch SLO 46.1257 14.7143 v VR40
Zagorje ob Savi Saüor an der Save SLO 46.1132 15.0075 v VR40 07:00
Zyornji Tuhinj Ober Tuchein SLO 46.2275 14.7744 v VR40 06:55
Žalna Zaljna SLO 45.9412 14.7117 v VR40 06:57
Planinska a Kropp SLO 46.2921 14.2099 IV-V VR40 06:55
Litija Littai SLO 46.0568 14.8351 IV-V VR40 06:58
Luče Leutsch SLO 46.3568 14.7484 IV-V VR40 06:57
Moravče Moraeutsch SLO 46.137 14.7486 IV-V VR40 06:50
Podkrai Podkrai SLO 45.8643 14.0658 IV-V VR40 06:55 cca
Podraelec Podmelec SLO 46.1648 13.8146 IV-V VR40 06:40
Predmeja Dol ob Heidenschaft SLO 45.9444 13.8925 IV-V VR40 06:50
Razdrto Praewald SLO 45.757 14.0645 IV-V VR40
Rečica ob Savinji Riez bei Obcrburji SLO 46.3251 14.9275 IV-V VR40 06:45
Rogaška Slatina Rohitsch & Heil. Kreuz SLO 46.2318 15.6429 IV-V VR40 06:50
bei Rohitsch
Sava Sava pri Litiji, Sava bei SLO 46.0887 14.8968 IV-V IC149, 07:00,
Littai VR40 07:00
Spodnja Sorica Zarz SLO 46.2183 14.0377 IV-V VR40 07:00
Šentvid pri Stični St. Vid na Dolenjskem, SLO 45.9528 14.8454 IV-V IC149, 07,07
St. Veit VR40
Skocjan St. Canzian bei SLO 45.8852 14.6374 IV-V VR40 07:00
Auers perg
Tržič Neumarktl SLO 46.3661 14.3134 IV-V VR40 06:58
Trzin Tersain SLO 46.135 14.569 IV-V VR40 06:57
Turjak Auers pert; SLO 45.8783 14.6145 IV-V VR40
Vojnik Vojnik SLO 46.2936 15.31 IV-V VR40 07:03
Zabukovje nad Sevnico Zabukovje bei SLO 46.0542 15.3718 IV-V VR40 07:00
Lichtenwald
Blciber:: Bleibery A 46.625 13.689 IV VR40 06:57
Gabrije bei Sovodnje SLO IV VR40 06:48
Saa::er Saa;;er A 46.569 13.689 IV VR40 06:58
Ajdovščina Šturje bei Haidenschaft, SLO 45.88 13.83 rv VR40 06:48
Haidenschaft
Ajševica Ajševica SLO 45.947 13.6961 IV VR40 06:56
Basovizza Basovizza I 45.57 13.85 IV VR39 07:00
Begunje na Gorenjskem Vi^aun SLO 46.3767 14.2059 IV VR40 06:54
Boštanj Savenstein SLO 46.014 15.2861 IV VR40 06:50 cca
Bovec Bovec, Flitsch SLO 46.3371 13.5556 IV IC124,
VR40 07
Brežice Rann SLO 45.905 15.5971 IV VR40 06:57
Cerknica Zirknitz SLO 45.7967 14.3628 IV VR40 06:59
Cerkno Kirchheim SLO 46.1286 13.9962 IV VR40 06:35
Dcskle Deskla SLO 46.0537 13.6181 IV VR40 06:45
Dobrne/. Schloss Golitsch bei SLO 46.3434 15.4588 IV VR40 07:15
Gonobitz
Dolnji Ajdovec Ajdovec bei Seisenber:' SLO 45.8294 15.017 IV VR40 06:52
Dornberk Dörnberg SLO 45.8895 13.7405 IV VR40 06:55
Eisenka^el Eisenkappel A 46.49 14.59 IV VR40 06:50
Črni potok Sv. Križ pri Litiji SLO 46.0347 14.8479 IV IC149 07:00
Godovič Godovič SLO 45.9649 14.0859 IV ICI24,
VR40 06:50 cca
Gorenji Lcskovec St. Anton ob SLO 46.0279 15.4184 IV VR40 07:00
Reichenburji
Grafenstein Grafenstein A 46.61 14.47 IV VR40 06:55
Griže Greis SLO 46.2313 15.1591 IV VR40 06:59
Grožnjan Grisiunana CRO 45.38 13.71 IV VR40 06:57
Idrija Ober-Idria, Idria SLO 46.0016 14.0268 IV VR40 06:50 cca
Idrijski Loi Iderskilog SLO 45.9617 14.0421 IV VR40 06:50 cca
Komenda Komenda SLO 46.2076 14.5438 IV IC149 06:54
Koper - Semedela Semedeila bei SLO 45.535 13.71 IV VR39 06:58
54
I. Cecič in M. S. Barbano
Kraj Ime kraja v viru Država Lat Lon Intenziteta Vir Čas v viru
(EMS-92)
Capodistria
Kranjska Gora Kranjska gora, Kronau SLO 46.4857 13.7918 IV IC124,
VR40 06:59
Kromberk Kronberp SLO 45.9595 13.6732 IV VR40
Laško Tueffer SLO 46.1566 15.2434 IV VR40 06:50
Lozice Lozice SLO 45.781 14.0045 IV VR40 06:45
Mašun Mašun bei Grafenbrunn SLO 45.62 14.31 IV VR40 06:52
Mokronog Nassenfuss SLO 45.9429 15.1538 IV VR40 06:55
Monfalcone Monfalcone I 45.81 13.52 IV VR40 06:45
Motnik Moettnip SLO 46.2148 14.8898 IV VR40 06:50
Novo mesto Rudolfswert SLO 45.7988 15.1787 IV VR40 07:00
Oprtali Portole CRO 45.375 13.81 IV VR40 07:02
Planina pri Rakeku Planina, Haasher^ SLO 45.8307 14.2574 IV VR40 06:57
Podbrezje Podbrezje, Birkendorf SLO 46.2915 14.2878 IV IC149, 06:54,
VR40 06:54
Podgorje Podgorje bei SLO 46.4683 15.0948 IV VR40 06:45
Windischüraz
Podnanos St. Vid pri Vipavi, St. SLO 45.7975 13.9764 IV IC124,
Veit bei Wippach VR40
Postojna Postojina SLO 45.7761 14.2183 IV IC124 06:55
Prebold St. Paul bei Pra.üwald SLO 46.2373 15.0967 IV VR40 06:40
Radeče Radeče pri Zidanem SLO 46.066 15.1887 IV IC149, 06:55,
Mostu, Ratschach bei VR40 06:55
Steinbrueck
Rakek Rakek SLO 45.8148 14.317 IV IC124
Ribnica Reifnitz SLO 45.7391 14.7355 IV VR40 06:56
Rie^ersdorf Rieirersdorf A 46.55 13.78 IV VR40 06:59
Samobor Samobor CRO 45.80 15.73 IV IC89 07
Slivnica pri Mariboru Schleinitz bei Marburg SLO 46.475 15.6595 IV VR40 07:00
Slovenj Gradec Windisch^raz SLO 46.5092 15.0859 IV VR40 07:00
Spodnja Idrija Sp. Idrija, Unter-Idria SLO 46.0317 14.0303 IV IC124,
VR40
Spodnje Gorje Goerjach bei Veldes SLO 46.3812 14.0839 IV VR40 07
Srpenica Serpenica SLO 46.2916 13.5039 IV VR40 06:56
St. Jakob in Rosental St. Jakob im A 46.55 14.06 IV VR40 06:58:27
Rosenthale
Studenice Studenitz SLO 46.3012 15.6181 IV VR40 06:54
Šenčur St. Georgen SLO 46.2439 14.4278 IV VR40 06:53
Šentjernej St. Barthelmae SLO 45.8391 15.3411 IV VR40 06:54
Sentrupert St. Ruprecht SLO 45.9772 15.0946 IV VR40 06:54
Trebelno Trebelno SLO 45.9123 15.1548 IV IC124 07:00
Trebiciano Trebich I 45.67 13.815 IV VR39 06:57
Trieste Trst, Trieste I 45.642 13.754 IV IC124, zjutraj,
VR39 06:57
Velika Pirešica Pireschitz SLO 46.2868 15.1855 IV VR40 06:59
Velike Bloke Bloke bei Rakek SLO 45.7853 14.4846 IV VR40 06:55
Veliki Gaber Veliki Gaber SLO 45.9385 14.9138 IV VR40 07:00
Villa Opicina Opčina I 45.68 13.78 IV VR39 07:58
Vransko Franz SLO 46.2459 14.9566 IV VR40, 06:45,
IC158 06:44
Zadlop Zadlof; SLO 45.9368 14.0135 IV VR40 06:50 cca
Zagorje Zagorje na Pivki, Sagor SLO 45.6414 14.2275 IV IC124,
a.d. Poik VR40
Zgornja Rečica Ober-Rečič bei Tueffer SLO 46.1745 15.1684 IV VR40 07:00
Zidani Most Steinbrueck SLO 46.0864 15.1747 IV VR40 06:56
Zreče Zreče pri Konjicah SLO 46.3757 15.393 IV IC149 07:00
Žalec Žalec, Sachsenfeld SLO 46.2513 15.1688 IV IC124,
VR40 06:59
Lieschen Liescha A 46.672 14.485 III-IV VR40 06:53
Trahuetten Trahuetten A 46.825 15.153 III-IV VR40 06:55
Dravograd Unterdrauburg SLO 46.5932 15.0328 III-IV VR40 06:59
Voelkermarkt Voelkermarkt A 46.660 14.637 III-IV VR40 06:51
Ambrus Ambrus bei Seisenberg SLO 45.8276 14.8197 III-IV VR40 06:45
Bistrica ob Sotli St. Peter bei SLO 46.0579 15.6683 III-IV VR40 07:20
Koenigsberf:
Bled Veldes SLO 46.3691 14.1187 III-IV VR40 06:51
Celje Cilli, Gaberje bei Cilli SLO 46.2304 15.2685 III-IV VR40 06:58,
06:57
Crniče Cerniče SLO 45.9107 13.7801 III-IV VR40 07:02-05
Gaberje Gabrije SLO 45.8393 13.8907 III-IV VR40 06:43
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
55
Kraj Ime kraja v viru Država Lat Lon Intenziteta Vir Čas v viru
(EMS-92)
Kappel a.d. Drau Kaj-|>el a.d. Drau A 46.53 14.25 III-IV VR40 07:00
Kastav Castua CRO 45.36 14.34 III-IV VR40 07
Kočevje Gottschee SLO 45.6432 14.8641 III-IV VR40 06:58
Kozje Drachenburj SLO 46.0712 15.5696 III-IV VR40 06:49
Latisana Latisana I 45.78 13.00 III-IV IC368 06:55 cca
Liboje Liboje bei Cilli SLO 46.2067 15.1993 III-IV VR40 07:15
Liubno ob Savinji Laufen SLO 46.35 14.8391 III-IV VR40 06:56
Makole Maxau SLO 46.3178 15.6721 III-IV VR40 07:02
Maribor Marburg SLO 46.5628 15.6489 III-IV VR40 06:57
Motovun Montona CRO 45.33 13.82 III-IV VR40 06:45
Ormož Friedau a.d. Drau SLO 46.4088 16.1525 III-IV VR40 07:04
Plomin Fianona CRO 45.138 14.184 III-IV VR40 07:52
Podbrdo Podberdo an der Bača SLO 46.2103 13.9775 III-IV VR40 07
Podliubelj St. Anna bei Neumarktl SLO 46.3983 14.2917 III-IV VR40 06:54
S. Dorliiro Dolina I 45.59 13.85 III-IV VR40 06:50
San GiorL'io di Noi:aro S. Giorgio di No^aro I 45.83 13.21 III-IV IC368 06:48
Sežana Sesana SLO 45.705 13.8783 III-IV VR40 06:56
Senožeče Senosetsch SLO 45.7189 14.0442 III-IV VR40 06:55
Slovenska Bistrica Windisch-Feistritz SLO 46.3906 15.58 III-IV VR40 06:57:30
Slovenske Konjice Gonobitz SLO 46.3391 15.4264 III-IV VR40 06:55
St. Primus St. Primus bei St. Veit im Jaunthal A 46.57 14.58 III-IV VR40 06:57
Šmarje pri Jelšah St. Marein bei Erlachstein SLO 46.2284 15.523 III-IV VR40 07:10
Šoštanj Schoenstein SLO 46.3801 15.053 III-IV VR40 06:56
Tolmin Tolmein SLO 46.1861 13.7398 III-IV VR40 06:57
Zgornja Kungota Ober-St. Kunitiund SLO 46.6392 15.6189 III-IV VR40 07:00
Žirovnica Žirovnica SLO 46.4045 14.1427 III-IV VR40 06:55
Grisolera I III IC368 07:15 cca
Aviano Castello Aviano I 46.06 12.58 III IC368 06:50
Buttrio Buttrio in Piano I 46.02 13.33 III IC368 07
Cervi jnano d. Friuli Cervi L'nano I 45.825 13.33 III VR40 06:47
Cividale del Friuli Cividale I 46.09 13.43 III IC368 07
Cormons Cormons I 45.96 13.46 III VR40 06:58
Cepovan Cepovan SLO 46.05 13.798 III VR40 06:15
Dobrna Neuhaus bei Cilli SLO 46.3384 15.2341 III VR40 07:00
Eibiswald Eibiswald A 46.68 15.26 III VR40 06:54
Gradišča Gradišča I 45.89 13.49 III VR40 06:50
Grahovo ob Bači Grahova SLO 46.1567 13.8692 III VR40 06:50
Herma;or Herma^or im Gailthal A 46.63 13.35 III VR40 06:56
Kirschentheuer Kirchentheuer A 46.53 14.275 III VR40 06:55:30
Knežak Knežak, Grafenbrunn SLO 45.6262 14.2438 III IC 124, VR40
Krško Gurkfeld SLO 45.9667 15.4901 III VR40 07
Lenart v Slovenskih goricah St. Leonhard in Windisch Buehlen SLO 46.5747 15.8373 III VR40 07
Ljutomer Luttenberi: SLO 46.5171 16.2076 III VR40 07
Marano Laiiunare Marano Lacunare I 45.76 13.17 III IC368 06:30
Metlika Moettlini: SLO 45.6519 15.3246 III VR40 07
Moellbruecke Moellbruecken bei Sachsenburj: A 46.832 13.368 III VR40 07
Motta di Livenza Motta di Livenza I 45.78 12.61 III IC368 07
Mureck Mureck A 46.71 15.78 III VR40 06:58
Nemški Rovt Deutschruth SLO 46.2717 13.9839 III VR40
Oberhof bei Metnitz Oberhof bei Metnitz A 46.962 14.149 III VR40 06:54
Obloke Obloke SLO 46.1758 13.9119 III VR40
Ostrožno Brdo Ostrožno berdo SLO 45.6205 14.1291 III VR40 07
Piran Pirano SLO 45.5289 13.5748 III VR40 07:08
Piuma Pevma I 45.78 13.61 III 06:50
Polenšak Polenšak bei Pettau SLO 46.4691 16.0073 III VR40
Poreč Parenzo CRO 45.227 13.602 III VR40 07
Pritschitz Pritschitz am Woerthersee A 46.621 14.186 III VR40 06:54
Pula Pola CRO 44.869 13.854 III VR40 07
Sacile Sacile I 45.953 12.499 III IC368 06:55
Stift Grifffen Stift Grifffen A 46.699 14.704 III VR40 07:00
Stržišče Strzišče SLO 46.2138 13.9274 III VR40
Triban Tribano CRO 45.4 13.67 III VR40 07
Udi ne Videm I 46.0633 13.2358 III IC368 06:55
Uma; Umai'.o CRO 45.44 13.51 III VR40
Velden Velden am A 46.616 14.044 III VR40 06:58
56
I. Cecič in M. S. Barbano
Kraj Ime kraja v viru Država Lat Lon Intenziteta (EMS-92) Vir —p---- ( as v viru
Woerthersee
Vižinada Visinada CRO 45.31 13.75 III VR40 06:45
Lovran Lovrana CRO 45.28 14.27 II-III VR40 07
Palmanova Palmanova I 45.90 13.31 II-III IC368 07
Livenza I čutili IC8 06:53
Marana I čutili IC8 06:53
Villnoess I čutili VR40
Funes Vilnoess bei Klausen I čutili VR40 07
Zappolo I čutili IC8 06:53
Arnoldstein Arnoldstein A 46.55 13.71 čutili VR40
Batnoli Boljunc I 45.6 13.85 čutili VR40
Dolenjske Toplice Toplice pri Novem mestu, Toeplitz SLO 45.7548 15.0631 čutili IC149, VR40
Dovie Leni.'enfeld SLO 46.4679 13.9549 čutili VR40
Cemšenik L emšenik SLO 46.1801 14.9487 čutili IC149
Crnomeli Crnomeli SLO 45.574 15.199 čutili IC149
Gailitz Gailitz A 46.567 13.689 čutili VR40
Gams bei Stainz Gams bei Stainz A 46.870 15.223 čutili VR40 06:55
Gemona Gemona I 46.28 13.14 čutili IC368 07 cca
Grahovo Grahovo SLO 45.7699 14.4273 čutili IC149
Gutenstein Gutenstein A 47.874 15.895 čutili VR40 07:10
Hochobir Hochobir A 46.507 14.488 čutili VR40 06:55
Jesenice - Javornik Jauerbun; SLO 46.43 14.085 čutili VR40
Koper Capodistria SLO 45.5468 13.7341 čutili VR40 07
Kostanjevica na Krki Kostanjevica, Landstrass SLO 45.8466 15.4297 čutili IC149, VR40
Krka Krka na Dolenjskem SLO 45.8816 14.783 čutili IC149
Lesce Lees SLO 46.3604 14.1609 čutili VR40 06:58
Mareziv.e Mareziee pri Kopru SLO 45.5093 13.8007 čutili IC149
Nazarje Nazaret v Savinjski dolini SLO 46.3205 14.9579 čutili IC149
Novacuzzo Novaki na Goriškem I 46.02 13.45 čutili IC149
Ozeljan Ozeljan bei Schoenpass SLO 45.9436 13.7355 čutili VR40 06:45
Pevc Forsthaus Peuc SLO 45.97 13.99 čutili VR40 06:50 cca
Planina pri Sevnici Montpreis SLO 46.106 15.4137 čutili VR40 07:05
Poertschach Poertschach am See A 46.64 14.14 čutili VR40 07
Radovljica Radmansdor SLO 46.3429 14.1768 čutili IC368
Rijeka Fiume CRO 45.32 14.43 čutili IC368
Roemeri|uelle Roemerquelle A 48.096 16.998 čutili VR40 06:45
Sa^rado Sa:'rado I 45.87 13.475 čutili VR40 06:43
San Giuseppe della Chiusa Ricmanje I 45.61 13.84 čutili VR40
Slavina Slavina SLO 45.7123 14.1822 čutili IC149
Srednja vas v Bohinju Mitterdorf in der Wochein SLO 46.2978 13.9307 čutili VR40 06:50
Stara Cerkev Stara Cerkev na Kočevskem, Mitterdorf SLO 45.6697 14.8447 čutili IC149, VR40
Stari Tri; pri Ložu Altenmarkt bei Laas SLO 45.7144 14.4742 čutili VR40 06:57
Svibno Scharfenberg SLO 46.0639 15.1021 čutili VR40 07:02
Sentlambert St. Lambert SLO 46.1114 14.9398 čutili IC149
Šmarna ;:'ora Šmarna sora SLO 46.13 14.475 čutili IC149
Šmartno pri Slovenj Gradcu St. Martin bei Windisch;: raz SLO 46.4913 15.1126 čutili VR40 07:00
Stiak Stjak na Goriškem SLO 45.7953 13.9103 čutili IC149
Tržišče Sv. Trojica pri Mokronogu SLO 45.9584 15.1987 čutili IC149
Trebnje Trebnje SLO 45.9107 15.0134 čutili IC149
Truške Truške pri Kopru SLO 45.495 13.8284 čutili IC149
Velika Stanka Stanka SLO 46.0486 14.7674 čutili IC149
Videm Dobrepolje SLO 45.8487 14.6992 čutili IC149
Vransko Vransko SLO 46.2459 14.9566 čutili IC124
Železniki Železniki SLO 46.222 14.1632 čutili IC149
Zrenj Sdre;.'.na CRO 45.4 13.85 zvok VR40
Liubljana-Gunclje Gunclie SLO 46.075 14.475 voda VR40
Bressanone Brixen I niso čutili VR40
Enneberi; I niso čutili VR40
Forni di Sopra I niso čutili IC368
Rodda I niso čutili IC368
S. Oderico I niso čutili IC368
Verze Linis I niso čutili IC368
AdleSiči Adlešiči SLO 45.5226 15.3158 niso čutili VR40
Andreis Andreis I 46.20 12.61 niso čutili IC368
Potres v Ljubljani 15. julija 1897
57
Kraj Ime kraja v viru Država Lat Lon Intenziteta (EMS-92) Vir Čas v viru
Arba Arba (Maniaco) I 46.14 12.79 niso čutili IC368
Caorie Caorie I 45.60 12.89 niso čutili IC368
Chiusaforte Chiusaforte I 46.41 13.31 niso čutili IC368
Codroi [io Codroi po I 45.96 12.98 niso čutili IC368
Grado Gradež I 45.68 13.33 niso čutili IC124
Graz Graz 47.070 15.442 niso čutili VR40
Griunano Griunano I 45.72 13.69 niso čutili VR39
Lien z Lienz 46.835 12.762 niso čutili VR40
Majano Majano I 46.18 13.07 niso čutili IC368
Matrei in Osttirol Windisch-Matrei 47.001 12.542 niso čutili VR40
Medea Medea I 45.92 13.41 niso čutili VR40
Moraro Moraro I 45.930 13.497 niso čutili VR40
Obcrtilliach Obertilliach 46.711 12.617 niso čutili VR40
Pal u/za Paluzzo I 46.53 13.02 niso čutili IC368
Piavon Piavon I 45.76 12.53 niso čutili IC368
Platischis Platischis I 46.24 13.38 niso čutili IC368
Pontebba Pontebba I 46.51 13.31 niso čutili IC368
Pozzoulo d. Friuli Pozzoulo I 45.99 13.19 niso čutili IC368
Prosecco Prosecco I 45.71 13.725 niso čutili VR39
S. Croce S. Croce I 45.73 13.68 niso čutili VR39
San Dona di Piave S. Dona di Piave I 45.63 12.57 niso čutili IC368
Sarmede Sarmede I 45.98 12.39 niso čutili IC368
Spinea Orunano Spinea I 45.49 12.17 niso čutili IC368 06:59:05
Stregna Strelna I 46.13 13.58 niso čutili IC368
Smaiieta St. Marüarethen SLO 45.8871 15.2557 niso čutili VR40
Vinica Vinica SLO 45.4616 15.2583 niso čutili VR40
Vir-en Virgen A 47.004 12.458 niso čutili VR40
Zenson di Piave Zenson I 45.68 12.49 niso čutili IC368
Zoppola Zoppolo I 45.97 12.47 niso čutili IC368
58_______I. Cecič in M. S. Barbano
OJAČENJE NIHANJA TAL ZARADI LOKALNE GEOLOŠKE ZGRADBE NA JUŽNEM OBROBJU LJUBLJANE (RAKOVA JELŠA)
THE EFFECT OF LOCAL GEOLOGY ON THE GROUND MOTION AT THE SOUTHERN RIM OF LJUBLJANA
Andrej Gos ar, Mladen Živčič
Izvleček. S primerjavo zapisov nekaterih močnejših regionalnih potresov iz oktobra 1997 na začasni opazovalnici na Ljubljanskem barju in na observatoriju URSG na Golovcu smo ocenili ojačenje nihanja tal na barjanskih sedimentih. Pri tem smo uporabili spektralno razmerje med zapisoma na lokalnih tleh in na podlagi. Na lokaciji meritev (Rakova Jelša) je debelina barjanskih sedimentov 25 m, v podlagi pa so permski in karbonski skrilavci in peščenjaki, iz katerih je zgrajen tudi Golovec. Največje ojačenje amplitud nihanja, do 15-krat, je pri frekvencah okoli 2 Hz. To ustreza lastni frekvenci tri- do petnadstropnih zgradb.
Abstract. Seismograms of two stronger regional earthquakes in October 1997 recorded at the temporary station at Ljubljansko barje and at the observatory of the Geophysical Survey of Slovenia at Golovec were used in assessing the effect of sediments on ground motion. Ljubljansko barje is filled with soft lacustrine sediments which have a maximum thickness of 200 m. At the location of measurements at Rakova Jelša their thickness is 25 m. The bedrock is composed of Permian and Carboniferous sandstone and shale that outcrop on Golovec hill. By using the spectral ratio of the transversal component between sediments and bedrock location, an amplification of 15 was obtained around 2 Hz. For comparison, 50 seconds of records in time of maximum acceleration after the arrival of transversal waves were taken. The spectra were smoothed with a window of 0.4 Hz. The maximum amplification corresponds to the natural frequency of multistorey buildings.
Uvod
Vpliv lokalne geološke zgradbe na nihanje tal in na poškodbe zgradb ob potresu je že dolgo znan, vendar se je v preteklosti obravnaval predvsem kvalitativno ali s pomočjo empiričnih enačb. Razvoj inženirske seizmologije in prenosnih digitalnih potresnih opazovalnic pa je omogočil razvoj modernih kvantitativnih metod za oceno tega vpliva.
Tudi v Sloveniji smo že pri več potresih ugotavljali pomembne vplive lokalne geološke zgradbe na nihanje tal. V zadnjih letih so to pokazale podrobne makroseizmične raziskave ob dveh potresih 22. maja 1995 pri Ilirski Bistrici (Godec in sod. 1996) in ob zadnjem močnem potresu v Posočju 12. aprila 1998 (Vidrih in Godec, 1998). Proučevanje teh pojavov in njihovo razumevanje je pomembno pri prostorskem
59
60
A. Gosar in M. Živčic
planiranju in še posebej pri izbiri lokacij za pomembnejše objekte. Nekateri strokovnjaki (npr. Reiter, 1990) pripisujejo vplivu lokalne geološke zgradbe podoben pomen kot oddaljenosti lokacije od žarišča potresa.
Na območju Ljubljane se srečujemo z zelo različnimi seizmogeološkimi pogoji, od zelo dobrih na obrobju, kjer izdanjajo permski in karbonski peščenjaki in skrilavci prek srednje dobrih na območju, ki ga prekrivajo prodni nanosi reke Save, do najslabših na območju, kjer so na površini barjanski sedimenti. Analizirali smo zapise nekaterih močnejših regionalnih potresov v letu 1997, posnetih na Rakovi Jelši (Ljubljansko barje) in na observatoriju URSG na Golovcu, ki stoji na permskih in karbonskih klastitih. S kvantitativno primerjavo seizmogramov in njihovih spektrov smo poizkusili oceniti vpliv lokalne geološke zgradbe na južnem obrobju Ljubljane na nihanje tal.
Vpliv lokalne geološke zgradbe na nihanje tal
Učinki potresa na izbrani lokaciji so odvisni od:
(a) žariščnih lastnosti potresa (magnituda, globina, oddaljenost, smer preloma in smer premika ob prelomu),
(b) regionalne geološke zgradbe, ki vpliva na pot potresnega valovanja med žariščem in bližino lokacije (hitrost širjenja valovanja, dušenje),
(c) lokalne geološke zgradbe (mehanske lastnosti, debelina in oblika sedimentacijskega bazena ter relief površja).
Kakšne bodo posledice potresa na objektu, ki stoji na tej lokaciji, pa je seveda odvisno tudi od potresne odpornosti oziroma ranljivosti objekta.
Lokalna geološka zgradba vedno vpliva na učinke potresa, vendar je njen prispevek lahko zelo različen, od zanemarljivega do zelo pomembnega. Najbolj znan je primer potresa 19. septembra 1985 (magnituda Ms=8,l), ki je katastrofalno prizadel Mexico City (10.000 mrtvih, 6 milijard USD škode), čeprav je bilo njegovo nadžarišče na Mehiški obali oddaljeno kar 400 km (Reiter, 1990). Do posebej močnega ojačenja nihanja tal v območju frekvenc, ki so rušilne za višje zgradbe (5 do 15 nadstropne), je prišlo le v predelu mesta, ki je bil zgrajen na sedimentih izsušenega jezera. Učinki potresa le nekaj kilometrov stran, kjer so tla iz magmatskih kamnin, pa so bili zanemarljivi.
Vpliv lokalne geološke zgradbe se lahko količinsko oceni na več načinov. Pri klasičnem pristopu se oceni, za koliko bo intenziteta potresa večja (prirastek intenzitete ali seizmični prirastek) od intenzitete na izbrani referenčni kamnini. Prirastek intenzitete je odvisen od treh glavnih dejavnikov: od razlike v akustični impedanci (zmnožek hitrosti in gostote) med lokalnimi tlemi in referenčno kamnino, od nivoja podzemne vode in od pojava resonance v tleh. Za te dejavnike, ki vplivajo na prirastek seizmičnosti, obstajajo v literaturi številne empirične in polempirične enačbe, s pomočjo katerih lahko ocenimo njihov prispevek (Ribarič, 1984; Slimak, 1996). Pri tem si pomagamo z geološkimi in
Ojačenjc nihanja tal
61
geofizikalnimi podatki in dodatnimi terenskimi meritvami. Z njimi določamo gostoto, hitrost vzdolžnega in prečnega valovanja v površinskih plasteh in v podlagi ter določimo nivo podzemne vode.
Kvantitativni načini obravnavanja vpliva lokalne geološke zgradbe
Vpliv lokalne geološke zgradbe lahko količinsko ocenimo z modeliranjem, z meritvami seizmičnega šuma ali s primerjavo zapisov potresov na različnih tleh.
V primeru, ko so na voljo bolj podrobni geološki podatki o plastoviti zgradbi podpovršja, lahko odziv tal pri različnih frekvencah izračunamo z modeliranjem. Večinoma se uporablja enodimenzionalno modeliranje, pri katerem predpostavimo vodoravno plastovitost. V zadnjem desetletju je razvoj računalnikov omogočil dvodimenzionalno modeliranje učinkov z upoštevanjem reliefa podlage sedimentnih bazenov in topografije površja. Razvoj pa gre še naprej v smeri tridimenzionalnih modelov.
Z meritvami naravnega in umetnega seizmičnega šuma in analizo spektra navpične in vodoravnih komponent lahko neposredno merimo odziv tal pri različnih frekvencah, ne da bi podrobneje poznali zgradbo podpovršja.
Povečanje amplitude nihanja tal (ojačenje) oziroma prirastek intenzitete najbolj stvarno ocenimo s primerjavo zapisov potresov in njihovih spektrov na lokaciji, prekriti s sedimenti, in na lokaciji, kjer podlaga teh sedimentov izdanja na površju. Redkeje se uporablja primerjava z zapisi seizmometra, nameščenega v vrtini, ki je dosegla podlago. Iz spektralnega razmerja med zapisi na površju sedimentov in tistimi na podlagi lahko izračunamo vpliv sedimentne plasti.
Metoda spektralnega razmerja
Zapis potresa (seizmogram) predstavlja časovni potek velikosti (amplitude) premika, hitrosti ali pospeška in je odvisen od Štirih osnovnih dejavnikov:
od procesov v žarišču potresa in od smeri, v kateri je potresno valovanje zapustilo žarišče (sevalna funkcija),
od sprememb, ki jih je valovanje doživelo na poti od žarišča do potresne opazovalnice,
od lastnosti lokalne geološke zgradbe (tal) na lokaciji potresne opazovalnice,
- od lastnosti naprave za zapisovanje potresov (prevajalna funkcija seizinografa).
Spekter Z,y zapisa potresa i na opazovalnici j je zmnožek posamičnih spektrov zgoraj naštetih dejavnikov: žarišča My, poti P,y, lokalnih tal L,- in instrumenta Ij
Zjj = Mtj Pfjf Lj lj
62
A. Gosar in M. Živčic
Če imamo na voljo zapisa Z0 in Zik istega potresa i na dveh opazovalnicah j in k, katerih medsebojna razdalja je majhna v primerjavi z oddaljenostjo od žarišča potresa, lahko najprej opredelimo dejansko nihanje ta! Sv in S* na obeh lokacijah, tako da odpravimo vpliv instrumenta
= Zij / ]j
Ker je valovanje: v obeh primerih zapustilo žarišče skoraj natančno v isti smeri in do opazovalnic prepotovalo pretežno isto pot, dokaj dobro velja, daje
My = Mft in
Fif = P*
iz česar sledi, daje
Sij/ Sjh = bj/ Lj;
Razmerje spektrov nihanja tal tako določa le razlika v lokalni strukturi v območju neposredno pod opazovalnico. Če je ena od opazovalnic na trdi podlagi (osnovni kamnini), druga pa na sedimentih, odloženih na to podlago, lahko tako opredelimo vpliv sedimentnih plasti na spremembo amplitude (velikosti) nihanja. To metodo je prvi uporabil Borchcrdt (1970) pri raziskavah v okolici zaliva Sati Francisco.
Ocena vpliva lokalne geološke zgradbe na Rakovi Jelši
Južni del Ljubljane stoji na barjanskih sedimentih, ki seizmogcološko pomenijo slaba tla. Obenem je tu tudi podtalnica zelo plitvo, in sicer na globini od I do 2 m. V podlagi barjanskih sedimentov so pcrmski in karbonski skilavci in peščenjaki, ki izdajajo na obrobju na Ljubl janskem gradu in na Golovcu, kjer stoji observatorij URSG.
Da bi pridobili potresne zapise z barjanskih tal, ki bi jih primerjali z zapisi na observatoriju na Golovcu, smo 10. oktobra 1997 postavili prenosen akcelerograf Etna (Kinemetrics) na Rakovi Jelši, na levem bregu Ljubljanice. Z njim smo zapisovali potrese do 27. oktobra. V tem času sta bila dva močnejša regionalna potresa, ki sta bila primerna za primerjavo nihanja tal. Prvi je bil 13, oktobra ob 13:39 UTC z žariščem v južni Grčiji z magnitudo Ms-6,6 (oddaljenost okoli 1250 km), drugi pa 14. oktobra ob 15:23 UTC v srednji Italiji z Ms=5,5 (oddaljenost okoli 350 km). Gre za enega močnejših popolresov, ki so sledili dvema rušilnima potresoma, ki sta prizadela pokrajini Umbrija in Marche 26. septembra 1997,
Na območju Rakove Jelše je udorina Ljubljanskega barja zapolnjena z značilnim
barjanskim profilom močvirskih sedimentov in majhnim deležem prodnih nanosov, ki
so pogostejši v drugih predelih (Mencej, 1989), Globina do permske in karbonske
podlage je bila določena s Številnimi gcoclcktnčnimi meritvami in znaša na merski
lokaciji 25 m. Potrjujejo tudi bližnja vrtina na desnem bregu Ljubljanice, ki je podlago
navrtala v globini 22 m. Razdalja med lokacijo na Rakovi Jelši in observatorijem na Golovcu je 1970 m.
Ojačenje nihanja tal
63
Profil na sliki 1 je bil narejen na podlagi tridimenzionalnega modela reliefa podlage Ljubljanskega barja, ki je bil izdelan iz vseh razpoložljivih geofizikalnih in vrtalnih podatkov (Živanovič in Rajver, 1991). Jugozahodno od Rakove Jelše podlaga hitro tone v globino prek 120 m, v smeri proti severovzhodu pa se globina manj spreminja.
Zapise akcelerografa Etna na Rakovi Jelši smo primerjali z zapisi seizmografa SSR-1 (Kinemetrics) s seizmometri WR-1 na observatoriju na Golovcu. Za primerjavo smo izbrali 50 sekund zapisa v območju največjih pospeškov nihanj po prihodu prečnega valovanja. Zapise smo najprej popravili s prevajalno funkcijo instrumenta in potem rotirali v smer proti žarišču potresa, da smo dobili prečno komponento - T (pravokotno na smer razširjanja valovanja), pri kateri so amplitude prečnega valovanja največje, in radialno komponento - R (v smeri razširjanja). Na sliki 2 so dane vse tri komponente (Z,R,T) zapisa "grškega" potresa na Rakovi Jelši in na Golovcu, na sliki 3 pa zapisi "italijanskega" potresa. V obeh primerih je podan časovni zapis pospeškov nihanja tal.
Na sliki 4 je podano spektralno razmerje zapisov prečne komponente na obeh lokacijah (zglajeno z 0,4 Hz širokim oknom) za vsak potres posebej in dodatno zglajeno geometrijsko povprečje obeh. Ob domnevi, da se bodo tla enako obnašala v primeru močnega nihanja (velikih pospeškov) kot so se v tem primeru pri šibkih pospeških, vidimo, da v območju frekvenc okoli 2 Hz (nihajni čas 0,5 s) lahko pričakujemo ojačenje amplitud nihanja do 15-krat, kar ustreza povečanju potresne intenzitete za več kot eno stopnjo EMS-lestvice. To ojačenje je najbolj izrazito pri frekvenci, ki ustreza lastni frekvenci večnadstropnih hiš. To pomeni, da v primeru potresa lahko pride do rezonančnih učinkov med stavbo in podlago in s tem do dodatnega povečanja amplitude nihanja. Pritlične in enonadstropne hiše, ki na tem območju prevladujejo, imajo višje lastne frekvence, pri katerih pa je ojačenje zaradi lokalnih tal manjše.
200 m
100
0 J
SW
X: U. BARJE
Rakova JeKa T
trn
fl
Observatorij
II
GOLOVRC
NE
1000
2000 m
Slika 1. Prerez vzhodnega dela Ljubljanskega barja in Golovca z lokacijama meritev. Vertikalno merilo je 5-krat previšano.
Figure 1. Profile across the eastern part of Ljubljansko barje and Golovec with locations of measurements. Vertical scale is exaggerated by 5 times.
64
A. Gosar in M. Živčic
0. 002 ca Z
>cn
- -0.0015 0.002
i-1-r
13.10.1997 13:39 Grčija
-1---1-1-1-1-r--
(1)
H-1-I-h
-+-1-1-—H--t-h
\-1-i-i-1-1-h
H-i-1-i
(2)
-0.0015
— -0.0015
0. 002
O
H-1-1-1-1-1—I-1-1-1-!---1-h—+-
T
-0.0015
_J_|_|_|_L_
J_I_I___J_i_I__L_I__
CG)
0.0 0.2 0.4 0. G 0.8 1.0 1.2 1.4
Č a s (m i n)
2
Slika 2. Zapisi treh komponent pospeškov v m/s na Rakovi Jelši in na Golovcu za potres 13. oktobra 1997 v južni Grčiji.
Figure 2. Three-components acceleration time-series in m/s2 at Rakova Jelša and Golovec for the earthquake in southern Greece on 13 October 1997.
14.10.1997 15:23 Italija
0.. 007
ca Z
M
- -0.006 0.007
V
-^r\ i _ • .
0 km 2000
L
\ * •,, r %
b
V V • ^
/ / V* •
MOČNEJŠI POTRESI V SREDOZEMSKO-HIMALAJSKEM PASU V LEW mi
... .i.
0 140 280 420 560 700 4 o o ^ GLOBINE (KM) ___MAGNITUDE __
Slika 1. Porazdelitev najmočnejših potresov leta 1997 v sredozemsko-himalajskem potresnem pasu, ki je za obtihomorskim drugo najdejavnejše potresno območje na Zemlji.
Figure 1. Distribution of the most powerful earthquakes in 1997 in the Mediterranean-Himalayan belt, which is, after the circum-Pacific belt, subject to the most frequent earthquake shocks.
Močnejši potresi po svetu leta 1997
87
Slika 2. Porazdelitev najmočnejših potresov v letu 1997 na Zemlji, njihove globine in magnitude; velikost krožcev kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino (NEIC, 1997). Narisane so tudi glavne tektonske plošče.
Figure 2. Distribution of the most powerful earthquakes in 1997, their depths and magnitudes. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth (NEIC, 1997). Main tectonic plates are also shown.
>U . O
•vs.
Ok PACIFIŠKA . ^-PLOŠČA
88
D. Dolenc. R. Vidrih in J. Baje
V nadaljevanju so v kratkem opisane posledice potresov (v preglednici so zaznamovani z zvezdico), ki so povzročili gmotno škodo, ranjene ali smrtne žrtve.
Potres 5. januarja (meja Nepal-Indija). Številne hiše v zahodnem Nepalu so bile poškodovane. Potres so čutili tudi v krajih Baitadi in Dandeldhura.
Potres 9. januarja (Kirgizistan). Na območju Dzhergetal je bilo uničenih najmanj 10 hiš, 400 pa poškodovanih. Potres so čutili v krajih Uzgen, Oš, Biškek in v kraju Almaty v Kazakhstanu.
Potres 11. januarja (Michoacan, Mehika). En človek je umrl. Potres je povzročil precejšnjo gmotno škodo na območju Arteag v zvezni državi Michoacan. Močno so ga čutili v Ciudad de Mexicu. Čutili so ga tudi v zveznih državah Colima, Guerrero in Jalisco.
Potres 21. januarja (južni Xinjang, Kitajska). Najmanj 12 ljudi je umrlo, 40 je bilo ranjenih. Brez domov je ostalo 2500 ljudi, 14 000 domov je bilo poškodovanih. Na območju Jiashi je bilo poškodovanih 17 000 domov, 3360 glav živine je poginilo.
V popotresu 1. marca sta na območju Jiashi umrla dva človeka, šest ljudi je bilo ranjenih. Uničenih je bilo 4000 hiš in poginilo je 740 glav živine. Potres so čutili tudi v mestu Kashi.
Popotresni sunek 15. aprila je v okrožju Jiashi zahteval smrt enega človeka, uničenih je bilo tudi nekaj zgradb.
Potres 22. januarja (Turčija). V pokrajini Antalya je bilo najmanj 5 ljudi ranjenih, poškodovanih je bilo 10 hiš. Potres so čutili tudi v krajih Adana, Malatya in Mersin. Čutili so ga tudi v Libanonu (Beirut, Tripoli), na Cipru (Nicosia) in v Siriji.
Potres 23. januarja (južna Bolivija). Potres so močno čutili tudi v čilskih mestih Antofagasta, Calama Tocopilla in Arica ter v severni provinci Jujuy v Argentini.
Potres 4. februarja (meja Turkmenistan-Iran). Najmanj 88 ljudi je umrlo, skoraj 2000 je bilo ranjenih. Na območju Bojnurd-Shirvan v Iranu je bilo približno 5500 hiš uničenih, 11 000 pa poškodovanih. Popolnoma je bilo uničenih 20 vasi. Ocena škode je znašala več kot 30 milijonov ameriških dolarjev. Potres so čutili marsikje v severovzhodnem Iranu, med drugim tudi na območjih Mashhad, Neyshabur, Quchan in Sabzevar (Vidrih in Verbič, 1997).
Potres 27. februarja (Pakistan). Na območju Harnai-Sibi je umrlo najmanj 57 ljudi, na stotine je bilo ranjenih. Več kot 500 hiš je bilo porušenih ali poškodovanih in na tisoče ljudi je ostalo brez domov. Poginilo je na stotine glav živine. Ceste in železnice so bile zasute zaradi zemeljskih plazov. V mestu Quett so trije ljudje umrli, nekaj pa je bilo ranjenih. Potres so čutili v večini osrednjega Baluchistana.
Potres 28. februarja (meja Armenija-Azerbajdžan-Iran). Na območju Ardabil na severu Irana je umrlo najmanj 965 ljudi, 2600 je bilo ranjenih. 40 000 ljudi je ostalo brez domov, 12 000 hiš je bilo poškodovanih ali uničenih. Poginilo je 160 000 glav
Močnejši potresi po svetu leta 1997
89
živine. Na območju Ardabila so bile poškodovane številne ceste ter električna in vodovodna napeljava.
Potres 3. marca (južno od otoka Honšu, Japonska). Na območju mesta Ito je zemeljski plaz uničil eno hišo. Potres so čutili v mestih Ito in Atami, na polotoku Miura, ter v mestih Čiba, Tokio in Yokohama.
Potres 4. marca (južno od otoka Honšu, Japonska). V Itu so bili poškodovani trije ljudje. Potres so čutili v mestih Ito, Yokohama,Yokosuka, Tokio, Kofu in Urawa.
Potres 4. marca (Pakistan). Najmanj en človek je bil ranjen. V mestu Sibi je potres povzročil dodatno škodo na objektih, ki so bili poškodovani že ob prejšnjih potresih. Potres so čutili tudi v mestu Quetta.
Potres 9. marca (blizu obale osrednjega Čila). V La Sereni je bilo poškodovanih nekaj hiš. Sprožilo seje nekaj zemeljskih plazov. Potres so čutili tudi v mestu Santiago.
Potres 10. marca (blizu obale osrednjega Čila). Potres je povzročil nekaj škode na starejših objektih v mestu Coquimbo. Močno so ga čutili v La Sereni, kjer so se sprožili zemeljski plazovi, in v mestu Santiago.
Potres 11. marca (Filipini). Na območju Cagayan de Oro je bilo poškodovanih nekaj hiš. Potres so čutili tudi v krajih Bislig, Davao, Surigao in General Santos.
Potres 20. marca (Pakistan). Na območju mesta Harnai so bili ranjeni najmanj trije ljudje. Povečala seje škoda na objektih, poškodovanih že ob prejšnjih potresih.
Potres 26. marca (otok Kjušu, Japonska). V prefekturi Kagošima je bilo ranjenih najmanj 22 ljudi. Poškodovanih je bilo najmanj 5 hiš, sprožili so se zemeljski plazovi, ustavljen je bil tudi železniški promet. Začasno so zaprli letališča v mestih Kagoshima, Kumamoto in Mijazaki. Potres so čutili tudi na otoku Shikoku in na zahodnem delu otoka Honšu.
Potres 2. aprila (otočje Windward). Nekaj objektov na Trinidadu in Tobagu je bilo poškodovanih. Potres so čutili tudi na otokih Martinique in St. Vincent. Čutili so ga tudi v Gvajani.
Potres 2. aprila (otok Kjušu, Japonska). V prefekturi Kagošima so bili ranjeni najmanj štirje ljudje, pet objektov je bilo poškodovanih. Zemeljski plazovi so zasuli nekaj cest. Potres so čutili tudi v mestih Akune, Miyanojo in Sendai ter v delih prefektur Kumamoto in Mijazaki.
Potres 6. aprila (južni Xinjang, Kitajska). Ob tem in ob predhodnem potresu, ki je to območje prizadel 5. aprila ob 23:46, je bilo na območju mesta Jiashi ranjenih najmanj 23 ljudi. Poškodovanih ali uničenih je bilo 3000 objektov, poginilo je 100 glav živine.
Potres 11. aprila (južni Xinjang, Kitajska). V okrožju Jiashi je umrlo najmanj 9 ljudi, 89 je bilo ranjenih. Tisoče objektov je bilo poškodovanih in 100 000 ljudi je ostalo brez domov. Poginilo je 11 000 glav živine. Potres so čutili tudi v okrožjih Bachu, Shule, Yingjisha in Yuehpuhu.
90
D. Dolenc. R. Vidrih in J. Baje
Ta potres je bil sestavljen iz dveh sunkov, med katerima je bilo sekundo in pol razmika. Potres je bil najmočnejši v nizu, ki se je začel 21. januarja.
Potres 21. aprila (otočje Santa Cruz). Ob potresu so nastali potresni morski valovi (tsunami). Potovali so vzdolž obale otokov Solomonskega otočja in otočja Vanuatu ter dosegli višino 3 metre. Poškodovali so nekaj hiš.
Potres 22. aprila (otočje Windward). V zahodnem delu Tobaga sta bila ranjena dva človeka, tri hiše so bile uničene. Potres je povzročil veliko gmotno škodo in je bil eden izmed najmočnejših, kar jih je doslej prizadelo to območje. Potresi na tem območju so posledica kolizije karibske in južnoameriške plošče ter podrivanja severnoameriške plošče pod karibsko. To območje je 2. aprila prizadel potres, katerega nadžarišče je bilo približno 50 km severno.
Potres 23. aprila (otočje Mariana). Na otoku Guam, največjem otoku v otočju Mariana, so bili ranjeni štirje ljudje, poškodovanih je bilo nekaj zgradb. Potres so najbolj čutili v krajih Inarajan, Merizo, Yona, Dededo in Yigo. Čutili so ga tudi prebivalci otokov Rota, Saipan in Tinian.
Potres 8. maja (meja Indija-Bangladeš). Več ljudi je bilo ranjenih. V mestu Sylhet v Bangladešu je potres poškodoval številne starejše zgradbe. Potres so čutili v večjem delu Bangladeša. V Indiji so ga čutili v pokrajinah Assam, Meghalaya in Tripura.
Potres 10. maja (severni Iran). Na območju mest Birjand in Qaen je umrlo najmanj 1567 ljudi, vsaj 2300 je bilo ranjenih. 50 000 ljudi je ostalo brez domov, 10 533 hiš je bilo uničenih, 5474 pa poškodovanih. Sprožili so se tudi zemeljski plazovi. V Afganistanu je na območju mesta Herat umrlo pet ljudi. Potres so čutili v naslednjih območjih Irana: Kerman, Khorasan, Semnan, Sistan va Baluchestan in Yazd. Potres je nastal na prelomu Ferdows, tako kot potres leta 1968 (Dasht-e-Bayaz, magnituda 7,3), ki je zahteval od 12 000 do 20 000 žrtev. Prelom Ferdows poteka severno od gorovja Zargos, kije severna meja Arabske plošče.
Potres 13. maja (otok Kjušu, Japonska). Na območju mesta Sendai je bilo ranjenih 35 ljudi in poškodovanih 5 hiš. Potres so čutili vse do Fukuoke na severu otoka Kjušu. V prefekturi Kagošima je potres sprožil zemeljske plazove.
Potres 13. maja (Hindukuš, Afganistan). Na območju Malakand-Pešavar v Pakistanu je umrl en človek, enajst je bilo ranjenih. En človek je bil ranjen v afganistanskem glavnem mestu Kabulu. Hiše so bile poškodovane marsikje na severu Pakistana ter v Srinagarju in Kašmirju. Potres so močno čutili v severovzhodnem Afganistanu, severnem Pakistanu in Tadžikistanu. Učinki so segali do več kot 800 km oddaljenih Himachal Pradesha in Delhija v Indiji.
Potres 21. maja (južna Indija). Na območju mesta Jabalpur je umrlo najmanj 38 ljudi, več kot 1000 je bilo ranjenih. Potres je povzročil veliko gmotno škodo.
Močnejši potresi po svetu leta 1997
91
Potres 22. maja (Guerrero, Mehika). V Arteagi so bile poškodovane številne hiše. V Patzcuaru, v Michoacanu je bila poškodovana cerkev. Potres so močno čutili v mestu Lazaro Cardenas v Michoacanu. Čutili so ga tudi v Mexico Cityju.
Potres 25. maja (južno od otočja Kermadec). Potres so močno čutili na otoku Raoul.
v
Čutili so ga na celotnem Severnem otoku, južno pa vse do mesta Christchurch na Južnem otoku Nove Zelandije.
Potres 25. junija (zahodni Honšu, Japonska). V prefekturi Yamaguci je bil en človek lažje poškodovan. Potres so čutili v prefekturah Šimane in Hirosima. Blizu Masude seje sprožil zemeljski plaz.
Potres 25. junija (severni Iran). Na območju mest Birjand in Qaen je bilo uničenih približno 100 hiš, 5000 jih je bilo poškodovanih. Poginilo je tudi nekaj živine.
Potres 6. julija (blizu obale osrednjega Čila). Potres so čutili v mestih Coquimbo, La Serena, Ovalle in Vicuna.
Potres 9. julija (blizu obale Venezuele). Na območju Cariaco-Cumana je umrlo najmanj 81 ljudi, 522 je bilo ranjenih. Škoda je bila velika, sprožili so se zemeljski plazovi. Najmanj 3000 ljudi je ostalo brez domov. Nekaj ljudi je bilo ranjenih tudi na območju Barcelona-Puerto La Cruz. Na otokih Isla Coche in Isla de Margarita je potres poškodoval električno, telefonsko in vodovodno napeljavo. Potres so čutili v večini severovzhodne Venezuele, vse do mesta Maracaibo, pa tudi na Trinidadu in Tobagu.
Potres 19. julija (blizu obale Guerrero, Mehika). Potres so čutili v mestih Guerrero, Oaxaca de Juarez in Mexico City.
Potres 20. avgusta (severna Sumatra, Indonezija). V mestu Aceh je potres uničil nekaj sto hiš. Čutili so ga v krogu polmera 500 km okoli nadžarišča, v mestih Banda Aceh, Medan in v drugih delih severne Sumatre, v Maleziji (Alor Star, Petaling Jaya, Pinang, Shah Alam) in Tajski (Ban Hat Yai, Songkhla).
Potres 2. septembra (Kolumbija). Potres so čutili v mestih Armenia, Bogota, Cali, Manizales, Medellin, Pereira ter v drugih delih centralne in zahodne Kolumbije. Čutili so ga tudi v Panami, v mestih Panama City in Penonome.
Potresa 26. septembra (srednja Italija). Potres ob 9. uri 40 minut UTC (11:40 po lokalnem času) je skupaj s predhodnim, ki je območje Marche in Umbrije prizadel istega dne ob 0. uri in 33 minut UTC (02:33 po lokalnem času), povzročil smrt 11 ljudi. Več kot 100 ljudi je bilo ranjenih. Približno 80 000 domov je bilo uničenih ali poškodovanih. Največjo stopnjo potresnih učinkov (IX-X MSC) je potres dosegel v krajih Cesi, Collecurti, Colli di Verchiano, Aggi, Camino, Isola, La Cese, Montesanto in Verchiano. Kraji in naselja, ki jih je potres najbolj prizadel, ležijo na širšem področju naslednjih večjih krajev: Serravalle di Chienti, Nocera Umbra ter Foligno. Omenjeni kraji ležijo vzhodno in jugovzhodno od Perugie. Poškodovana je bila tudi bazilika sv. Frančiška v kraju Assisi. Veliko zgradb se je popolnoma porušilo. Razdiralni učinki
92
D. Dolenc. R. Vidrih in J. Baje
potresa so zajeli veliko območje, ki se razprostira več kot 150 km od severozahoda proti jugovzhodu, v smeri poteka Apeninov. Ponekod so v tleh nastale manjše razpoke.
Potres so čutili v vsej severni in srednji Italiji, od Bologne in Modene na severu ter najmanj do Rima na jugu. Čutili so ga tudi prebivalci zahodne in osrednje Slovenije ter južne Koroške. Karta potresnih učinkov, ki jih je potres dosegel v Sloveniji, je del prispevka Potresi v Sloveniji v letu 1997.
V naslednjih dneh je sledilo še več sto popotresnih sunkov (NEIC, 1997, Vidrih, 1997, Vidrih, 1997). V popotresnem sunku 3. oktobra je bilo ranjenih 20 ljudi, nastala paje tudi dodatna gmotna škoda. Čutili so ga tudi v Rimu.
V popotresnem sunku 6. oktobra so bili štirje ljudje ranjeni. Dodatna škoda je nastala na območju krajev Assisi, Foligno, Gualdo Tadino in Nocera Umbria. Potres so čutili od Arezza do Lazia.
Potres 28. septembra (Sulawesi, Indonezija). Na območju Parepare je umrlo najmanj 17 ljudi, več kot 300 je bilo ranjenih. Uničenih je bilo 425 objektov.
Potres 30. septembra (južno od otoka Honšu, Japonska). Potres s plitvim žariščem so čutili prebivalci otoka Torišima.
Potres 3. oktobra (južni Iran). Na nadžariščnem območju je bilo ranjenih 6 ljudi in poškodovanih nekaj hiš.
Potres 13. oktobra (južna Grčija). Potres je povzročil manjšo škodo na jugu polotoka Peloponez. Močno so ga čutili v Atenah. Čutili so ga po vsej Grčiji in na Kreti.
Potres 14. oktobra (južno od otočja Fidži). Potres so čutili v mestu Wellington v Novi Zelandiji, ki je od žarišča oddaljeno več kot 2000 km.
Potres 15. oktobra (blizu obale osrednjega Čila). V mestu Pueblo Nuevo je umrlo 5 ljudi, po en človek pa v mestu Coquimbo in La Chimba. V mestu Punitaqui je en človek umrl zaradi srčnega infarkta. Več kot 300 ljudi je bilo ranjenih. 5000 hiš je bilo uničenih, 5700 zelo in 10 000 delno poškodovanih. Potres je sprožil kamnite in zemeljske plazove ter poškodoval električno in telefonsko napeljavo. Na jugu so potres čutili do mesta Valdivia. V Argentini so ga čutili v provincah Mendoza in San Juan, vpliv paje segal tudi v Bolivijo in Peru.
Popotresni sunek 3. novembra je povzročil dodatno škodo. V mestih Coquimbo, La Serena in Ovalle je poškodoval električno in telefonsko napeljavo ter sprožil zemeljske plazove. Čutili so ga tudi v provinci Mendoza v Argentini.
Potres 28. oktobra (severni Peru). Močan potres z globokim žariščem je povzročil manjšo škodo v mestu Chachapoyas.
Potres 18. novembra (Jonsko morje). Več ljudi je bilo ranjenih. Poškodovani so bili objekti v krajih Amalias, Gargalianoi, Kalamai, Kyparissia, Meligalas, Pyrgos ter še v drugih delih zahodnega dela polotoka Peloponez. Ena hiša je bila uničena tudi na otoku Zakynthos. Potres so čutili v celotni Grčiji, na Kreti in Siciliji.
Močnejši potresi po svetu leta 1997
93
Potres 21. novembra (meja Indija-Bangladeš). Umrlo je 23 ljudi, 200 je bilo ranjenih. V mestu Chittagong v Bangladešu se je zrušila petnadstropna zgradba. V mestih Alikadam, Bandarban, Lama in Nakhyaungcharipara je potres poškodoval hiše in izruval stara drevesa. Tresenje tal so čutili v večjem delu Bangladeša, na severu vse do mest Rangpur in Rajshahi.
Potres 25. novembra (polotok Minahasa, Sulawesi). Na območju mesta Gorontalo je bilo poškodovanih najmanj 90 hiš. Potres so čutili tudi v mestu Manado.
Potres 5. decembra (blizu vzhodne obale Kamčatke). Potres so čutili v mestih Ust-Kamčatsk, Petropavlovsk in Kurilsk. Čutili so ga tudi na krovu tovorne ladje Stepan Krasheninnikov, ki je bila v nadžariščnem območju. Nastali so potresni morski valovi višine 15 cm, ki so jih zabeležili v krajih Adak in Unalaska na Aljaski.
Potres 17. decembra (otočje Aleuti in Rat). Potres so čutili v mestu Adak.
Potres 22. decembra (vzhodna Nova Gvineja). Nekaj manjše škode je nastalo v mestu Lae. Čutili so ga prebivalci v mestih Morobe, Port Moresby in na otoku Nova Britanija.
Literatura
Cecič, I. in sod., Posledice potresa v srednji Italiji jeseni leta 1997. UJMA, v tisku.
Dolgoff, A., 1998. Physical Geology. Updated version. Houghton Mifflin co. Boston-New York, str. 638.
NEIC, 1997. Significant Earthquakes of the World. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center.
Potresa v Iranu sta zahtevala 78 žrtev, DELO, 7. februar 1997.
URSG, 1997. Preliminarni seizmološki bilten, 1997. Uprava Republike Slovenije za geofiziko, Ljubljana.
Vidrih, R. in Verbič, T., 1997. Po nedavnih potresnih sunkih v alpsko-himalajskem potresnem pasu. Na tem območju tudi zelo močni potresi ne morejo biti presenečenje. DELO - Znanost, 12. marec 1997, 11.
Vidrih, R., 1997. Serija potresov na italijanskem škornju. Potresi za seizmologe na Golovcu niso nikakršno presenečenje. DNEVNIK, 9. oktobra 1997, 16.
Vidrih, R., 1997. Rušilni potresi v osrednjih Apeninih v italijanski pokrajini Umbrija. Življenje in tehnika XLVIII, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 60-67.