Leto XXII., št. 50 L|aM|ana, petek 28. februarja 1941 Cena t Din upravoistvo. ujutMjana, t&natljeva 6 « relefoo ttev. 8122, 112», 8124, 8125. HM. Inserattu oddelek: Ljubljana, fteien-iDurgova uL — Iel 34»i In 33V2. Poui uznica Maribor: Grajalo trg ttt. ? — Telefon M5&. Podružnica Celje: &ocenova ulica 2. Telefon »t 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub* tjana St 17.74». lahaja vsa« dmn rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečne 30 din. Za (noEemstvc 50 din U»«ooill*o: Ljubljana Knafljeva ulica a. telefon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Manoor, Srajski trg st i. telet od st z455 Celje. Strossnia.verjeva ulica štev L telefon 4t 85 Rokopisi * ne Naš obisk v Pesti Včeraj dopoldne sta zunanja ministra dr. Cincar-Markovič in dr. Laszlo Bardossy v Budimpešti izmenjala rati-fikacijske listine o pogodbi večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Madžarsko. Pri tej priliki so bile med dvodnevnim posetom našega zunanjega ministra v madžarski prestolnici razne svečane prireditve v čast našemu predstavniku in v znamenje tesnega prijateljstva, ki ga narekuje obema sosedoma današnji kočljivi položaj. Madžarski tisk s toplimi besedami naglaša tradicionalne dobre sosedne odnošaje med našim in madžarskim narodom, ki sta v preteklosti često stala ramo ob rami, boreč se proti skupnim neprija-teljem, često pa sta si stala nasproti kot viteška nasprotnika in naj je boj izpadel tako ali tako. ni med njima nikoli zazijal prepad nepremostljivega sovraštva. Viteški borci si po končanem boju vedno podajo roke v spravo, spoštujoč in ceneč vrline nasprotnika. Revizionistična prizadevanja, ki so bila glavna vsebina madžarske politike zadnjih dvajset let, res niso bila nikoli tako ostro naperjena proti Jugoslaviji, kakor proti ostalima dvema državama Male antante, dasi tudi nasproti nam niso popolnoma opustila svojih aspira-cij. Realno življenje pa je storilo svoje in ie privedlo tudi do tega, da so se naši medsebojni odnošaji začeli bolj in bolj urejevati, da sta se odtujevanje in nezaupanje začeli umikati zbliževanju in razumevanju, saj je osnovna črta naše zunanje politike — miroljubnost ob vzajemnem spoštovanju državnih meja in ob upoštevanju življenjskih koristi obeh sosedov. Madžarski tisk čisto pravi.no poudarja, da je bil led med obema sosedoma prebit z govorom regenta Horthyja o priliki proslave obletnice bitke pri Mohaču, kjer sta združeni sili madžarskega in jugoslovenskega ljudstva po siloviti borbi podlegli os majski premoči. Tudi poslej je bilo še obilo prilik za manifestacije prijateljstva, ki so končno dovedle do političnega sporazuma. S pogodbo o večnem prijateljstvu, sklenjeno na pobudo Madžarske in podpisano sredi decembra lanskega leta o priliki poseta pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja, se je zaključila faza zbliževanja na obojestransko zadovoljstvo. 2e takrat se .ie z obeh strani uradno naglašalo, da stavita Jugoslavija in Madžarska svoje urejene odnošaje v službo splošnim koristim balkansko-podunavskega prostora, želeč s svojo miroljubno in prijateljsko politiko pripomoči k ohranitvi miru v tem delu Evrope. Ob podpisu pogodbe o trajnem miru in večnem prijateljstvu tu in tam ni manjkalo skeptičnih pripomb in domnev, da gre za kake prikrite namene, da je pogodba uvod za načetje novih problemov. Pokazalo pa se je, da vsa tei skepsa ni bila umestna, da skritih namenov ni bilo ne na naši, ne na madžarski strani, marveč sta spoznanje resnosti mednarodnega dogajanja ter želja, da se vojni spopad ne razširi na ozemlje obeh držav, privedli do odkritega sporazuma, ki ga zahtevata osnovna politična modrost in uvidevnost. V uvodu k prijateljski pogodbi, ki je bila lani 12. decembra podpisana v Beogradu ob priliki obiska takratnega, žal sedaj že pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja, se označujejo kot osnova sklenjene pogodbe »odnošaji dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega zaupanja«, ki obstojijo med obema državama, kot cilj pogodbe pa, da bi »konsolidacija in učvrstitev medsebojnih vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju služili interesom obeh sosednih narodov ter miru in blagostanju Podunavja«. 2e v pogodbi sami je bilo določeno, naj se listine o ratifikaciji izmenjajo v Budimpešti. Bolezen in nato prerana smrt madžarskega podpisnika beograjske pogodbe, grofa Csakvja, sta povzročili da se izmenjava ratifikacijskih listin ni mogla izvršiti tako hitro kakor je bilo nameravano in kakor sta obe vladi to želeli. Ob priliki sedanjega obiska našega zunanjega ministra v madžarski prestolnici je bilo opravljeno tudi to delo in prijateljska pogodba je s tem stopila v polno veljavo. Pri beograjskih svečanostih sredi lanskega decembra se je tudi na zunaj močno manifestirala volja obeh držav po trajnem dobrem sožitju v bodočnosti, kakršno predvideva pogodba sama. Enake manifestacije so se ponavljale tudi kasneje ob raznih prilikah, nazadnje pretekli teden, ko je madžarski prosvetni minister dr. Homan uradno ob:skal našo prestolnico. Na svečani večerji izrečeni zdravici sta z naše in madžarske strani ponovno naglasiti podobnost položaja in zgodovine obeh narodov ter potrebo složnega sodelovanja v današnjih negotovih časih. Sijajni sprejem, ki so ga našemu zunanjemu ministru v sredo priredili v Bud mpešti, je to mani^esramo co^re volje z obeh strani še stopnjeval. Se posebno vrednost pa mu ie dala udeležba budimpeštanskega prebivalstva, I Pogodba z Madžarsko v veljavi Včeraj so bile v Budimpešti izmenjane ratiSikacijske listine pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko Budimpešta, 27- febr. AA. Danes so v Budimpešti na svečan način izmenjali ra-tifikacijske listine pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko. Nekoliko pred 11. uro so se zbrali v slavnostni dvorani predsedništva madžarske vlade višji uradniki madžarskega zunanjega ministrstva, veliko število madžarskih, jugoslovenskih in drugih novinarjev, med njimi zastopniki velikih nemških, italijanskih, angleških, sovjetskih, švicarskih, bolgarskih in drugih agencij ter listov. Točno ob 11. je stopil v slavnostno dvorano predsedništva madžarske vlade jugo-slovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič v spremstvu predsednika madžarske vlade grofa Telekyja, zunanjega ministra Lassla Bardoszyja in drugih. Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je najprej pozdravi) navzočne uradnike zunanjega ministrstva in zbrane novinarje, nakar je stopil k mizi, na kateri je bil pripravljen protokol o izmenjavi odobritvenih listin pogodbe o večnem prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo. Minister Markovič se je nato podpisal na to zgodovinsko listino, takoj za njim tudi madžarski zunanji minister Bardoszy. Po podpisu protokola o izmenjavi odobritvenih listin sta predsednik madžarske vlade ter madžarski zunanji minister prisrčno segla v roke jugoslovenskemu zunanjemu ministru. Predsednik madžarske vlade je v spomin na ta trenutek izročil dr. Cincar-Markoviču zlato pero, s katerim je bil podpisan protokol o izmenjavi ratifikacijskih listin. Takoj nato je jugo-slovenski zunanji minister dr. Cincar-Markovič v spremstvu madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija in zunanjega ministra Bardoszyja zapustil dvorano. Pogodba o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko začne veljati jutri, ko jo bo objavil madžarski službeni list. Slavnostno kosilo na našem poslaništvu Po razgovoru, ki sta ga imela oba zunanja ministra in ki je trajal približno eno uro, sta se podala skupno na jugosio-vensko poslaništvo, kjer je jugoslovenski poslanik Svetozar Rašič s soprogo priredil na čast jugoslovenskemu zunanjemu ministru kosilo. Udeležili so se ga med drugimi predsednik madžarske vlade grof Te-leki, zunanji minister Bardossy s soprogo, šef vojaškega doma regenta Horthyja, general Keresztes Fischer, državni tajnik v predsedstvu madžarske vlade Barcsay, člani spremstva jugoslovenskega zunanjega ministra, višji uradniki madžarskega zunanjega ministrstva, madžarski poslanik v Beogradu, predstavniki jugoslovenskih in madžarskih novinarjev ter drugi odličniki. Ob 17. je priredilo madžarsko-jugoslo-vensko društvo svečan sprejem v hotelu »Hungaria«. Sprejema so se udeležili poleg obeh zunanjih ministrov in njunega spremstva člani madžarske vlade, diplomatskega zbora, predstavniki parlamenta ter zastopniki političnih, gospodarskih in kulturnih ustanov. Markovičeva izjava Ob 18.15 sta oba zunanja ministra sprejela v palači »Duna Palota« jugoslovenske in madžarske novinarje, katerim je dal pri tej priliki jugoslovenski zunanji minister Cincar-Markovič naslednjo izjavo: Obisk, ki sem ga naredil v Budimpešti, ko sem se odzval ljubeznjivemu povabilu madžarskega zunanjega ministra, Nj. ekscelenc Bardo«sya, predstavlja novo in pomembno manifestacijo obstoječih madžarsko- jugoslovensk i h prijateljskih odn> šajev. Razgovori, ki sem jih imel v Budimpešti s svojim odličnim mrVžarskim tovarišem kakor tudi s spoštovanim predsednikom vlade Nj. eksc. grofom Telekijem in drugimi madžarskimi uradnimi osebnostmi, so mi nudili to posebno zadovoljstvo, da osebno vidim, s kako spontanim in iskrenim prepričanjem vsi madžarski vodilni činitelji izvajajo politiko zbliža-nja in sodelovanja med Madžarsko in Jugoslavijo v popolni skladnosti s čustvi obeh narodov in bitnimi interesi obeh držav. Globok vtis je naredili name sprejem pri Nj. presv. Vis. regentu Horthy-ju, čigar naziranja, polna simpatij za tesno madžarsko-jugoslovensko sodelovanje, dobivajo svoj posebni značaj vprav danes, ko je z izmenjavo odobritvenih listin pogodbe o madžarsko-jugoslovenskem prijateljstvu končno uresničena visoka za-misefl, ki jo je formuliral v svojem govoru, ki ga je imel v Mohaču. Topel sprejem in prisrčna gostoljubnost, na katero sem kot zastopnik Jugoslavije naletel v Budimpešti, bosta imela močen odmev v Jugoslaviji, kjer so idejo zaupanja in prisrčnih odnošajev med narodoma dveh sosednjih držav z navdušenjem sprejeli v širokih ljudskih slojih, kakor to v popolni meri odgovarja spoštovanju in katerega ovacije predstavniku naše države so najboljši dokaz, kako ie sklenjena prijateljska pogodba popularna tudi pri madžarski javnosti S pravico se sme reči, da ona ne predstavlja samo sporazuma med obema vladama, temveč tudi sporazum mej obema narodoma, kar ji daje še Loli trdno osnovo in še večje jamstvo za trajnost. Tudi s tega vidika je naš obisk v madžarski prestolnici pomemben in dragocen. simpatijam, ki jih ves naš narod goji do madžarskega naroda. Posebne zadovoljstvo čutim, da tudi pri tej priliki morem poudariti dragoceno podporo, na katero smo pri svojih prizadevanjih naleteli v madžarskem tisku. Iskreno se zahvali ju jem zastopnikom madžarskega javnega mnenja za izraze prijatetljsitva. ki so Jih naslovili o priliki mojega rb'ska v Budimpešti na Jugoslavijo. in jih prosim da tudi v bodoče vztrajajo pri svojem koristnem delu. s katerim v tako veliki meri pomagajo k uspehom teh naših prijateljskih in miroljubnih prizadevanj. Oba zunanja ministra sta nato ostala še nekaj časa v razgovoru z novinarji, nakar sta se poslovila. Zvečer ob 20.30 je priredil madžarski zunanji minister v Park klubu svečano večerjo pri kateri sta oba zunanja ministra izmenjala pomembne zdravlce, v katerih sta poudarila pomen prijateljstva in sode lovanja med Madžarsko in Jugoslavijo. S tem je bil oficielni obisk jugoslovenskega zunanjega ministra v madžarski prestolnici zaključen. Zdravica ministra Bardossyja Budimpešta, 27. februarja. AA. Na večerji, prirejeni v čast jugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Aleksandru Cincar-Markoviču in njegovi soprogi, je imel madžarski zunanji minister Laszlo Bardoszy naslednji govor: Gospod minisrter, čutim posebno veselje, da izrečem prisrčno dobrodošlico vaši eks-celenci in geopej soprogi Moji občutki so toliko bolj prisrčni ker ste vi prvi zunanji minister kr. Jugoslavije, ki nam je nudil to zadovoljstvo, da je uradno obiskal prestolnico kr. Madžarske. Zelo sem srečen, da sem pri tej priliki mogel stopiti v neposredni in osebni stik z vaso ekscelen-co. Prepričan sem. da bo ta stik imel svoj zelo koristten učinek na razvoj vseh naših odnošajev na področju politike, gospodarstva in kulture. Ne •čutim potrebe da bi vas prepričeval o tem. kako iskrena in spontana ter topla so čustva, s- katerimi vas sprejema naš narod tako v prestolnici, kakor tudi v najeddaljenejših krajih razširjene kralljevine. Naš narod v vas po- zdravlja odličnega zastopnika velike države, ki nas z njenim narodom vežejo prijateljstvo in enake ideje o svobodi in pravici — čustva, ki so globoko vkoreninjena v srcih naših narodov in ki zanje predstavljajo velik življenjski smisel. Pogodba o pri jateljstvu. ki jo je v Beogradu podpisal moj prednik j>okojni grof Csaky. nam jc v zelo dragem >pommu m je dokaz iskrene želje p<> prijateljskem, stvarjalnem in resničnem sodelovanju Jugoslavije in Madžarske zardi napredka naših narodov in obiambe miru v tem delu Evrope Zavedamo se težkih nalog, kakor tudi odGovnmcAiri j»rcd našinv nan-di in pred vso Evropo nalog in odgovornosti, ki nam jih ta naša prepričanja vsiljujejo v čas'h v katerih živimo V te- pogodbi vidim krono prizadevanj s katerimi je vzpi/s-tavl jene rrračje razumevanja med našima dvema narodoma To razumevanje bo nujen element pri ustvarianju novec« reda v Evrop' in prispevek k pulit ki na ših velikih prij2teliev. Nemčije ;n Italije Prepričan sem ekscelenca da *e b'iste vrnili domov v prepričanju da naše prijateljstvo ni minljivo. Najzgovornejši dokaz temu je splošno zadovoljstvo, k ga madžarska javm*.t občuti o pril ki vašega prihoda v Budimpešto in o čemer ste se prepričali v teku teh dveh dni. S xemi občutki dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II.. na zdravje Nj kr Vis. kneza Pavla in kr namestnikov, na zdravje Jugoslavije in o6ebno srečo vaše eksce-lence in ljubeznive gospe Cincar Markovič. Odgovor našega zunanjega ministra Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je odgovoril z naslednjimi besedami: Ekscelenca! Dovolite ml, da vam izrazim našo najglobljo zahvalo za tople besede, ki ste jih nocoj naslovili na nas, kakor tudi za zrfo prisrčen sprejem, ki ste nam ga v vaši lepi prestolnici blagovolili prirediti. Globoko ganjen nad vsemi vašimi ljubezn ji vestmi vas prosim bodite prepričani, da bodo te manifestacije prijateljstva z vaše strani odjeknile po vsej Jugoslaviji ln med vsem jugoslovenskim narodom, ki do vaše države in vašega naroda goji iskrena čustva spoštovanja in simpatije. Čutim posebno zadovoljstvo, da mi je ta obisk nudil priliko priti v osebni stik z vašo ekscelenco, in to tembolj, ker smo danes izmenjali odobritvene listine madžarsko-jugoslovenske prijateljske pogodbe, sklenjene 12. decembra lani v Beogradu, kc je obiskal Jugoslavijo pokojni zunanji minister grof Istvan Csaky. ki ga imamo v najglobljem spominu in spoštovanju. S tem je končno in formalno oživotvorjen svečan akt. s katerim sta Madžarska in Jugrsla/-vija druga erugi potroiii svojo željo po skupnem sodelovanju, in ki jima bo odslej služil kot kažipot v njunih medsebojnih odnešajih V težkih časih, ki jih preživljamo, ni dvoma da takšni odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo predstavljajo poseben interes Z njimi na tem področju prinašamo važen pezitiven element soglasja in vzajemnosti in na ta način dajemo svoj prispevek stvari mini v popolnem skladu z odločnimi težajami naših narodov da se izoeneta poraznemu uč;nku i" Se težjim posledicam vejnih zapletjajev. Srečen sem. ko morem reči, da za temi prizadevanji naših dveh vlad stoje široke množice obeh naših narodov. To se le jasno videlo v spontanem in enodušnem sprejemu, na katerega je naletela madžarsko-jugoslovan-ska prijateljska pogodba na eni in na drugi strani. Nas v Jugoslaviji je zlasti veselilo soglasno sprejetje te pogodbe v madžarskem parlamentu in posebno prijetno so nas ganile prijateljske manifestaciie, ki so pri tej priliki do naše države pripele od madžarskega narodnega predstavništva. Vse te okoliščine kažejo, da naši današnji prisrčni odnošaji temelje na širokih in zanesljivih podlagah in da imajo en b!stven cilj tudi v naših splošnih zunanjepolitičnih prizadevanjih. Naj bi ta naša miroljubna prizadevanja v prijateljskem sodelovanju z našima velikima sosedama Nemčijo in Italijo rodila dobre sadove v korist Madžarske ln Jugoslavije ter vsega tega dela Evrope. S temi željami dvigam čašo na zdravje regenta Horthyja, mcdrega in velikega Šefa prijateljske in sosednje države, dvigam jo za veličino in napredek Madžarske in njenega viteškega naroda ter pijem na osebno srečo njunih ekscelenc madžarskega zunanjega ministra in ljubeznji-ve gospe Bardossy. Uažni razgouori u Hnkari Ankara, 27. febr. j. (Ass. Press). Danes ob 11. so se pričeli razgovori angleškega zunanjega ministra Edena in šefa angleškega generalnega štaba Johna Dilla s turškim ministrskim predsednikom Sajdamom, zunanjim ministrom Saradzoglom, šefom turškega generalnega štaba, maršalom čakmakom ter predsednikom turške narodne skupščine. Po konferenci sta bila angleška gosta povabljena na zajtrk z tur-škim ministrskim predsednikom. Na sinočnjl recepciji je bilo opaženo, da se je angleški zunanji minister Anthony Eden razgovarjal z ruskim poslanikom in poslaniki balkanskih držav v Ankari, jutri pa se bo sestal še z angleškim poslanikom v Moskvi Staffordom Crippsom, ki je že odpotoval iz Moskve. Iz Aten so prispeli v Ankaro predstavniki angleškega poslaništva ln vojaškega poveljstva v Grčiji, ki bodo konferlrall z zunanjim ministrom Edenom in šefom generalnega štaba Dillom. Stafford Gripps na poti v Ankaro Moskva, 27. febr. j. (Un. Press). Danes ob 7. zjutraj je nenadoma z letalom odpotoval iz Moskve v Ankaro angleški veleposlanik pri sovjetski vladi, sir Stafford Cripps. Angleški poslanik je prispel na moskovsko letališče v spremstvu tajnika poslaništva Johna Russella, sekcijskega šefa Charltona ter letalskega atašeja Alla-wella. V Moskvi trdijo, da se bo poslanik Cripps v Ankari udeležil konference, ki jih ima angleški zunanji minister s predstavniki turške vlade in vojaške sile. Diplomatski sotrudnik agencije Reuter piše, da je povsem naravno, ako je angleški poslanik v Moskvi sir Stafford Cripps izkoristil ugodno priliko, da se sestane s svojim šefom, zunanjim ministrom Edenom, ko se ta zdaj mudi v tako neposredni bližini Sovjetske unije. Angleški poslanik v Moskvi od svojega imenovanja na to mesto še ni imel prilike zapustiti Moskvo, da bi se mogel neposredno razgovarjati s člani angleške vlade. Naravno Je, da bo zdaj izkoristil priliko za razgovor z vodjo angleške zunanje politike. Jasno je, da predstavlja stališče Rusije izredno važen faktor v razvoju položaja na Balkanu Sir Stafford Cripps bo v razgovoru z Edenom lahko pojasnil svojemu šefu razne detajle ter motive sovjetske politike napram balkanskemu prostoru. V poučenih londonskih krogih ne verjamejo, da nosi sir Stafford Cripps s seboj kako posebno sporočilo ruske vlade. V teh krogih nadalje pripominjajo, da ne bi bili iznenadeni, ako bi tudi poslaniki Velike Britanije v Sofiji. Beoerra-du in Budimpešti izkoristili priliko Ede-nove bližine, da bi se sestali z njim v svr-ho izmenjave misli glede vprašanj, Id nimajo skupno Anglijo ln te driave, Tri ameriške verzije o razgovorih VTashington. 27. febr. j. (AR). Glede poglavitnega cilja Edenovega potovanja v Kairo in Ankaro se v vvashingtonskih krogih širijo vsakovrstne verzije. Po mnenju nekaterih krogov potJcuša Anglija sedaj, ko je napočtl zaradi angleških zmag v Afriki najugodnejši trenutek, pridobiti Egipt in Turčijo za vstop v vojno. Po drugih verzijah je Edenovc potovanje v zvezi s skorajšnjo še bolj pospešeno angleško ofenzivo v Afriki. General Wavell hoče baje italijanski imperij v Afriki dok ferirala s šefom generalnega štaba bolgarske vojske. Prevoz nemških podmornic v Rum« nijo London, 27. febr. &.( Columbia BS) Današnji »Dafly Telegraph« javlja, da prihaja zadnje čase v Rumunijo posebno mnogo nemških mornarjev. Smatrajo, da bodo morda prevzeli rumunsko vojno mornarico, ali pa bedo tvorili posadko nemških podmornic, ki bi bile v sestavnih delih poslane v Rumunijo. To naj bi bile posebno majhne podmornice tako zvanega »žepnega tipa«, ki* bi bile izdelane morda v italijanskih ladjedelnicah. aH pa tudi ob Du-navu v Rumuniji sami. Te podmornice bi nato nastopile v vzhodnem Sredozemlju. Ameriška pomoč Španiji Rim, 27. febr. j. (Štefani) V Cadiz je prispela ameriška komisija Rdečega križa s prvim transportom živeža in ob ek. ki ga je ameriški Rdeči križ daroval za siromašno prebivalstvo v Španiji. Prvi transport ameriške pomoči je določen za prebival, stvo Cadiaa, Seville in Barcelone. Kriza v pogajanjih med Siamom in Indokino Možnost obnovitve sovražnosti med obema državama po premirju, ld poteče marca ANGLEŠKA VOJSKA PRODIRA V NOTRANJOST SOMALIJE Italijani izpraznili mesto Bardero — Vedno močnejša aktivnost nemških letalskih sil v sredozemskem področju — Izredno hud napad na Malte Kairo, 27. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo nnj.cške vojske na Bližn^m vzhod-j javlja v svojem današnjem komunikeju: Italijanska Somalija: Hitro in uspešno napredovanje zapadnoafriških čet od reke Džube, ki je doseglo višek v zavzetju Mogadiscia, je očitno popolnoma deraora-liziralo italijanske čete *• tem ozemlju, ki se v velikem številu prosi ovo.ir.o p«eda-ja^o angleškim četam, že sedaj so naštela več tisoč ujetnikov, pa še prihajajo novi. Velike količine vojnega materiala vseh vrst so padle angleški vojski v roke Ob piod!ranju proti Mogadisciu je angleška vojska tudi osvobodila 200 mo»aariev zavezniških trgovskih mornaric ki ae bili več mescev kot vojni ujetniki fntern'rani v Merki. Eritreja: Med tem ko naše čete pn Ke-renv zadržujejo glavno s:lo so/ražne vojsk" pa kolon3, ki ie prodria id Kubkuba protj ;ugu nadalje napreduje Libija: Prednji oddelki naše mehanizirane vojske so zapadno od E1 Ajcle naleteli na izvidniški oddelek sovraznh oklopnih vozil, verjetno nemških ter ga pris'illi k umiku. Povell°tvo angleškega letalstva ns Bližnjem vzhodu javlja: Vojno letalstvo nadaljuje v Vzhodni Afriki z neprestanimi operacijami v ood-pero ofenzive angleške kopne vojne na vseh frontah Pri kerenu so bili z dobrim uspehom napadeni oddelki sovražne vriske kakor tudi zaloge in skladišča vojnega materiala. Prj Massaui je bilo bombardirano munici^sko skladišče in drugi objekti, v Assabtf pa zbirališče sovražnih transportnih vozil. V Abesiniji so angleška letala napadla železniški most prj Avošu v bližini Adfs Abebe. Bombe so direktno pogodbe most in železnško progo in so povzročile znatno škodo. Nairobi, 27 febr. s. (Reuter.) Današnje vo^no poročilo poveljstva angleške vojske v Keniji javlja, da so angleške čete za-sed e v torek Mogadiscio brez vsakega odpora. Hitro prodiranje angleških čet od reke Džube je tudi povzročilo, da je mesto Mogadisc:o zaradi bolev le malo trpelo. Sijajni uspeh angleške vojske je bil mogoč zaradi sodelovanja vseh treh vrst orožja: kopne vo'ske, letalstva in vo;ne mornarice. V času od 12. do 25 februarja je a nf^e^ka kopa a vo ^-a čeravno je bila v S~malij; daleč oddaljena od svojih oporišč k'jub sovražnemu odporu in kljub dejstvu, da je imela na razpolago eno samo cesto, prodrla 570 milj (okoli 900 km) da'eč ter je pri tem premagala glavno sovražno obrambo ob reki Džubi, ki so jo Ita'ranj smatra1! za nepremagljivo. Poveljstvo južnoafriškega letalstva v Keniji javlja, da so v torek južnoafriški bombniki v strmoglavem poletu napadli Lugh Ferandi v Somaliji. Prav tako so bili bombardirani razni vojaški objekti med Bardero in obalo, med drugim vojašnice. radijske postaje, motorni transporti in letališča. Na izvidniškem poletu so južnoafriška letala ugotovila, da se je italijansko vojaštvo umaknilo iz mesta Bar-dere ki je zaradi uspešnih letalskih napadov močno trpelo. So nemških bombnikov in lovcev nad Malto Kair°i 27. febr. s. (Reuter.) O včerajšnjem velikem sovražnem letalskem napadu na Malto javlja službeno poročilo naslednje podrobnosti: 40 nemških bombnikov, ki jih je spremljalo prav toliko lovskih letal, je napadlo le ta1 išče v Lucci. Napad je povzročil nekaj škode na imetju angleškega vojnega letalstva, človeških žrtev pa ni bilo. čeravno je bil sovražnik v veliki premoči, so angleška lovska letala takoj stopila v akcijo in so sestrelila dva nemška strmoglavca, tipa Junkers 87, pet pa so jih tako poškodovala, da so bili verjetno prav tako uničeni. Protiletasko topništvo je sestrelilo nadaljnjih pet strmoglavcev istega tipa, več pa poškodovalo. Italijansko poročilo Rim, 27. febr. br. (Štefani.) O položaju na afriških bojiščih poroča italijansko vrhovno poveljstvo: V spremstvu nemških in italijanskih lovcev so izvedle skupine nemških bombnikov napad na Malto. Pri tem so nemški bombniki uničili na tleh 10 sovražnih letal, druga pa močno poškodovali. Prav tako so bombe zažgale letalske lope. Nemški lovci so sestrelili štiri angleške lovce tipa Hurricane, italijanski lovci pa dve angleški letali. V severni Afriki so italijanska letala bombardirala sovražne kolone avtomobilov in taborišča čet. Letala nemškega le-t^ske^a zbora so bombardirala v pristanišču Tobruku sovražen rušilec. ki se je vžgal. Dalje so bombardarlaa zbirališča čet v okolici ter topniške položaje. V zapadnem Sredozemskem morju so nemška vojna letala potopila neko 6000-tonsko sovražno ladjo. V Vzhodni Afriki so se v pokrajini Sil-mant v Sudanu umaknile premagane sovražne čete ter pustile na bojišču številne padle vojake in mnogo vojnega materiala. Po enem mescu srditega odpora se umika, jo italijanske čete v Somaliji pred nad-mortnim sovražnikom proti Mogadisciu. Vrše se neprestane borbe. Nemško-italijanski gospodarski dogovor Rim, 27. febr. AA. (DNB ) Nemško-italijanska gospodarska pogajanja, ki so se vršila pred nekaj tedni, so bila včeraj zaključena. Sporazume so podpisali poslanik dr. Clodius, nemški veleposlanik in Gianini. V pogodbi je določen ves blagovni in plačilni promet med obema državama v letu 1941 Na obeh straneh je predvideno občutno povečanje izvoza, kar znova dokazuje da ustvarjalna sposobnost nemškega in italijanskega gospodarstva v vojni n* bila prav nič zmanjšana. Obe državi se namreč lahko obojestransko oskrbujeta s količinami surovin, ki so važne za vojno. Da bi se zagotovilo popolno sodelovanje vojnega gospodarstva brez omejitev, se lahko v dobi vojne vse važnejše vojne dobave iz ene države v drugo uvozijo popolnoma neodvisno od trgovinskih bilanc in stanja klirinškega prometa. Zato je popolnoma razumljivo, poudarjajo v zvezi s to pogodbo, da se bodo nadaljnja pogajanja razvijala v duhu zvestega prijateljstva in zaupanja, ki preveva in oblikuje vezi med obema zavezniškima državama »Messaggero« piše, da je ttalijansko-nemška vzajemnost dobila z novim gospodarskim sporazumom vidnega izraza Zlasti poudarja tiste določbe sporazuma, ki se nanašajo na dobave vojnega materiala ki bodo izvršene brez ozira na ravnotežje trgovinske bilance Novi gospodarski sporazum ie vzpostavil enotno gospodarsko fronto kar je prav tako važno, kakor je enotna vojaška fronta. Sedanja vojna niti malo ni zmanjšala zmogljivo- sti proizvodnje v Nemčiji in Italiji. »Popolo da Roma« poudarja dosedanje gospodarske stike med Nemčijo in Italijo ter prav tako naglaša, kako velikega pomena je novi sporazum, ki te stike še bolj učvrščuje. Italija pripravljena na vsako žrtev Rlo de Janeiro, 27. febr. AA. (Štefani.) List »Atarde« podčrtava trdno moralo italijanskega naroda v sedanji vojni Kakor v dobi sankcij, tako tudi danes nihče v Italiji ne dvomi v končno zmago Danes je Italija zedinjen politični ln duhovni blok. Italijanski narod čuti. da je sedanja vojna njegova vojna in je zato pripravljen na vsako žrtev za zmago, ki bo osvobodila njegovo morje njegov življenjski prostor in njegovo civilizacijo izpod jarma plutokracije. šanghaj, 27. febr. s. (Columba B S.) Kakor ie iavila danes uradna japonska agencija Dcmei. ie japonski g^n^alnl konzul v Hanoiu Hajaši po na ogu japonske vlade odredil, da nai tjodo vsi iaoon-ski državljani v Francoski Indokini pripravljeni za takojšen odhod, če bi položaj to zahteval. V zvezi s to odredbo izjavljajo v tukajšnjih diplomatskih krogih da !zg'eda položai v Francoski Indokini kritčen. Mirovna pogajanja med Siamom in Indokino. ki se vrše v Tokiu so orisoela na kritično točko Tako francoska vlada v Vichvju. kakor tudi francoske oblasti v Indokini so odklonili drastične no ^redova lne predloge, ki iih je predložila Japonska Ti predlogi vsebujejo zahtevo da nai Francozi odstopijo S:amu dokai velike ebmeine oredele Japonci oa so dal: ba*e Francozom razumeti da ie niihov »posredovalni predlog« ^adnh' in da o-e-mirie med Siamom in In^oMno ki ie bilo sedai že dvakrat podališano 5. marca ne bo več obnovlieno če Francozi japonsko posredovanje sedai odklonijo V takem orimeru račimaio Japonci da se bodo do 5 marcu obnovile sovražnosti med ^'amom in Indokino. Med tem iaoonsko časopisje znova na-oada Aneliio in zlasti Z°d niene države, da se vmešavaio v siamsko-indakitaiski spor ln motiio mirovna pogaiania Z vseh ^rani ooročaio tudi o izrednih voia^kih ■ikrepih v iužnovhodni Aziji Francozi 90 ooslali na meio Siama nova vojaška o lačen j a Agendia Dom« poroča iz Bangkoka. da ie pravkar prekoračilo meio Birme 20 000 kitajskih vojakov s tooništvom in 1anki Ta voiska nai bi bila poslana na birmansko meio s Siamom. da oiači birmanske obmeine čete ki so bile oslabi iene ker 1e nekai vojaštva iz Birme odš'o na Malajski polotok in v Singapur Angleži vesti o prihodu kitajskega vojaštva v Birmo za enkrat še ne pctriuieio. Francoski poslanik . pri Macuoki Tok|o, 27. febr. i. (Un. Press). Francoski poslanik v Tokiu ie danes posetil japonskega zunanjega ministra Macucko. s katerim ie ostal v daljšem razgovoru. Ker so v Tokiu za danes pričakovali odgovor francoske vlade na poslednji iaoonski posredovalni predlog za ureditev spora med Francosko Indokino in Siamcm ra- Washington, 27. febr. j. (Ass. Press). Predsednik Roosevelt je imel včeraj daljšo konferenco z vojnim ministrom Stimso-nom, državnim pod tajnikom v mornariškem ministrstvu Forrestalom, šefom generalnega štaba Marshallom ter šefom za mornariško službo Starkom. Po konferenci je izjavil Rooseveltov tajnik Earlv, da skupine, ki je z Rooseveltom razpravljala o raznih oborožitvenih problemih, nikakor ni smatrati ali celo označevati kot nekakšen ameriški vojni kabinet. Predsednik je le smatrali za bortj praktično, ako se oborožitvena vprašanja razpravljajo samo v ožjem krogu, namesto, da bi prišla v pretres na običajnih sejah celokupne vlade. Za danes popofldne je napovedana no* va konferenca, na kateri bodo razpravljali o praktičnem izvajanju Rooseveltovega načrta za pomoč Angliji. Te konference se bosta udeležila tudi finančni minister Morgenthau ter državni podtajnik mornariškega ministrstva. Rooseveltov zakon pred senatom lVashington, 27. februarja. AA. (DNB). V zvezi z izjavo predsednika Roosevelta da se lahko o miru govori šele po angleški zmagi, je demokratski senator dr. VVheefler izjavil, da je takšno stališče predsednika Roosevelta neupravičeno, če Amerika ni pripravljena iti v vojno. Ugotav-ijam, da nismo v vojni, razen če nas predsednik ni že potegnil v vojno. Ce bomo zares potegnjeni v vojno, tedaj bo to zloraba amernke ustave. \Vheeler je tudi kritiziral postopanje predsednika Roosevelta, češ da vedno daje nasvete Angležem. Po njegovem mnenju predsednik nima pravice svetovati Angležem, da naj se naprej vojskujejo in je dodal, da Angleži nimajo izgledov za zmago, če Amerika ne poseže v vojno. Washington, 27. febr. AA. (DNB). Predsednik odbora za obrambo USA s pomočjo podpiranja Velike Britanije, Eiechel-berger, je izjavil, da je tTeba pospešiti zakon o podpiranju Anglije. Istočasno je izrazil bojazen, da bi britanski nasprotniki ne zavlačevali izglasovanja tega zakona tako dolgo, da bo prepozno Eichelberger je poudaril, da morajo Zedinjene ameriške države napovedati vojno, če bi se po kazalo za potrebno, da bi na ta način preprečile morebiten poraz Anglije ali sklenitev kompromisnega miru. Po njegovem mnenju USA ne bi bilo treba poslati v Evropo ekspedicij&kega zbora, pač pa samo sodelovati v vojni s svojim letalstvom in vojno mornarico. VVashirufton. 27. febr. br. (Anat. ag ) Nevarnost, da bi mogel razvoj doto kov prehiteti sprejetje Rooseveltovega zakona. je napotila merodajne washingtonske kroge, da razpravo o tem zakonskem predlog" kar naiboli pospešijo. Zaradi tega bo v senatu staviien predlog, da se omeji čas vsakemu govorniku na naiveč eno uro. Za sprejetje tega predloga ie potrebna dvetretinska večina. Senator Mor-rison. ki ie bil leta 1917 proti vsakemu sodelovaniu Amerke v takratni svet vn: voini. ie imel te dni po radiiu govor v katerem ie iziavil da lahko samo tako š-nie spreietie in izvedba Rooseve't ve ga zakona obvaruje Ameriko pred vojnimi strahotami. Zaradi tega je tudi on za to. čunaio. da ie obisk francoskega poslanika pri Macuoki v direktni zvezi s tem odgovorom. Verjetno je. da ie francoski poslanik izročil japonskemu zunanjemu ministru dokončni odgovor francoske vlade na japonski posred valni predlo«. Ako ie ta odgovor negativen, potem je treba pričakovati, da se bo mirovna konferenca v Tokiu najbrže razšla, dočim bo v nasprotnem primeru morda že danes ali jutri končno likvidiran francosko-sia mski spor. Misija japonskega poslanika pri siamski vladi Tokio. 27. febr. j. (DNB). Japonski poslanik pri siamski vladi Badakaru. je sinoči z letalom prispel iz Bangkcka na Formozo. odkoder ie to kratkem edneru nadalieval oot v Tokio. Kako- zat iui"io v tokijskih krogih, se bo Badakaru v posebni misiii. ki mu ie bila »overiena od vlade, udeleževal zasedania mirovne konference v Tokiu. V istih krogih trdijo na-dalie da ie siamska vlada Drioravliena Dristatie na zadnii ianonslzi predlog za ureditev obmejnega spora s Francosko Indokino in se odreči tudi nadaljniim teritorialnim zahtevam ako tudi Franco ka Indokina ne bo delala nikalrih težav da se na podlagi zadnjega japonskega predloga doseže končni sporazum. Konferenca poveljnikov francoskih čet Sanghaj, 27. febr. i. (Un Press). Izvedelo se ie. da so se sinoči sestali na p sobno konferenco vrhovni poveljniki p sa-meznih edinic francoskih čet v Indokini. Tei vojaški konferenci pripisujejo v poučenih krogih velik pomen, ter io spravljajo v neposredno zvezo z težavam1, ki so nastale na mirovni konferenci v Tokiu. Vn'"'meru. da konfemca ne us->e. ie treba računati z novim izbruhom sovražnosti med Indokino in Siamom. V Parizu niso zadovoljni z novo vlado Pariz. 27. febr. s. (Ass. Press) Pariški listi, ki so pod nemško kontrolo, tudi z novo francosko vlado v Vichyju niso za-dovljni. »L' Oeuvre« piše. da predstavlja nva vlada samo kompromisno rešitev ter pripominja, da niso vsi novi ministri primerne osebe za izvajanje politike francoskega sodelovanja z Nemčijo. da se ta zakon brez zavlačevanja spreime. Po poročilih ameriških listov ie že vse pripravlieno. da se takoi po serejstju a-kona odpošlje v Anglijo letal in drugih vojnih potrebščin v vrednosti pol milijarde dolarjev. Gre predvsem za takojšnjo dobavo najmodernejših letal, ki so bila dobavljena prvotno za ameriško vojsko. 1533 milijonov dolarjev dodatnih kreditov Washington, 27. febr. j. (Ass. Press). Dodeljcvalni odbor reprezentančne zbornice je odobril dodatne kredite v višini 1.533 miflijcnov dolarjev za izpopolnitev ameriške kopne vojske in mornarice. Zakonski načrt, s katerim je vlada zahtevala te dodatne kredite, je prišel zdaj pred plenum reprezentančne zbornice. Ti krediti so po trebni za pričetek gradnje 400 novih ladij za uničevanje podmornic, 400 ladij za odstranjevanje min, za večje število manjših edinic vojnega brodovja ter za splošno po-spošenje realizacije ameriškega oborožitvenega načrta. Ameriška kopna vojska bo dobila od dodatnega kredita 700 milijonov dolarjev, ki se bodo večinoma porabili za gradnjo novih vojašnic, ter za organizacijo vojaških vežbališč in šol. Načelnik brodogradniškega urada vojne mornarice, kontreadmiral Robinson, je v svojem pojasnilnem govoru sporočil, da je mornariško ministrstvo storilo vse potrebne korake, tako, da bo že do kcnca leta 1943 lahko uvrščenih v službo 55 rušil-cev več, kakor je bilo prvotno določeno. Mornariško ministrstvo ima nadalje v načrtu, da se vse edinice ameriškega vojnega brodovja opremijo z varnostnimi pripravami proti magnetičnim minam. Te priprave bodo veljale 15 milijonov dolarjev. Odlikovanja na meščanskih šolah Beograd, 27. febr, p. »Službene novine« objavljajo ukaz. s katerim so bili na predlog piosvetnega ministra odlikovani: z redom sv. Save 4. stopnje Josip Vučkovič, upravitelj meščanske šole v Krškem, Josip Hergot, upravitelj meščanske šole v Mežici, Anton Dragan, upravitelj I. moške meščanske šole v Ljubljani, Maks Rozman, učitelj II. moške meščanske šole v Beogradu; z redom sv. Save 5. stopnje Klotilda Vaušte, učiteljica I. ženske meščanske šole v Ljubljani, Hema Kosi, učiteljica II. ženske meščanske šole v Mariboru, Josip Lekše, upravitelj meščanske šole v Vojniku, Drago Domnik, upravitelj meščanske šole v Kamniku in Mara Fa-kin, soproga ravnatelja meščanske šole na Viču. Sofija dobi tehniko Sofija, 27. febr. AA (DNB) Pripravlja se zakonski predlog za ustanovitev višjega tehničnega zavoda. Ni še sklenjeno, ali bodo ustanovili tehnično fakulteto na univerzi v Sofiji, ali pa kakšno samostojno tehnično ustanovo. Zemunska \remenska napoved: Hladneje, po večini lavno in delno oblačno v severnih krajih države, na jugu pa bo precej obV'čn-0 in utegne ponekod tudi deževati aH snežiti. Z albanskih bojišč Položaj v pozicijski vojni nespremenjen Rim, 27. febr br. (StefanL) O položaju na grškem bojišču poroča italijansko vrhovno poveljstvo: Na grški fronti nič omembe vrednega Italijansko letalstvo je kljub slabemu vremenu bombardiralo sovražnikove položaje ter ceste v zaledju. S teh operacij se eno letalo ni vrnilo. Atene. 27. febr. AA. j. (Reuter.) Poveljstvo angleškega letalstva na Grškem poroča v današnjem komunikeju, da so angleška letala včeraj izvršila nekaj zelo uspešnih napadov na albanska mesteca Luzati. jugovzhodno od Tepelenija ter na Fieri. Angleške bombe so direktno pogodile skupine italijanskih motornih vozil v bližini Luzatija ter vojaška taborišča pri Fieriu, ker je izbruhnilo več velikih požarov. Pri Fieriu je neko angleško letalo v nizkem poletu s strojnico obstreljevalo sedež italijanskega vojaškega poveljstva ter razne druge cilje. Dve milji pred Valono so angleška letala napadla konvoj tovornih ladij in neko topničarko ter brodovje uspešno obstreljevala s strojnicami. Vsa angleška letala so se s teh operacij srečno vrnila. VVashingtOn, 27 febr. j. (AR.) Kakor poročajo iz krogov, ki so blizu vladi, je vlada že proučila prošnjo grške vlade za odstopitev večjega števila ameriških letal. Sklenjeno je bik), da se pošlje Grčiji večje število letal, ki so bila prvotno določena za ameriško vojno mornarico. Obsežni, a lažji napadi na angleška mesta Nemški bombniki so v noči na četrtek povzročili zlasti v južnem Walesu znatno gmotno škodo London, 27. febr. j. (Ass. Press). Aktivnost nemškega letalstva nad Anglijo je bila preteklo noč krajevno dokaj obsežna, vendar so bili vsi napadi, ki so trajali od zgodnjih večernih ur do polnoči, lažjega značaja. Manjše skupine nemških bombnikov so bombardirale več krajev v vzhodni, jugovzhodni ter zapadni Angliji, kakor tudi razne točke v južnem Walesu. V južnem Walesu so nemška letala napadala v zaporednih valovih ter so metala razen za-žigalnih in rušilnih bomb tudi svetlobne bombe na padalih, s katerimi so razsvetljevale cilje pred bombardiranjem. V južnem Walesu je bila povzročena precejšnja gmotna škoda na privatnih poslopjih, dočim vojaško važni objekti niso bili zadeti. Na nekaterih krajih so izbruhnili tudi požari, ki pa jih je gasilska služba vse naglo obvladala, število človeških žrtev ne sega preko povprečne mere. V Londonu je bil dan prvi letalski alarm v večernih urah, nakar je sledil manjši napad, ki pa ni povzročil omembe vredne škode. Po prvem napadu je bil kasno zvečer dan drugi letalski alarm, ki pa je bil že pred polnočjo preklican. Ostale dele Anglije so preletela le posamična letala ln ni poročil, da bi bil kje drugod izvršen kak večji napad. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 27. febr. br. (DNB.) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neki nemški brzi čoln je potopil ob angleški obali neko 4.500 tonsko oboroženo trgovsko ladjo. Pri zračnih napadih na ladje v vodah okrog Anglije so nemška letala potopila eno angleško stražno ladjo in eno 2.000 tonsko trgovsko ladjo. Razen tega so bombe težje poškodovale še eno večjo trgovsko ladjo. Napad nemških vojnih letal na letališče Lim v južni Angliji je povzročil znatno škodo. Močnejše skupine letal in strmoglavcev so pod vodstvom generala Geitler-ja ob zaščiti nemških in italijanskih lovcev izvršila uspešen napad na letališče Luka na Malti. Pri tem je bilo 10 sovražnih bombnikov uničenih na tleh, več pa poškodovanih. Zažgani sta hili tudi dve letalski lopi, poslopje za moštvo in petrolej-ske cisterne- V zračnih bitkah so sestrelili nemški lovci 4, italijanski pa dve sovražni lovski letali. V Sredozemskem morju so nemška vojna letala potopila neko 5.000 tonsko sovražno trgovsko ladjo, v pristanišču Tobruku pa so z bombami zažgala neki sovražni rušilec. V pretekli noči so močne skupine močnih nemških letal izvršile uspešne napade na London to Cadix. V obeh pristaniščih so nastali veliki požari. Pri napadu na neko letališče v južnovzhodni Angliji so nemška letala uničila več sovražnih letal na tleh, razen tega pa sestrelila dve angleški letali nad lastnim letališčem. Nemški lovci so ob sodelovanju protiletalskega topništva včeraj onemogočili poskus angleškega napada na Calais. Pri tem so izgubili Angleži v zračnih borbah 6 letal. V pretekli noči je vrgel sovražnik na nekatera mesta v zapadni Nemčiji brez načrta bombe. Nastala je malenkostna materialna škoda na nevojaških poslopjih- Ne kaj civilistov je bilo ubitih ali ranjenih. V času od 23. do 26. februarja je unit. o nemško letalstvo 33 sovražnih letal, od teh 18 v zračnih bitkah. 3 pa je sestrelilo protiletalsko topništvo, dočim Je bil ostanek uničen na tleh V istem razdobju je bilo izgubljenih 10 nemških letal. Benin, 27. febr. AA. (DNB.) Pri vče-| rajšnjih letalskih spopadih nad Rokav- skim prelivom, ki so se odigravali deloma tudi nad francosko obalo, je stotnik Hefeld, poveljnik neke nemške lovske eskadrilje, sestrelil že 30. sovražnikovo letalo. Pilot se je rešil s padalom in je bil ujet. Pri letalskem spopadu nad Rokavskim prelivom, ko so nemška lovska letala sestrelila šest britanskih aparatov, je major Melders včeraj dosegel že svojo 60. zanago v zraku. Angleški cilj: Koeln London, 27. febr. j. (Reuter). Angleška letala so preteklo noč uspešno nadaljevala svoje akcije proti Nemčiji ln zasedenim pokrajinam. Glavni cilj napadov je bilo to pot industrijsko področje v Kdlnu. Poročilo letalskega ministrstva pravi o tem napadu ,da je skupina letal bombniškega poveljstva silovito in z velikim uspehom bombardirala industrijske naprave na obeh straneh Rena. Izbruhnili so številni požari. Nadaljnje napade so izvršile skupine letal bombniškega in obalnega poveljstva preteklo noč na luke v zasedenih pokra nah. V Boulogneu in Vlissingenu so izbruhnili na področju dokov številni požari, štiri angleška letala se s teh poletov niso vrnila, dočim pogrešajo iz včerajšnjih pa-trolnih operacij ob obali Rokavskega preliva dve angleški borbeni letali. Informacijska služba letalskega ministrstva pravi nadalje, da so bila preteklo noč zelo aktivna tudi lovska letala in sicer nad severno Francijo, kjer so z bombami obsipala in s strojnicami obstreljevala sovražnikova letalska oporišča. Eno izmed letal se je zapletlo v borbo z dvema sovražnima letaloma, ki sta ravno pristajali. Letalca je srečanje presenetilo in je verjetno postal žrtev svojega pogumnega napada. Zelo aktivna so bila angleška nočna lovska letala tudi nad Anglijo, kjer so se ponovno zapletla v borbo s sovražnimi bombniki. Pri tej priliki so poškodovala neko sovražno bombno letalo »Junkers 88« ter letalo »Heinkel 111«. Obsedno stanje^ ^ v severni Holandiji Haag, 27. febr. AA. (DNB) Poveljnik nemških čet v Holandiji, letalski general Kristiansen, sporoča, da je v soglasju z nemškim komisarjem v zasedeni Holandiji prevzel izvršilno oblast v severni Holandiji Praktično izvajanje teh funkcij je poveril generalu Giburgu. V severni Holandiji so prepovedana zborovanja, shodi in manifestacije vseh vrst Ljudstvo je bilo pozvano, naj se takoj vrne na delo v polnem obsegu. S pristojnega nemškega mesta je bilo sporočeno, kakor pravijo vesti, ki so bile objavljene v Holandji, da je izvršilna oblast v severni Holandiji prenesena na vojaške oblasti zaradi incidentov, ki so se pripetili v židovskem okraju Amsterdama V tej mestni četrti so bili izdani policijski ukrepi proti goto-vamu številu Žido vzaradi napada na neko policijsko patrolo. V zvezi s temi ukrepi je prišlo do nemirov in stavk v raznih industrijskih predelih. Poleg tega so se pripetili spopadi med 2idi in arijci, zlasti germanofili v židovski četrti mesta Amsterdama. Odgovornost za te incidente in nemire v zadnjih dneh pade v prvi vrsti na židovske in druge protinemške elemente- Sklep vojaškega poveljnika naj zagotovi gospodarsko blagostanje holandskega prebivalstva v vsakem oziru. (NSEBUtAJTE V „JUTRU"! Rooseveltovi posveti z vodilnimi vojaškimi funkcionarji o raznih oborožitvenih problemih in izvajanju zakona za pomoč Angliji Naši kraji in ljudje Velika škoda zaradi poplav Na mnogih krajih so reke prestopile bregove in poplavile že obdelano polje Beograd, 27. februarja Sava je v zadnjih 24 urah narasla za 20 cm. Razen v gornjem toku je povsod narasla m poplavila že mnogo polja. Včeraj so bile v Beogradu poplavljene že nekatere ul ce ob savskem pristanišču. Mnogo trgovskih skladišč je bilo obkoljenih z vodo. Sitnosti so bile tudi pri lzto-varjanju blaga s šlepov, ker so vsi dohodi v pristanišče poplavljeni. Ker je prenehalo deževati, upajo, da bo Sava v dveh dneh upadla. Zaradi stalnega deževja se je reka Karaš izlila iz struge in preplavila mnogo že obdelanega polja. Prizadetih je 9 občin. Cez 10 0C0 jutrov zemlje je poplavljeno. škoda je velikanska. Zemeljska konf guvacija je kriva, da je va_s Crepaja in njen okoliš pri vseh večjih pop'avah hudo prizadet. Sedaj je poplavljenih 6000 jutrov, od česar odpade 4000 jutrov na polje. Velika Morava že nekaj dni naglo narašča V sredo se je izlila iz struge in pojavila mnogo plodne zemlje. Poplavljena je tudi cesta iz Varvarina do železniške postaje Cičevac v dolžini enega kilometra. Tudi v gornjem toku je reka Morava pre-| stopila bregove. Prizadete so posebno va-' si živice, Brežana, Dragovca in Batovca. Prebivalstvo z vsemi močmi skuša preprečiti še večjo nesrečo. 2e mesece je širna Pelagonija pokrita z vodo. Zadnje dni pa je voda še narasla, preplavila pota in vdrla v domove mnogih morihovskih va^i. Reka Črna se je razlila po vsem žitorodnem polju. 25.000 ha zemlje je poplavljeno. Sava, Kolubara in Kamnova stalno naraščajo. Pri Obrenovcu so prestopile bregove in se razlile v nepregledno morje umazane vode. Doslej je poplavljenih 5000 ha zemlje med drugim tudi cesta Beograd—Obrenovac in je promet prekinjen. Deževje zadnjih dni je povzročilo, da sta tudi reki Lab in Sitnica prestopili bregove. Od Uroševca do Kosovske Mitrovi-ce je Sitnica na obeh straneh poplavila velike površine obdelanega pol'a Cenijo, da je doslej pod vodo več ko 5000 ha zemlje. Tudi reka Lab je prestopila bregove in naredila prebivalcem bližnjih vasi mnogo škode. Zdravnik obtožen zaradi smrti bolnika Okrožno sodišče v Celjn je obtoženega Šefa zdravnika dr. Božinoviča iz Topolšice oprostilo Celje, 27. februarja Na okrožnem sodi"ču v Ceziju je bila v sredo kazenska razprave, ki so v sodni statistiki prav redke. Pred sodnikom poedin-cem s o. s. M rkom Detičkom s« je zagovarjal 38-letni dr. Svetolik Božinovič, šef zdravnik zdravilišča v Topolsčici pri Šoštanju. ki je b'1 obtožen, da je s svojo malem •*rnor-tjo povzročil smrt bo!n'ka M:haj-la 2'votiča Obtoženca je zagovarjal od-vetn k dr. Jože Goričar iz So?tanja. Obtožnica je navajala, da je b;i1 lani 26. apri'a sprejet v državno zdravilišče v To-p Lščici Mihaj^o Životič, ki je bolehal za k- vemfvzno tuberkuV/zo levega pljučnega krila z manj"im razsiVm na isti srtrani in z neznatnimi spremembami na nasprotni strani. Pacicnt, čigar obolenje ni bilo težko. bi se bil mogel z zdravljenjem zazdra-vit ali co!o p-oponoma ozdraviti. Lani 3. maj« mu je šef zdravnik dr. Božinovič po-sku al dati na levi strani prvi umetni pnev-motoraks. Pri tej operaciji sta bila navzoča zdravnika dr. Viktor Legi?a in dr. Borut Vr.'čaj, nadalje zdravnica dr. Vera Stoiod'novičeva ter bo'ni?ki sestri Felici-ja Kranjčičeva in Sebaptijana Terezija Po-tckova. Dr. Božinovič je dvakrat poskusil dati Životiču pnevmotoraks s topo iglo, rezultat pa je bii negativen. Nato je po- skusfl z ostro iglo Ker pa manometer tudi tokrat ni pokazal značilne oscilacije, je dr Božinovič izvlekel iglo in stopil k drugemu bolniku Životič je pričel takoj nato kaši jati m ie s težavo izkašljail nekaj krvi. nekaj sekund pozneje pa se je onesvestil Vsi navzoči zdravnik4 z dr Boži-novičem vred so poskušali z raznimi injekcijami in primernimi pripr/močki rešiti životiču življenje Ves njihov trud pa je bil zaman in po nekaj minutah je bolnik izdihnil. Podlegel je zračni emboliji. Obtoženi dr Božinovič je odločno zanikal. da bi bifi z malomarnostjo zakrivil Život'čevo smrt. Izjavil je da je ravnali po predpisih zdravniške znanosti in prakse, zaradi česar ne more biti odgovoren za smrtni izid. Kot izvedenca sta bila pri razpravi zaslišana dr. Robert Neubauer. šef zdravnik drž. zdravilišča na Go'niku in primarij dr. Franc Debevc iz Ljubljane Na podlagi zbranih podatkov sita izjavila da je bilo ravnflnje dr Božinoviča v skladu z zdravniško znanost jo tn prakso Dr Boži-noviču ni mogoče očitati malomarnosti, temveč gre za nesrečen slučaj, za katerega dr. Božinoviču ni mogoče pripisati krivde. Na pod'agj izjave izvedencev je bil dr. Svetolik Božinovič oproščen. Ussda živalskega vrta v Zagreba Val ogorčenja proti nameravani ukinitvi Kakšna bo usoda živalskega vrta v Zagrebu ? Maksimir, ki je vsem Zagrebčanom tako pri srcu je deležen vsako leto tudi zelo številnega obiska iz Slovenije. Kdorkoli le utegne, pohiti v Maksimir obiskat živalski vrst, ki je res lepo urejen. Zasti ekskurzije naše šolske mladine v Maksimir so vsako leto prav posrečene. Vojna pa je zapretila s pogubo tudi tej prikupni ustanovi. Kakor piše »Vreme« v daljšem poročilu iz Zagreba je živalstvu po Zagrebu vobče začela slaba presti. Vesele jate mestnih golobov se za enkrat še spreletavajo nad belim Zagrebom, toda njihovo pogubljenje je le začasno oclgodeno. Kar se luksuznih psov tiče, je mestna uprava naložila visoke takse letnih 705 din, zaradi česar je doslej že polovico lepega pasjega rodu moralo v zemljo; preprosti pasji rod pa je propadel zaradi podražene hrane. Tudi mačke ne izhajajo več dobro. Zdaj pa se je hladna smrtna kosa zabliskala tudi nad ljubkim živalskim carstvom zagrebškega zoološkega vrta. Te dni so zagrebški mestni svetniki razpravljali o nedonosnosti živalskega vrta in o velikih težavah s prehrano tolikšnega števila živali. Pravijo: mestna občina ima toliko skrbi v današnjih usodnih časih, da bi bilo najbolje ukiniti živalski vrt, ki je dandanes samo še luksuz. Predlagatelji smrtne obsodbe menijo, da bi se del dra- gocenih živali lahko razprodal, drugo pa naj bi se pokončalo. Seveda je vse to sklepanje prišlo na uho javnosti in dvignilo se je ne samo ogorčenje, marveč so bili stavljeni najrazličnejši predlogi, kako je treba živalski vrt ohraniti kljub vsem težavam in kljub vsej zavratnosti današnje dobe. Zagovorniki zoološkega vrta pravijo, da to ni samo krajevna zadeva, ker je uprava vrta v stikih s številnimi podobnimi ustanovami po svetu. To je zadeva celotna banovine, saj prihaja v Zagreb mnojo ljudi iz vseh krajev, ki posebno radi obiskujejo živalski vrt. Doslej je bilo vanj vloženega mnogo denarja, znanja in t ni da najboljših hrvatskih strokovnjakov, da so z razmeroma nizkimi dohodki lepo uredili to ustanovo, ki se ne da kar čez noč zbrisati s sveta. V zagrebškem živalskem vrtu je danes 485 živali nevštevši veliko število ptic. Nameščencev je 40. Živalski vrt v Zagrebu je prvi v Jugoslaviji. Ustanovljen je bil 25. junija 1925, ko so imeli vsega skupaj dve lisici v zaboju, dve sovi v kletki in ljubko opico na verižici. Obisk je bil tolikšen da so lahko naglo dokupovali nove živali. Vrt je urejen na izredno ugodnem kraju, na otoku sredi maksimirskega jezerca, v senci stoletnih hrastov. Vse živali so nameščene po slikovitih kolibicah, urejenih po najmodernejših zahtevah tehnike. Vse kaže, da bodo v Zagrebu zmagali šte- vilni »živalski advokati«, ki ogorčeno branijo maksimirsko znamenitost proti »brezsrčnim občinskim očetom. Ali kakor kaže, so bili vsi naklepi zoper zagrebški živalski vrt brez prave podlage. Župan Mate Starčevič je namreč izjavil novinarjem: »Ni nikake nevarnosti za prehrano živali, živalski vrt je nujno potreben za vse šole v Zagrebu ln pokrajini, razen tega je največja privlačnost našega mesta.« Po tej izjavi si bodo ljubitelji živali v Zagrebu lahko oddahnili. | Marija Fettichova | Ljubljana, 27. februarja Davi je umrla v Leonišču gospa Marija Fettichova, soproga odvetnika in predsednika ljubljanskega odbora RK Otona Fetticha. Pokojno gospo je poznala skoro vsa Ljubljana, saj je ni bilo socialne akcije, pri kateri ne bi z vso vnemo sodelovala. Poleg vseh dobrih del, s katerimi je na tiho pomagala mnogim siromakom, je bila dolgoletna odbornica RK, pri katerem se je največ udejstvovala v prireditvenem in socialnem odseku, za to svoje človekoljubno delo je bila tudi odlikovana z zlato kolajno. Prav težko pa jo bodo pogrešali dijaki, za katere je žrtvovala neverjetno mnogo dela. Kar je pomenjalo njeno delo za akademski Jadran, bo za vselej povezano z uspehi in napredkom tega n~šega nac o-nalnega akademskega društva, iz katerega je izšla večina naše mlajše inteHgenčne generacije Pokojna blaga gospa je sodelovala v vseh komitej h kadar je bila v vprašanju pomoč naprednemu dijaštvu. V resnici je med našim ženstvom prav malo takih, kakor je bila pokojna gospa Fettchova, ki je poleg zglednega vzgojnega in gospodinjskega dela v svoji rodbini našla vselej še toliko časa in moči za plemen to javno dedovanje, kakor ga je pokazala prav ona. Največjo in nenadomestno izgubo je seveda utrpela Fettichova rodbina. Izgubila je najplcmenitejšo soprogo, ot oci pa svojo najboljšo mamo. Rajr.ka gospa je bila kljub vsemu svojemu javnemu delovanju svojim otrokom zgledna mati. V neskaljeni ljubezni so bili povezani med seboj in je v rodbini v resnici vladala prava rodbinska sreča, ki jo je sedaj nepredvidljiva usoda tako težko prizade'a. Gospa Fett:chova je že pred več let} zbolela na črevesju, vendar je znala svoje bolezenske težave z velikim samozatajevanjem prikrivati. Nihče, kdor jo je poznal in je imel priliko z njo delati v številnih dobrodelnih odborih, ni verjel da se za to neumorno delavnostjo, za tem vselej dobrodušno nasmejanim obrazom krije kal bolezni. Pred poldrugim letom je bolezen zavzela resnejše oblike vendar se je gospa kljub počasnemu hiranju vselej toliko opomogla, da je vedno znova popri:ela za delo. še pred neka; dnevi je opravljala sicer m^čno oelnb^ena g"snodinj~k3 dela, potem pa je njena velika sila do dela onemogla Prepeljali so jo v sanatorij, kjer je drvi ugasnilo njeno plemenito srce. Vsa zdravniška skrb ji ni utegnila več pomoči, niti kri lrstn^ga sina ki jo je ponovno žrtvoval za življenje svoje najboljše mame. Gospa Fett;chcva na njegovi zadnji noti Nai mu bo b^eosl -v-Hen zadnji počitek na Ljubljanskem tv>- lju! —ov— ——— —^ Smrtna nesreča v Selški dolini Selca, 27. febiuarja Danes malo pred dvanajsto uro je prišlo v Selški dolini, nedaleč od Studenega do hude nesreče, ki je terjala življenje 30 letnega voznika Janeza Klobovsa, uslužbe-nega pri industrijcu Dolencu v škof ji Loki. V navedenem času je vozil Kloboves lz Selške doline proti škofji Loki voz, naložen s hlodi. Prav tedaj pa, ko se je pomikal dvovprežni voz proti Studenemu je piivozil za njim avtcprevoznik Kosec iz Železnikov s tovornim avtom. Ceste so sedaj izredno slabe in je tudi umikanje zelo težavno. To je uvidel tudi Kosec sam, ki je pristopil k Klobovsu in mu svetoval, naj pelje z vozom kar naprej. Ko prideta do pripravnega mesta, da se bosta že potem ognila. Kljub temu je prišlo do nesreče. Počasi, drug za drugim sta vozila spredaj veznik in za njim Kosec kakih dve sto korakov, ko je zavozil Kloboves s svojim vozom na desno, misleč, da se bo lahko covolj Izognil. Z vozem je zavil preveč na desno, kajti voz se je prevrnil in že so pokopali hlodi nesrečnega Klobovsa pod infekcije skozi ustno dupttno Dobivajo se ▼ vseh lekarnah. Cena malega zar vttka din 8.—, velikega zavitka din 16.—. r. S. br. 15510 27/6. 1939 seboj. Vozniku so takoj priskočili na pomoč, žal pa je bila vsaka pomoč izključena, ker je smrt nastopila takoj. Smrt mladeniča, ki je bil končal tako tragično, je vzbudila splošno obžalovanje. Pokojnik je bil doma iz Breznice v zminški občini, gorski vasi nad škofjo Loko. Ga Manja Sibinovič-Mlejnik prvič na opernih deskah V soboto bo pela Micaelo v operi »Car-menc ga- Marija Sibinovič-Mlejnikova. Njen nastop v operi bo obenem tudi praznik šole odlične slovenske pevske pedagoginje ge. FSdrauspergove, saj je Sibinovič-Mlejnikova prva pevka, ki je s samo domačo šolo in svojo prirojeno nadarjenostjo že tako mlada prišla na oder naše opere. O svoji umetniški rast} nam je gospa povedala, da je še kot otrok rada pela in poslušala glasbo. Nato je v gimnaziji pod vodstvom prof. dr. Dolinarja začela s solističnimi nastopi pri mašah in šolskih proslavah in se nato izpolnjevala na ljubljanskem konservatoriju ter v privatni šoli ge. Fodrauspergove. Zadnja leta je nekajkrat zapela na priložnostnih akademskih prlieditvah v ožji domovini in v Srbiji ter v radiu Razvoj njenega glasu in umetniškega podajanja je rasel od nastopa do nastopa. Zda/j bo imela javnost priliko, da oceni njene pevske in igralske vrline. GRENCICA OEt 5. 6» 22365 od 18 - IX no 6. Nas zunanji minister v Budimpešti S" - * j m^Mž * < ' % Dr. Cincar Markovic, v spremstva madžarskega zunanjega ministra Laszla Bardoszj ja sprejema pozdrav častne čete madžarske vojske Knltnrni pregled Iz književnosti Dva novelista Za petdesetletnico Franceta Bevka je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne novelistična zbirka »Mlada njiva«. V obsežnem delu pisatelja, čigar epiteton »plodoviten« je postal že banalna oznaka, ki se zaje alsko oklepa njegovega imena, ne pomeni ta zbirka nič novega. V nji je zbranih več kakor trideset Bevkovih novel, ki so bile — nekatere celo že znova — natisnjene v revijah ali v prejšnjih knjigah Kot zbirka pa je »Mlada njiva« nova, samostojna izdaja. Bevkove proze so razvrščene v tri dele, četrtega pa tvori daljša novela »Soha svetega Boštjana«. Za krajšo prozo je značilno, da se dajo s srriselno razvrstitvijo komponirati večje celote, katerih povezanost, dejal bi: nekako skupno življenje, daje tudi posameznim delom nekoliko' nove mikavnosti. To velja prav posebno za Bevkovo kratko prozo, ki je nastala nekako na robu pisateljevega dela z večjimi pripovednimi kompozicijami, vendar nič manj nego le-te označuje njegov pripovedni talent. Bevk si tudi tu pridobiva čitatelja s svojim pol-nokrvnim, čeprav ne posebno globokim in izrecno iznajdljivim pripovedovanjem, ki je pripove ovanje v pravem pomenu besede: izns jdevanje zapletov in razpletov, risanje značajev, kakor se razkrivajo v tako nastaHh situacijah, ne pa kakršno koli prisil "°no slikanje liričnih ln drugačnih razpoloženj, filozofiranje v pripovedni po- dobi ali eksperimentiranje v formo, kar tolikokrat srečujemo v naši sodobni nove-listični proizvodnji- Tudi v drobni prozi se razodeva France Bevk kot realist svojske-ga značaja ln večidel netzumetničenega stila, kot pisateljski temperament, kakor jih Slovenci nimamo mnogo So pisatelji, ki rljejo mnogo globlje, bodisi v problematiko socialnih pogojev našega življenja, bodisi v psihologijo povprečnih ali kakor koli izrednih duš toda Bevk ostaja tudi ob površinskem značaju svoje proze pripovednik kat' eksohen. In v potrditev te, sicer že znane in priznane Bevkove odlike na izbranih primerih kratke proze je pomen »Mlade njive«, ki sega kronološko k pisateljevim začetkom in pomeni v Bevkovem celotnem delu nekako to, kar osnutki, skice in grafični listi v delu slikarjev in kiparjev; izhodišče k večjim stvaritvam, merjenje moči na drobnih sižejih in v zgoščeni tvarini. Ista založba je v enako okusno opremljeni knjigi z naslovom »Previsi« predstavila čitaječemu občinstvu novelistično žetev Janeza J al ena. »Knjigi je bila medtem priznana literarna nagrada mesta Ljubljane. »Niz dogodkov« imenuje pisatelj svoje proze ln tako navaja bralca, da vidi v njihovi razvrstitvi smiselno urejeno celoto. Prva povest »Stebrniki« sega v zgodovino, vendar pa je nje osnova doživetje slovenske zemlje — to, kar se potlej vpleta tudi v nekatere druge Jelenove proze in daje njegovemu pripovedovanju značilno noto. »Nebo nad prostrano slovensko zemljo pa je čez in čez, od panonskih ravnin čo sinjega morja, od ledene Ture pa do zastražene hrvaške meje zagrnila zlata zarja. Obetala je temno noč, za drugo jutro pa jasen dan « Jalen je predvsem epik kmečkega življenja ki ga najrajši opazuje na tistem kosu slovenske zemlje, kjer je som doma: na Gorenjskem. Tu se njegovi opisi človeških prigod in usod trdno in ponekod prav slikovito vežejo s podobami gorenjske krajine, s planinami, z njihovo floro ln favno, če ostanem v tem poročilu zgolj pri splošnem vtisu, ki ga dajejo Jalenovi »Previsi«, bi dejal: Ni dvoma, da je Jalenova pripovedna proza zanimiv in literarno tehten donesek v obilno založeno zakladnico slovenske kmečke povesti. Nje kvalitete pa so bolj v formalni obdelavi, v opisu prizorov, dogodkov, stanj in razpoloženj, v stilističnem prijemu, v jeziku, kakor pa v vsebinskem donosu, v novih, prodornej-ših pogledih na človeško življenje, v možnosti spoznavne obogatitve čitatelja ob pripovednih spisih. Medtem ko je Finžgar v svojih povestih iz gorenjskega kmečkega življenja še zajemal iz polnega in s svojim osebnostno prežetim, vendar pa svežim realizmom postavil pred bralca osebe, ki so literarno žive, je Jalen že manj plastičen in kaže s svojim pripovednim stilom, da niso šli mimo njega vplivi Cankarjevega lirizma in Pregljeve novobaročne proze. Zdenka Jušlč Seunlk V zadnjem desetletju se pojavlja v hrvatskem slovstvu vedno več pisateljic, že samo dejtvo, da se je utanovllo »Društvo hrvatskih književni ca«, pričuje, da pisate- ljice niso več osamljen pojav, kakor so bile na Hrvatskem pred letom štirinajstim, marveč začenjajo kot organizirana skupina uveljavljati svoje pravice ▼ literarnem svetu in svoje knjige na domačem knjižnem trgu. Krogu »Društva hrvatskih književnica« pripada tudi ga. Zdenka Ju-šič-Seunikova, ki je izdala v zadnjem času tri knjige': zbirko »Novele«, pesmi v prozi »Dani vsemira« in knjižico »Liraki fragmenti«. Pisateljica »Novel« je nadarjena in stremljiva pripovednica ki se šele razvija in ld odkriva z vsako novo knjigo trdnejše poteze svojega literarnega obličja. V »Novelah« ni več kakor sedem ne posebno obširnih proz. Avtorica obravnava v glavnem nerazumevane in nesrečne ljudi obeh spolov in marsikje poglablja svoje opazovanje do finih psiholoških odtenkov. Teh sedem proz nima kvalitetne enakovrednosti; marsikje je dober epični nastavek razblinjen v množico podrobnosti, ki izgubljajo nujno zvezo s poglavitno pripovedno linijo in so bolj opisnega kakor izrazito narativnega značaja. Proza »Matejeva proslava«, ki je nemara najboljša v tej knjižici, pa je že sama prepričljiv primer, da imamo opraviti s pisateljico resnega stremljenja in živega čuta ea višjo življenjsko resničnostjo, kakor se odraža v duševni sferi doživljanja. Ta Matej je hosno du-plex, ki živi dvojno življenje: pisatelja in uradnika; dokler trati dobršen del svojih sil za pisateljevanje, zaostaja kot uradnik, kot socialna oseba. Volja ln moč, hotenje in stvarni uspehi prihajajo pri njem v taka nasprotja, da naposled obupa nad svojimi literarnimi ideali in postane samo uradnik. »Strašan je taj nerazmjer Izmed-Ju čežnje i snage, lzmedju mirti 1 njenog ispunjenja.« Psihologija »brodokmcev«, o katerih je nedavno pisal Vlad. Nazor. Pisateljica jo je živo prikazala v trenutku, ko se čuti Matej najbolj premaganega in ko njegovi filistrski tovariši prirede z namenom, da bi se zabavali % njegovo notranjo dramo, »proslavo« dvajsetletnice Matejevega pisateljevanja. Tedaj bruhne iz njega izpoved o sebi, tem mladeniču, ki je pred dvajsetimi leti vzbujal lepe nadeje: »Od jehtio u višine, ali ni Je mogao i zato Je ostao med ju vama. Precijenio je svoju snagu, aH njegovi su snovi bili tako lije-pi kao Sto nikada nisu bili vaši 1 njegov je trud bio ozbiljan in pošten .. .c Koliko takih Matejev je med nami in mar ne živi v vsakem izmed nas, ki stremimo nekam Iznad sebe, bolestno občutje nesorazmerja med voljo in močjo, med hotenim in doseženim? Ce bo ga. Zdenka Jušič-Seunik šla dalje po poti, kakor jo kaže novela, »Matejeva proriava«, kjer ni odvečnega opisovanja in peihologiziranja in kjer je opazovanje prilagojeno dejanju in beseda stilu, bo ustvarjala literarne vrednote, ki utegnejo ostati. Sedaj je šele na začetku te poti. Pesmi v prozi, kakor jih vsebujeta nadaljnji dve knjigi, so vedno tvegan poizkus. Avtor je na vsakem koraku v nevarnosti, da zaide v verbalizem in da postane nejasen, medtem ko proza, četudi povzdig-njena v pesniški ritem nujno zahteva več jasnosti, kakor vezana beseda, ki lahko zavzame bralca že s samo melodijo svojih verzov. Zaradi tega so »pesmi v prozi« le prepogosto ali preveč prozne, aC preveč lirične: ne to ne ono se ne prilega notranji zakonitosti njihovega stila. Tudi Zdenka Jušič-Seunik se ni mogla izogniti tej stilni razdvojenosti, slasti ne v knjigi »Dani nemira«, kjer se intimna lepota občutij in prividov prepogosto izgublja ▼ PLANICA 85. II. — g. III. 1941. Domaie vesti * Električna loč na Čatežu. Včeraj se je Izpolnila težko pričakovana želja Cate-žanov: prvič jim je zasvetila električna luč. Boji za pridobitev električne razsvetljave so trajali več let. Velike zasluge za elektrifikacijo Čateža imajo mnogi ugledni posestniki, med temi trgovec ln gostilničar g. France Les. Predvsem pa je treba poudariti veliko razumevanje čateške-g? občinskega odbora, ki je votiral znatno vsoto za izvedbo elektrifikacije. Čatež se priSteva k letoviškim krajem, saj se v občini nahajajo znane in po zdravilnih učinkih slovite Cateške toplice, obiskovane od blizu in daleč, ter bo električna Hič gotovo še pripomogla k nada jemu -/z-vo< i in pro- pehu letovišča Kakor ču e-mo. im? občanski odbor hvalevredno ua meic, da tj se na glavnih križiščih na mestile javne svetilke. Temu načrtu se vsi o-čan; *>i,dru*'jemo in hčinaa, da se mm prej Električni enčrg.^a je '■a kraj veilka gospodarska pridobitev, zato priporočamo hišnim posestnikom, ki še n -•na "o ele^tr^ne napeljava, o-i se v lastno korist poslužijo modernega izuma. Stenski sod daje prednost našim elegantnim, i ah ki m. robaprostim ačalam, koten* v nabavite pn ta mea/ svoje Drate, vrzel je nastala v vrstah šahistov in med napredno mislečimi možmi Gosp. Rottenbiicher je bil vseskozi naročnik naprednega tiska in njegov zvest prijatelj! Pokojnika, ki nam je zapustil najlepši spomin s svojim blagim in dobrim značajem, bomo hranili v nepozabnem spominu. Na poslednji poti ga pospremijo danes ob 16. izpred hiše žalosti. * PodaljSana veljavnost dovolil za vožnje z motornimi vozili. Kr. banska uprava je veljavnost dovolil za vožnje izjemno od omejitev prometa t motornimi vozili, ki so bila izdana z veljavnostjo do konca decembra 1940 in katerih veljavnost je podaljšala do konca mesca februarja, ponovno podaljšala do konca mesca marca. * Rečni promet na Donavi obnovljen Ker ni več ledu na Donavi ln pritokih, bo s 1. marcem obnovljen osebni vlačilski tn tovorni promet z vsemi ladjami Rečne plo-vidbe v Beogradu. Prvi parnik. namenjen skozi železna vrata do bolgarske meje (Radujevca), odpluje jutri ob 21. uri. Z jutršnjem dnem bo obnovljen tudi tovorni promet na Tisi. Dravi, Begeiu in Savi Kakor poročajo iz Novega Sada, se že vse zadnje dni razvija nenavadno živahen promet s parniki ln vlačilci, namenjeni večji del v Nemčijo. * Kronist starega Beograda je bil sivolasi srbski telegrafist in najstarejši so-t rudnik »Politike« Dimitrije Djordjevič, ki so ga v sredo pokopali na beograjskem novem pokopališču. Pokojnik je bil eden izmed najbolj priljubljenih Beograjčanov, ki je z izrednim spominom ln spretnim peresom opisal mnoge zanimivosti starega Beograda. Ob pokopu so se od njega poslovili člani književniSkega in novinarskega združenja, kakor tudi Številni njegovi sivolasi prijatelji. hbadave in rdečkaste roke postane5 jo z upobabo PERMA**^ gladke in lepo bele KAN C UUtUlANA MARIBOR * sončna pega. Po daljšem presledku se ie na soncu zooet pokazala ve ika oeea V dveh dneh se ie razvila v vel kan 'o ki ie okoli šestnajstkrat večia od zemlje Stirinaist večiih in maniših ieier te v niei in svetlobni trakovi io me toma ore-orezaio in razčleniuiejo S temnim steklom ie vidna že s prostim oče om Prav lepo pa io vidiš z lovskim ali turistov skim dalinoeledom če ok~> zav^nre* s temn'm stek'om StHclo si lahko sam odpraviš. če ra ekad š Traino lahko °h a niš tako steklo, če nad oka'eno stran položiš okvirček iz deb^leiša^a pan;ria ra.J niera pa krovno steklo, vse Da ob robi zalepiš P Kunaver '0 KOLON JSKIH VOD - odlično pactumiranib - toči PARFUMERI.JA »VENrs«, palača Bata * Po snegu poškoduvano drevje. Zadnji veliki in južni sneg je polomil mnogo saonega drevja. Polomljenih je zlasti mnogo vej, pa tudi deblom sneg ni prizanesel. Nalomljene ali polomljene veje je potrebno odžagati in na cdžaganem mestu z ostrim nožem zaokrožiti ter dobro s ce-pilno smolo zamazati. Ce pa je drevje tolikanj polomljeno, da kazi krono, ga bo pač kazalo precepiti ali pomladiti. Tudi če le sneg prelomil deblo, bi pri mladem drevesu kazalo deblo nanovo cepiti stara drevesa pa bo treba zamenjati, ker jih ne kaže precepljati- To delo naj se opravi takoj, ko bo sneg skopnel in bodo delo na sadnem vrtu sploh mogoče. Preceplja pa se običajno nekako sredi meseca marca s sed-lanjem ali pozneje, ko bo drevje že v mu-ževo s podkožnim cepljenjem, ki je zlasti pri starejših drevesih in debelejših deblih še najbolj priporočljivo. S pravilnim ravnanjem bo mogoče marsikatero drevo obvarovati. Izkoplje in odstrani naj se le tako drevje, ki ga ne kaže več precepiti. Precepljeno drevo, ki je v zemlji že dobro ukoreninjeno, se bo pri dovolj gnojni zemlji in dobrem oskrbovanju hitro opomoglo in že v nekaj letih rodilo. * N°vi grobovi. Po hudi bolezni je v Begunjah pri Cerknici umrla ga- Marija Lovkova, roj. Turšič, soproga posestnika. Pogreb bo v soboto ob pol 17. iz domače hiše na farno pokopališče. — Nenadno je preminila na Jesenicah ga. Eliza Ivortg°vit, roj. Hubar. Pogreb bo v soboto ob 16. iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče. — V Ljubljani je umrla ga. Uršula Kraker-jeva, roj. Leskovec. Pogreb bo v soboto ob pol 17. iz hiše žalosti, Slapničarjeva ulica 8, k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! * ŠK°f ja Loka je izgubila vrlega moža. Povsem nepričakovano je v sredo izdihnil obče poznani in čislani posestnik in mesar g. Karel Rottenbiicher, star 53 let. Prejšnji dan je bil pokojnik še aiirav in čil, popoldne pa mu je nenadoma postalo slabo. Zdravnik je ugotovil možgarsko kap in ni bilo več pomoči. Vest o smrti blagega moža in gospodarja se je bliskoma raznesla po vsem mestu in je zbudila splošno obžalovanje in sočustvovanje s prizadetimi. Pokojnik sicer ni bil škof jeločan, a se je z leti tako vživel v življenje mesta, kakor bi bil od nekdaj živel v njem. Pred dvema desetletjema so kupili Rottenbiicherjevi staro znano gostilno Pri Cenetu sredi mesta in tukaj je razvil Rottenbiicher kot skrbni gospodar svojo delavnost. Dobrifii-na si je sčasoma pridobil lep krog prijateljev in znancev, njegova gostilna je še danes zbirališče vidnejših loških osebnosti. Smrt vrlega gospodarja in prijatelja obžaluje tudd Sokol, ki je štel pokojnika vsa le- * Paiii tiiuastrijsko mesto. V poslednjih petih letih se je Pančevo naglo razvilo. Pred vojno je bilo samo izvozniškc središče Bana ta, zdaj pa polagoma postaja industrijsko mesto. Od 1935 dalje je bilo zgrajenih 15 novih industrijskih podjetij Samo v preteklem letu je pančevska občina oddala brezplačno zemljišče za 10 novih tovarn. Večina nove industrije nastaja v Pančevu zaradi tega, ker se občina, kolikor le more, trudi, da industriji olajša obstanek. Brezplačna zemljišča, dve leti brez občinskih dajatev, lahkoten dovoz si-rovin po Donavi in Tamišu, k temu še široko plodno zaledje, ki omogoča cenejšo preskrbo delavstva, to so srečni pogoji, ki bodo pripomogli Pančevu še do lepega razmaha. • žrtve jetike v Bosni. Upravniki Domov narodnega zdravja in šefi oddelkov Higienskega zavoda v Banjaluki so se tri dni posvetovali o zdravstvenem stanju prebivalstva vrbaske banovine. Ugotovili so. da jetika močno razsaja po mestih kakor na deželi. Kljub temu doslej v vsej vrbaski banovini še ni nobenega zr ravilišča ali bolnišnice za zdravljenje jetičnih Sprejeta je bila resolucija, da se čim prej uredi tako zdravilišče v Sanskem mostu im da se pri državni bolnišnici v Banjaluki dozida oddelek za bolne na pljučih * Divje p°dtalne vode, ki prihajajo z Madžarskega, še nadalje povzročajo veliko škodo v subotiški pokrajini- Najhujše je stanje v Tavankutu in Ljutovu, kjer se dalje rušijo hišice in gospodarska poslopja. Doslej se je porušilo že nad 400 hišic. Posebna komisija iz Beograda je ugotovila, da prehajajo čivje vode z Madžarskega, ker je zemlja tam za 40 cm višja in rahlo pada proti naši državni meji. Urediti bo treba poseben kanal, v katerem se bo zbiralo nevarno vodovje. Banska uprava v Novem Sadu bo morala izvišitl nujne ukrepe za zavarovanje prebivalstva. ♦ Kako je bila potopljena »Boka«. Prvi častnik Vlaho Rizzi, doma s Korčule, je te dni prispel s strojnikom »Boke«, ki je bila potopljena lani 20. julija zvečer, v Split, kjer je takole izpovedal o nesreči: Parnik »Boka« je plul lz Anglije, naložen s premogom, v Južno Afriko. Nedaleč od irske obale je bil zadet od neznane podmornice. »Boka« je plula v konvoju z 19 drugimi parniki Poleg nje sta bila potopljena še dva angleška parnika. »Boka«, prej last Zetske plovidbe, je plula pod panamsko zastavo, ker je bila že prodana. Od 40 članov posadke se jih je potopilo 8, med njimi dva naša rojaka in sicer kapetan Albert Man iz Boke Kotorske ln prvi sobar Ante Veršič s Hrvatskega Primorja. Po torpe-dlranju je ostala »Boka« še poldrugo uro na gladini, nato se je potopila. Posadka je bila najprej prepeljana v Anglijo, od tam s parnikom na Portugalsko ln potem z letalom v Nemčijo, odkoder je zdaj prispela v domovino. ♦ Zanimanje za izvirni slovenski roman Subskripcija za veliki reman mlade pisateljice Mire Pucove »Obraz v zrcalu«. Ki izide v kratkem pri Tiskovni zadrugi se nadaljuje. Videti je, da že nekaj časa napovedovano delo lz življenja slovenskega meščanstva vzbuja živahno zanimanje. Prijatelji domače pripovedne književnosti že nestrpno pričakujejo novo knjigo. Opozarjamo. da se bo subskri pcija zaključila 5. marca. Takoj na to bo cena znatno povišana. Zato naj tisti, ki nameravajo kupiti to 400 strani obsega ječo knjigo po ugodni ceni, pohite z naročilom. Možno je tudi plačevanje v obrokih Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani, Selenburgo-va 3. ♦ »Kmetovalec«. Februarska številka tega odličnega strokovnega časoosa zopet potrjuje, kako ie potreben sovanskemu kmetijstvu nezavisen li>t. Pomembni v tem pogledu so Članki: Skrb za novečanj? kmeti iske proizvod a je«. »Za več i o donosnost krompiria«. »Slovensko vinograd i-štvo pred važnimi nalo-a-rri« »Delo« in ostali zan'mivi strokovni članki ♦ »Koledar Kmetovalca« Kmet iska družba is podarila nar, čnik klic in naslove. Tuoatam vid š opravičenost pregovo-a: nem^n-ome" (im: -pomen), na primer Frank M za učit '1; tamburanja. Za javno delovanje si ' o-samezniki prikrojili priimek t ki * k -borec Slmms. recite Pim~nčič. S srr t^o potezo, s samim onuščaniem. se ie kemik Oblak prelevil v ško'~> K is "n. Na prei (se >e orešaMl na-?rei v Ptt-b rshi ^ma^ig r>adariev,'> ne cc pevke: Bel e. Plut Ivanuševa Milnve- Levstikova Gr-d;nn. To^o-^a Lav^-h -We:f 'po ciu Sk tl-fO Udo -icheva. Ko'rna^^v +d nrto ti - ka"a m» ie ve~'o ■'"'•v Clov lan-'-?ki Jup^o- a^i r.o dela ni i s om: ' * napredni lj.'dje. A D V članku »Dve rar«'a-l« ffT'itro« 27. febm.arja) je t:?kn?sk3 ?k"at spremenil srn^sol nekega stavka, ki se glasi nravilno: »V sl'kah. ki so i^elane na svežem ometu v formatu, ki je za to tehniko nenavadno majhen, vidim predvsem umetnikovo reugnano ž^ljo po eksperimentu.« Nač7 ti Zagrtbj5ke filharmonijo. K->kor poročajo >Novosti«. namerava Zagreb"ka ftlharmcnfja, če bodo r;izmere količkaj ugodne prirediti dva koncerta v Sofiji in enega v Plovdivu. v tem smislu jo ie povabil na gostovanje Carski s!mfonični orkester v Sofiji, ki je prevzel nase ves ri-ziko gostovanja. Prvotno je imela Zagrebška filharmonija v načrtu turneje po Italiji, Maciža - ki ln B"lgariji. Gostovanje drezd^nske opor« v Zagrebu 2. in 3 marca gostuje v Zagrebu Državna saksonska oper? iz Drez ena z Beethovnovim »FidelHem* in Ptraussovim »K^valir-1em z rožo«. Orkester bo dirigiral Karel Bohrn. I Pšenice pil Drenovcu blizu Vinkovcev. Razbojnik je umoril hlapca Plljo Mahmutovl-ča in njegovega 14-letnega sina. Orožniki so zločinca Izsledili v vasi Slatini v Bosni, kakih 80 km od kraja zločina. Razbojnik se piše Adam Kovač, je delavec in star 28 let. Pri njem so našli še vea plen. i? u— Nad 100.000 je vrgla zbirka za zimsko pomog. Ljubljanski akcijski odbor za Hmsko pomoč ie na svoji seji po rdil obračun nabii alnih dni 3. in 4. februarja, ko je ljubljansko prebivalstvo vseh slojev po majhnih zneskih podarilo za z msko pomoč mestnim revežem d; sle; ob enakih zbirkah v Ljubljani še n^d sežeao vsoto 103.718 din. Javnost, pred sem oa darovalce gotovo zanima kol ko ie b lo zbranega do p;sameznih policijskih raionih. ki so bili njim enaki oddelki oosameznih do-slovn h lokalov Sred:šč? mesta ie na av-no podarilo največ namr č 32 60 d;n. kolodvorsk1 okrai s Semoetrom 16 77 75 din. Bežigrad 7.821 50 din Trao"~ 8 794 din Vič — GMnce 9 170 din S:'ka — Dravi le 9 798 din Moste - Se o 6 6'1.25 din Poljane — Stepnrla vas= 8 348 din, šent ekob^ki okrai — Barje 3 75*.50 ^in. forei skupai 103.718 din — Za z:msk oo-mo^ med vsemi slrji ob navralnih dne-v'h zbrana vsota ie č s'na zr\ Llu' liaao? Zato nai vsi ki so oriso^vaM z-> z mslto pomoč in vsi ki so -es oo"rt ova^o zbi--ali prispevke za mestne reveže U'ib'1"n-^ke spreime^o res za^už^no ro^^alo in naitoDleišo zahvalo odb ;ra za zimsko pomoč. u— Lepo vreme. V o^ s^tH" četrtek >*> le povcem zia-n;V' ž:vo sreb^ oa ie nadio na 3 2 "rakr> ie d^bil-- I Hib 'iarg vč?ra' res lfr* dan So"r» ie ^ak«- *o-alo sf^aln da nekat-"-' n»i t"5 z mska ;ukn<*- že kar doma V Z^ezHi o1omer na 90*1011 21 V«l'ko število L1"b-iančanov ie uživalo or ietn^ tonle ž rke. °red kavarno 7vezdo so postavili že ne-kai 'n stolov u— Ob?utno olaf*an.*e snri?1« nromet»*e«ra nro^fora no1"n'nn »lav- ne požtp bi na mah nac'alo. kn bi s«5 s ^ročelio te^a uradni oddani1' stop iš*e ki močno ovira nara"te Bre' fk^d«5 b' te 'tooniee lahko patimi1' d" et ali še več metrov elobokn v vertibul no*t^eea po-slopia kier sameva nbš ren praze" p-o-ctor Brer posebnih 'tr škov in ve'''k'h težav bi se lahk^ Izkori^1 ta zaprt' pra 'en prostor obenem oa l^d^tno rrip mo-'»el k razšlrieniu tak"> t^neca prostora nred or*®'onif»m ela^-ne no?te. u— H"»dn?k za p-ed Za,tevo hi- ra ces+i M bank=> S1a"ii-' do Pisk-r^s bodo ora^ili. so tn stori- li orod in dru"oi kol'č'r so *e postavljeni treba ie še napeti va-i-o Hodniv Ir tnkq» zolo o ek rr^mat pa izredno ve':k Ob tei o~ Tk? b: bi1^ o^t-^b-rv> urediti še osebni prome4 na Ajdovščini. ki t-dl kriči "O izpopolnitvi. o— Na umetniški razstavi v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti se nam predstavlja poleg že poznanih ln priznanih slikarjev Frana Godca in Franceta Kralja prvikrat z lepo zbirko svojih del tudi mladi Vladimir Lakovič Komaj dvajsetletni slikar, doma iz Doberdoba na Krasu kaže v svciih risbah, monotipiiah in freskah kljub svoji mladosti že zavicljivo tehnično dovršenost ln dosti nedvomnih umetniških am-bicii. Rfz^tava ki bo odprta do 9 marca, je coz^aj pr-vabila že lepo število obiskovalcev. kar po svoji pestrosti ln kvalitetno-stl v po^nl meri zasluži. n— Z velikim navdušenjem ln aplavzi na odprti sceni je bila sprejeta na šentjakobskem odru like Vaštetove »Visoka pesem«. 8 slik lz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prežema. Za to igro je tako veliko zanimanje, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Ponovitev igre bo v soboto 1. in nedeljo 2. marca ob 20.15. V nedeljo 2 marca ob 15.15 bo za nja popoldanska uprizoritev Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«. Kupite vstopnice že v predprodaji od danes dalje. u— Gledališče mladih, ki ga vrdi režiser Zvoniniir Sintič bo v sebo o 1 marca in v nedeljo 2. marca ob 8 zvečer uprizorilo v {.a čišknnsrii d/c-rar' duh vito komedijo »Gocpedar iem"«. V gavni ženski vlogi rastooi tfdč TuU Rane e-\a. glavno mc-k vlogo oa bo igral A. Ce-a bo ^ržal Mudi v napetosti do zadriesa ak a — Predor^daia vstopnic v net^k i-" ~o oto v franč škanski pasaži od 10. do 13 ln od 15 do 18. Sokol I. Ljubljana-T^bor priredi v a— Na občnem zboru Zveee strokovnih klubov tehniške fakultete je bila izvoljena za predsednico tov- Prap otnik Cvetka. Na predajni seji je bil pa izvoljen sledeči odbor: podpredsednik Možina Franc, tajnik Peri/Uh Drago, blagajnik Vedam Albin, zapisnikar Kozcšec Zvonimir, arhivar in gospo.ar Soštenč Avgust, delegat za M. S. O. Vujovič Milutin, delegat za U. Z. F. Tepina Pavle, odborniki brez mandata Breznik Marko Krepfl Itan, Kanič Lizi, Valpet Jožica, revizorji Žagar Dršan, Bizjak Mirko, Cerar Feliks, Maček Leopold, Ferlež Saša, Kocmut Branko in Ren-čelj Milivoj. Na občnem zboru je bil sprejet z veliko večino predlog, da se iz sku-pička tehniškega plesa nabavi rotacijski stroj, ki je neobhodno potreben za izdajanje prepotrebnih skript. Doslej je bilo izdajanje skript povezano z velikimi stroški, ki bodo poslej odpadli. Odbor se je obvezal, da bo vodil borbo za izgradnjo institutov, knjižnic, menz, za ukinitev taka in vobče za studentovske interese. Sprejete so bile tudi tri daljše resolucije, s katerim: bomo še seznanili našo javnost u— Usmilite se ptic-pevk ln priskočite jim na pomoč! Po močni od„ugi in po rahlem deževju so se debee plasti letoši ega snega razredč le in nekatere ptice, kakor šč nkavec kos, sinica in penica že trče razposajeno okrog in Iščejo dnevno hrano. V tivolskem Tič^tanu tako ptičje žvr-golenje kar v jatah najizraziteje opaziš, številna ptičja družina in kratke ter ljubke veverice se radujejo obiln h darov ki Jih polagajo neredki oboževalci ptičjega rodu. Vendar bi se še sočutneje izkazal marsikateri izprehajalec ki pravkar od snega sproščenih poteh pešači skozi t vol-ski drevored, ko bi imel pri rok: t°ko ptičjo krmo da bi še on prispeval 6 oj obolus in priskočil na pomoč ubogim pticam-pevkam. Stalen obiskovalec Tivolija je prišel na praktično misel. Mnenja je naj bi kak invalid ali brezposelni postavil v bližini Tičistana primerno stojaV.e ali mizico, kjer bi z malenkostnim dobičkom nudil prijateljem ptičjega zaroda, ki j h ondukaj ne man.ka, raznovrstno pt čjo krmo, k-^kor tudi pmole, orehova j-droa 1 itd Ob dobri organizaciji bi njegov trud J nedvomno kril v? zdatke. o— Tatvine Izpred gostilne »§i- benik« na Tyrševi cesti je nekdo odpeljal 1200 din vredno, črno pleskano kolo, znamke »Phanomen« Ivanu Mačku. — Z dvorišča Nabavljalne zadruge na Masarykovi cesti je bilo ukradeno 1000 din vredna, modro pleskano kolo znamke »Puch« Josipu Cviklu. — Ivan Javornik je prijavil, da mu je bilo ukradeno črno pleskano moško I kolo, znamke »Bun.esrad« na Vodnikovem trgu. — Milanu Baraksadiču pa je tat odpeljal 600 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Stald« izpred Zalaznikove ka-, varne na Starem trgu i u— Tatovi sukenj še niso zaključili svoje sezone. Pazite, kam obesite suknjo v Javnem lokalu, da se vam ne bo zgodilo kakor Slavku Zevniku, ki mu je tat odnesel temnosivo suknjo z monogramom S. Z. In svileno sivo podlogo, v kateri je bil rdeč šal in rjave usnjate rokavice Lastnik je oškodovan za 1.900 din Tudi Josipu Golimi je bila v gostilni ukradena plava zimska suknja s črno podlogo, v katero je bil zataknjen temnopiav šal Škode ima lastnik 1.420 din. Temnoplavo moško suknjo z baržunastim ovratnikom in črno podlogo, črn mehak klobuk in moški dežnik je o nesel drzen tat Edvardu Kralju. n— Vr»ta vlomov Pred škofij«, v p-ete-klem mescu je bilo izvršenih v razne trgovine Pred škofijo kar cela vi sta vlomov, od teh nekaj celo sredu dneva. Tako ro pred dnevi neznani vlomilci odprli med opoldanskimi urami izložbeno okno trgovine Ine Strojanškove, kjer so si nagrabili za preko 2.000 din manufakturnega blaga. Ne dolgo po tistem so tatovi prav tako med opoldanskim odmorom odnesli iz sosednje trgovine s čevlji za okrog 2.000 din copat in otročkih čevljev. V noči na preteklo nedeljo sta virla dva vlomilca v vežo hiše št 15. odkoder sta nameravala vdreti v urarsko in zlatarsko trgovino Stanislava Logarja, kjer se jima je obetal bogat plen. Pričela sta že prekopavati zid, ki meji na trgovino, pa ju je še o pravem času zalotil nočni čuvaj. Vlomilcema je uspelo pobegniti, pustila pa sta na kraju poizkusa nekaj modernega vlomilskega orodja in klobuk, ki je bil kupljen v Zagrebu, po čemer sodi policija, da sta bila vlomilca najbrž lz južnih krajev. Predvčerajšnjim pa je prijavil vlom krošnjar Josip Koritnik. ki mu je vlomilec dodobra izpraznil izložbeno omarico v veži hiše št. 16, odkoder je odnesel galanterijskega blaga za lepo vsoto. ne «-1jo 2. marca ob 16 uri mladinsko telovadno akademijo. Pester spored bo gotovo zadovolji] vse gledalce. Vstopnina sedeži din K in 4. stojišča dm 2. Vabimo k obilni udeiežbi. Uprava Sokola I. u— D uš*vo zašč'tn;h sester v Ljubliani bo imelo sestanek v :ob to 1 marca ob 17 uri v prostorih za sestra. n —Barve v gor?h bo pokazal znani alpinistični fotograf Skalaš Slavko Smolej, in sicer v sredo. 5. marca ob 20. v frančiškanski e vorani. Sedeži po 8 m 5 din, stojišča 3 din. Predprodaja vstopnic v kinu »Union«. Predavanje bo odkrilo nove poti v gorski fotografiji, zato ga ne zamudite! u— II. posavski družabni večer v Ljubljani. ki ga ie prire.lilo Društvj Po avča-nov iz brežiškega okraja v kletnih rro-storih kavarne »Emnre«. ie Dotekel v sploš no zadovoljstvo I r r di ev e cbi ka o 300 ljudi. Družab >i veoer ie nudil pravo sliko prsivske sprošre"osti in renrisiljen'' zabave. a tudi mnoge i matniš ega užitka. Z na toni ro/j^ka M^riaaa Mariaca g je^ke glasbene ako.d miie Poadaie St itarjsve, opene.ga oevca Vladis ava Rakov ca in pevsketa kvinteta G asbane Matije v Ljubljani se ie dvignila vsobi~sca vrel-n st na raven, ki do nep istranski sodbi udelažencev ni v ničemar zaost~Ja'a za drugimi priredit.ami te vr.te Za ljub k, značaju prireditve primeren ambijent pri-reditven h prostorov ie poskrbel inž. Fer-do Janežič. Cisli f"ob ček Dri e Tt e ie bil nepričakovano leD. Odbor je sk enil porazdeliti 6500 din med siromašne otroke trinajstih šol. V drugi polovici meseea marca namerava društveni odbor prirediti v Ljubliani »Pleterlnikov večer«. Na tej kulturni prireditvi se bodo po mož osti nredvaiale tudi ^ki ipt čne slike zem je-p;m° in naro"noo:sne vseb ne iz Po«*vja. 7.a s'Jkrrnv mnterial 1e o'b r nr sil vae ime+n'ke po gg pre 'sed v 6S*in in svojo prošnjo po tem potu pona.lja. I Našs ^lesMfšče DRAMA Petek. 28 ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 1. marca: Protekcija. Red A. Nedelja, 2. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Revizor. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Danes popoldne bo že tretja dijaška predstava »Romea in Julije«. V naslovnih vlogah Jan in Levarjeva. Ab°nenti reda A bodo imeli ta teden dve predstavi, in sicer v soboto Nušičevo »Pro-tekcijo« in v petek »Ples v maskah«. OPERA Petek, 28.: Ples v maskah. Red A. Sobota, 1. marca: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Nedelja, 2. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdoL Dejanje Verdijeve opere »Ples v maskah« slika politične spletke in dramo ljubosumja, ki se godi med grofom Rlccar-dom, njegovim tajnikom Renatom ter njegovo ženo Amelio. Glavne partije Laboše-va, Franci, Janko, španova, Ivančičeva, Dolnlčar, Zupan, Lupša, Jelnikar in ška-bar. Dirigent A. Neffat, režiser D. Zupan. Elza Karlovčeva bo pela kot gost naslovno partijo v Bizetovi operi »Carmen«. Karlovčeva se je pred kratkim vrnila z Dunaja, kjer je pela na Državni operi pred novimi člani uprave av:4cljo (Carmen in Azuceno), na podlagi katerih je dobila ponudbo za gostovanje. Opravila ga bo spomladi, obenem ko bo šla pet tudi na Državno opero v Berlin. Tam bo sodelovala tudi pri enem najreprezentativnejših koncertov. ftENTJ AKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 1. marca ob 20.15: Visoka pesem-Nedelja, 2. Ob 15.15.: Gospa ministrica Popoldanska predstava poslednjič. Ob 20.15: Visoka pesem. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Petek, 28.: zaprto. Sobota, 1. marca: Caričine Amaconke. Red B. h e— Nasvet, ki ga javnost ne more odobravati. Zaključek prvega tečaja na naših srednjih šolah letos ni pokazal posebno razveseljivega uspeha. Javnost upravičeno vprašuje po vzrokih in jih vali na razmere v šoli, pa tudi na preveliko udejstvovanje našega dijaštva izven šole. Zadnji vzrok neuspehov zlasti navaja učiteljstvo samo, ki težko občuti, kako neodgovorni čmite-Iji odvajajo mladino od šolskih do'žnosti in jo izrabljajo v svoje namene. Ker tega dejstva nihče ne more zanikati, se moramo tembolj čuditi, da je neki duhovni vodja slovenske mladine na društvenem sestanku priporočal, da v dana njih težkih časih ni toliko važno učenje, kakcr orga-nizatorično delo Če kdo daje danes mladini tak nasvet, dvomimo, da dela v korist mladine same, še manj pa staršev ki mo v težkih skrbeh, kako bodo spravili otroke do kruha. e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 3. marca r»b 20. bo predaval univ. prof. dr. Mi lan Vidmar iz Ljubljane o temi »Skriv-nr^sti tehn' čn;h problemov«. Opozarjamo ob! nstvo na to zan~mivo predavanje naše?! u"'ednet?a znanstvenika. e- O gorah Velike Britanije bo predaval lektorica ljubljanske univerze ga Fannv S. Copelandova pod okriljem Savinjske podružnice SPD drevj ob 20. v ri-sa'nči meščanske šole. Pokazala bo nad 70 skioptičnlh slik iz britanskih gorskih predcilov. Na zanimivo predavanje opozarjamo z'a&ti naše planince. e— »Doživel sem čudeže Komatov« je nas-'ov predavanja, ki ga priredi Jadranska straža v Celju v soboto 1. marca ob 20. v risa n ci meščanske ŠT'e. Predava! bo priznani fotoamater g Vekos-lav Šm:d iz Tržiča o neznanem svetu Komatov, ki ga sestavlja več kot 25 km dolga vrsta otokov od Murtera preko Dugega otoka do Scr.trunja. Predavatelj je lani obiskal te skrite lepote naše zemlje in bo o njej in o svojskem življenju ribičev govoril ob predavanju 180 odličnih diapozitivov, fo-toko'or posnetkov. Predavanje bo tako po snovi kakor tudi po odličnem fotografskem materialu zelo zanimivo. e— »Sumljiva oseba« v celjskem gledališču Mariborsko Narodno gledališče uprizori v sredo 5 marca ob 20. v celjskem gledališču Nušičevo učinkovito komedijo »Sumljiva oseba« v režiji g. Vladimira Skrbin.:ka in z g. Danilom Gorinškom v naslovni vlogi. Predstava je za abonma. Ncabonenti dobijo vstopnice v predpro-daji v Som kovi knjigarni. e— Koncert septeta bratov Živkov v Žalcu. Septet bratov Živkov iz Maribora je priredil v soboto v dvorani Sokolskega doma v Žalcu koncert umetne in narodne pelini. Koncertu je prisostvoval tudi umet-ni ki vodja septeta, skladatelj prof. Vasilij Mirk. Prvi del sporeda je obsegal umetne pesmi, drugi del pa narodne pesmi v 1' m mlzaclji dr. Aniona Schweba in Va-s' a Mirka. Vse skladbe so bile izvajane prj^ zno, harmon:čno enotno ter s fino dinamiko in ze>'o dobro vokaiizacijo. V dvorani sc bili zastopani vsi sloji, žalski ljubitelji na"e pesmi ter gostje iz Celja, Pe-tr v. G .tove-j in Št. Petra v Savinjski do Pn' . 1 i astvo je z navdušenim odobrava-r n p knz.ro, da zna ceniti odlične kva-li. e z c - eta bratov Ž. vkov e— Š.horska prvenstvena tekma je b. a v ncJeljo v Celju. Povratna tok;na med Celjskim "ahovskim klubom in Šahovskim klubom Šo.tanjem se je konča'a z zmago Celjanov s 7:1. Posamezni rezultati sa naa*ednji (prvi so Celjani, drugi Šo"tanj-čani): K. Modic : Robinščak 1:0, inž. Sa-jovic : Scharner 1:0, prof. Tavčar : Lan-gus remis, Grašcr : R de 1:0, V. Diehl : L-..-bek 1:0, Fajs : Soln 1:0, J. Schneider-G >: "ič 1:0, T. Kocmur : Berdnik remis. Glede prekinjene partije iz prvega srečanja sta se Fajs in Berdnik brez nadaljevanja zedinila na remist Skupni rezultat obeh prvenstvenih tekem je 13V2 : 2Va za CŠK. V nedeljo bosta Celjski šahovski klub in Šahovski klub Radeče igralla finalno tekmo. e— Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate iz celjskcga, gornjegrajnkega, šm a rak ega in konjskega sireza bodo v četrtek 6. marca ob 8 zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo pro"nje na sreskem načelstvu v Celju. e— Celjski karneval, ki ga je priredil SK Celje na pustno soboto v Narodnem domu, je bil rekordno obiskan in je dosegel izreden uspeh. Prireditelji so poskrbeli za odličen aranžma in za učinkovito dekoracijo. Vsi prostori so bili natrpano polni. Prireditev je pose t i lo okrog 200 okusnih in lepih mask, med njimi več krasnih skupin. Ob zvokih odličnega jazza cellj-ske vojaške godbe se je razvilo izredno razgibano in veselo pustno vrvenje. Rezultati konkurence mask so naslednji: 1. darilo za najlepšo masko (zlata zapestnica, darilo tv. A. Petek) gdč. Rada Pre-singerjeva z 948 glasovi. 2 darilo (kompletne smuči, darilo g. J. Borlaka) gdč. Moze-tičeva s 780 g1 asovi, 3. darilo (srebrna doza, darilo tv A. Lečirk) gdč. Stoklasova s 450 glasovi, 4. darilo (blago za damsko obleke) gdč. Anica Cviklova z 265 glasovi, 5. darilo (b'ago zc kombinežo) ga. Deč-manova z 245 glasovi, 6. darilo (smučke) gdč. Štefka Pogorelčeva z 226 glasovi, 7. darilo (trajni kodri) gdč Pilihova z 210 g'asovi, 8. darilo (srebrna čaša) gdč. Šro-tova z 205 g'a sov i, 9. darilo ga. Nikoliče-va (FnTikcgorski biser) z 200 glasovi. Darilo za najoriginalnejšo masko (neces&aire) sta prejeli ga. Šumrova in gdč. Zormam> va kot siamska dvojčka. e— Nesreča na postaji v Laškem. Ko je 54-letni upokojeni rudar Franc Jelen iz La"kega včeraj zjutraj na postaji v Laškem izkladal sode iz vagona, mu je padel sod na levo nogo in jo zmečkal. Jelena bo prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz t !*< i & a— Cbr-inski preskrbovali urad v Studencih opoz"' ia studenžke občane, da se bodo delile i ilske nakaznic za marec v nedeljo 2. marca od sedmih do 18. ure in sicer v deški ljudski šoli. Nove nakaznice se bodo izdajale le proti predložitvi talo-nov (glav) prejšnjih nakaznic. Kcor je izgubil glavo nakaznice, naj se zglasi v občinski pisarni jutri ob 16. uri- a_ Re-'T letni pregled motornih vozil »z Marib ra bo dne 5. in 12 merca ob 15. uri v garažah mestnega avtobusnega podjetja na Tržaški cesti. Vsak lastnik naj prineses s seboj prometno knjižico z drž. kolkom 100 din. takso za komisijski pregled v znesku 54 din za vsak avto oz. 27 din za vsako motorno kolo. a— Prelaznice za Cmurek so ukinjene. Dobijo jih izjemoma le dvolastniki ter viničarji, ki delajo pri dvolaatnlkih. a— Transport 740 delavcev, ki so po večini iz Prekmurja. ^e Sel preko Maribora v Nemčijo, kjer bodo zaposleni v tamošnjih obratih. a— Srečko učiteljsko društvo Maribor levi breg bo imelo svoje redno zborovanje v soboto 8. marca ob pol 10. uri v krče-vinski šoli. Obravnavalo bo sočasno važne stanovske in službene zadeve. Predsednik g. Mirko Vauda bo podal porcčilo o najvažnejših določilih iz osnutka ljudskošol-skega zakona, kakor ga je sestavila Kmetijska zbornica, šolski upravitelj g- Franjo Borko pa bo predaval o »Teoriji m praksi strnjenega pouka na višji ljudski Soli.« Kakor vedno ob zborovanjih tega obmejnega učiteljskega društva, pričakujemo tu-ci tokrat polno udeležbo in uspešni potek tega zborovanja! a— PJanin*ld filmski večer bo drevi ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Predvajali se bodo domači propagandni filmi kr. banske uprave Večer priredilo mestni turistični urad, SPD in Jugoslov. turing klub. V nedeljo 2. t. m. ob 9.30 v isti dvorani predvaianje za dljaštvo a— lz mariborske zelene bratovščine. Tukajšnje Lovsko društvo vabi lovce in prijatelje strelrkesra športa, da se udeležujejo vsako soboto od 20 ure dalje sobnega streljanja v kletnih prostorih Narodnega doma. a— Wili Forst v Mariboru. Ljubitelji filma so v lepem številu sprejeli na tukajšnji glevni postaji znanega filmskega umetnika W. Forsta. G. Guštin ga je povabil v času postanka popoldanskega br-z o vlak a g. Forsta ter njegovo ženo in ostalo spremstvo na obed v Kino restavraciji, kjer je spregovoril v slovenščini pri glavobolu g. Guštin, nakar je sledilo tolmačenje v nemščini. G. Forst je nadaljevad vožnjo proti Zagrebu, kjer bo prisostvoval premieri svojega najnovejšega filma. a— »Novi Toti«. Zaradi prepovedi nadaljnjega izhajanja »Totega lista« je nastala potreba po novem humorističnem listu. Oblastva so izdala dovoljenje za 14-dnevnik »Novi Toti«, ki bo v današnjih resnih časih skrbel za humor. Prva številka izide danes, i a— Iz sHirokatollSke cerkvene občine, j V nedeljo 2. marca je takoj po službi božji redni letni občni zbor mariborske staro-katoliške cerkvene občine. Začetek službe božje ob devetih in začetek občnega zbora ob desetih v mali dvorani Narodnega doma. Vsi verniki, zlasti moški, so vabljeni, da se po možnosti udeležijo občnega zbora. a— Cisti dobiček »Wun"»chkonzertov«, ki iih je priredil za zimsko pomoč »Kulturbunda v Mariboru, izkazuje po poročilu tuk. »Mariborer Zeitung« 174.003.50 din. razen tega 52 nemških mark. Za te koncerte so veljale vstopnice po enaki ceni in je bilo sedenje po vrstah določeno po vrstnem redu nabave vstopnic. a— V počastitev spomina pok ge. J. Goriškove sta darovali rodb'ni F. Kocjan-čiča in L Bučarja po 100 din za mariborsko CMD. a— Amaconska kri je vzkipela v žilah dveh žensk ki sta v Črtomirovi ulici v Studencih navalili na tkalko Marjeto Bučarjevo ter jo poškodovali po glavi in obrazu. Poslednjo besedo bo spregovorilo sodišče. upoštevana tudi »specialna trošarina« 0.50 din v smislu čl. 50 pravilnika. Povišanje poštnih pristojbin že včeraj smo poročali, da se bodo s 1. aprilom povišale nekatere poštne pristoj bine, predvsem pristojbina za običajno pismo v krajevnem prometu od 1 na 1.50 din ln v medkrajevnem prometu od 1.50 na 2 din. NaSe včerajšnje poročilo, ki smo ga prejeli telefonsko, pa je bilo nejasno glede tarife za dopisnice. Zvišana tarifa 1.50 din v krajevnem prometu in 2 din v medkrajevnem prometu velja le za zaprte dopisnice. Kakor smo že včeraj poudarili, bodo nove poštne pristojbine stopile v veljavo 1. aprila t. L. medtem ko so nekateri drugi listi pogrešno poročali, da se nove pristojbine uveljavijo z dnem objave. Odločba poštnega ministra glede povišanja teh pristojbin je objavljena v »Službenih novinah« od 26. t. m. edarstvo P$l$žaj vinogradnikov Iz vrst vinogradnikov smo prejeli: Pred dobrim tednom je g. ban predpisal spremembo uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom m viničarjem, s katero je povišaj minimalne mezde za viničarje za 50%. Da eč smo od tega, da ne bi priznali potrebe take ureditve glede na povižanje cen vseh življenjskih potrebščin. Pripomniti pa moramo, da je vinegradništvo, in še to le v Sloveniji, edina panoga kmetijstva v državi, ki ima določene minimalne mezde. Kolikor je viničar tudi producent na deputatni zemlji in si redi živino, je za potrebščina, ki jih kr"e z lastnim pridelkom. v enakem položaju kakor kmet Ln povišanje cen glede teli potrebščin od-prde. Povišanje mezd za 50^ pa bo povišalo režijo vinogradnika. Ta režija pa se je že silno podražila, zlasti pri nakupu materiala, ki ga vinogradnik potrebuje. če primerjamo cene iz leta 19"9 s s-danjlm' cenami a'! s cenami, ki jih bo vinogradnik moral plačati, ko bo material potreboval, tedaj dobimo naslednjo sliko: trie cpljon-ke so se po"ražile cd 1.10 do 173 na 3 din, kovte od 0.65 na 2 din po komadu, g-lica od 6 na predvidenih 10 do 14 d'n. žveplo od 2.75 na predvidenih 5 do 6 d'n nrtro-foskal I cd 1 75 na 2.20 din hlevski gaoj od 60 na 100 din za kub:čni meter, rafija od 14 na predvidenih 40 do 50 d;n. s'ama za streho p1! vez od 0 60 n? 2 din žgano apno od 0 38 na 0 60 d:n za kg, os' ale po-trebšč'ne kakor škropilnice, žveVa,Ti:ki. nadomestni deli pa so se podre žili za ! okrog 100n/V Splošna podražitev živlienj- j ?k!h potrebščin pa zsdene vinogradnika j prav tako kakor vse druge s^ie, saj je vinogradnik v večini primerov v seznamu onih, ki imajo pravico na krušno karto. Tudi državni davki so povišani, pričakovati pa imamo tudi v mnogih primerih povišanje občinskih doklad. Vrhu tega imajo vinogradniki, ki niso Izrecno kmeti, še poseben davek, namreč prispevek v vini čarski fond. Trgatev je leta 1939 dala povprečno na oral 18 do 15 hI in Je bilo vinoograd-ništvo povsod tam, kjer nI bilo elementarnih nezgod, več ali manj rentabilno. Leto 1940 pa je dalo na oral le 3 do 5 M. So pa vinogradi, ki niso dosegli niti 3 hI. Cena vinu Je res močno poskočila, toda z izkupičkom od pičlega pridelka so komaj pokriti dejanski streškl za leto 1939-40, in še to le tam, kjer se je pridelalo vsaj 3 do 5 hI. četudi ne moremo trditi, da bi bila letos posebna pozeba, vendar je po vseh v poštev prihajajočih znakih tudi letos pričakovati le množinsko slabo trgatev. Cena vinu je danes taka da je mriOTi konzumenti ne zmorejo. Konzum vira je zaradi tega v korist piva občutno nazadoval. V tem ne preveč rožnatem stanju pa vinogradniki nikjer ne opazimo, da bi se upoštevale naše razmere. To pa je tisto, kar nam povzroča skibi. Pretežnemu delu vinogradnikov je vinograd podlaga eksi-ste"c* Ne smemo smešnih razmer v vinogradništvu sed'ti po posameznih primerih ko ima bo^at človek z znatnimi dohodki od drurrod še vinograd, ki ga smatra kot izlet no točko za sebe. svnjo družino in pri j" tel "e. Takega vinogradmka te brlge ne ta^eio. Ostaij vinogradniki bomo skuša'i zd-*ati do skrr>jne me*c. vend-r se l-e bati d* za mno^e ta meja ni več daleč in da bodo omagali. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje zmanjšanje obtoka bankovcev za 52 na 13.607 milijonov din (lani 9912), obveznosti na pokaz pa so se po-' večale za 50 na 3946 milijonov (lani 2229). j Tudi v tretji četrtini februarja je Narodna banka zaradi razbremenitve in zmanjšanja obtoka bankovcev izdala za nadaljnjih 200 milijonov din blagajniških zapisov, tako da je ta postavka narasla že na 500 milijonov. Zlata podlaga se je v tretji četrtini povečala za 0.5 na 2789 7 milijona stabilizacijskih din (lani 2016.3) v stvarni vrednosti 4464 milijonov din (lani 3243), devize izven podlage pa so narasle za 87.8 na 873 milijonov (lani 839). Posojila so za malenkost narasla, in sicer za 6.1 na 1702.7 (1888.4), eskont bonov za narodno obrambo pa se je povečal za nadaljnjih 20 na 7116 milijonov (lani 1544). Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 22. t. m. zlato kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.42% (lani 26.71%). Pred saia$i]o htjtslskilj obratov Po informacijah iz B:ograda se ie vprašanje sanacije hote'sk:h obr-tov, o kat'rem se razpravlja že več let, v zadajam času vendar to'iko prema.kni'o, de je v k"a.t-kem pričakovati reš;tve. Načrt za sanacijo predvideva, da bo dala Državna hi-petekarna banka na razpolego do 100 milijonov din za do'gorečna amortliaci ska posojila hotelskim in drugim za turizem v poštev prihajajočim gostinskim obratom, m sicer proti vkn ižbi na 1. me^tu. Obrestna mera teh posojil bi znaš?>!a 3%, amortizaci jska doba pa do 30 let. Na podlagi podatkov, ki jih ^'e zbralo trgovinsko ministrstvo, se že pripre.vi;a načrt uredba. Ker so hote^ki obrati izven Slovenije že v znatni men zadolženi pri Državni hipotekami banki, bo saaaera tam laže izvedljiva kekor v Slovenj', k^er imajo hotelski obrati dolgove pri drugih denarnih zavodih. Za sanacijska poso'ila hotelskim obratom v Sloveniji je predv:de-nih 25 do 30 milijonov din, kar je glede na višino zadolžitve in na pomen Slovenije kot izrazito tujsko prometne pokrajine razmeroma malo. Zadolžitev obratov v Sloveniji, ki pridejo za saaacijo v poštev, znaša okrog 123 milijonov din, vrednost teh objektov pa je cenjena na 177 milijonov. Seveda pa bo Državna hipotekama banka dajala ta posojilo le do ene tretjine ocenjene vrednosti. Od visokih cen za svinje ima koristi predvsem Vojvodina Beograjski »Jugoslovenski kurir« se obrača v zadnji številki proti dopuščanju pretiranih cen za razne kmetijske proizvode ter pravi, da nekateri kratkovidni »strokovnjaki« brezobzirno favorizirajo politiko dviganja cen nekaterim kmetijskim proizvodom, od tega pa ima koristi le majhen del kmetovalcev. V tej zvezi se zlasti peča s cenami za svinje in ugotavlja, da koristijo visoke cene, ki so postavljene za izvoz svinj, skoro izključno le majhnemu delu kmetovalcev v dunav-ski banovini Leta 1939 je od skupnega izvoza 298.439 svinj odpadlo 2(>"?.626 izvoženih svinj ali 88% na dunavsko banovino, 23.875 svinj ali 8°/« na Hrvatsko in le 4% na vso ostalo državo (iz dravske banovine je bilo izvoženih 2984 svinj ali l°/o). Pri tem pa še pripominja, da odpade od celotnega izvoza svinj 57®/o samo na 6 okrajev dunavske banovine, ki spadajo med najbolj bogate okraje v naše državi in kjer kmetje dobro izhajajo tudi v dobi slabe konjunkture. List navaja tudi podutke g^-de izvoza goveje živine, iz kalerih je razvidno, da je od celotnega izvoza 35 253 glav v letu 1939 odpadlo na banovino Hrvatsko 62% (21.856 glav), ra dravsko banovino 18% (6550 glav), na dunavsko banovino 16°/o 5640 glav) in na vso ostalo državo 4"/o. K gornjim številkam je treba pripomniti, da se cene goveji živini niso v takšni meri dvignile kakor cene svinjam. £ako je s povišanjem trošarine na vino v Ljubljani V številki od srede smo v zvezi s predlogom novega proračuna lj. bljanske most- ( ne občine poročali o nredleeanem Dovi- i šaniu trešarine na vino in smo navedli, i da se trošarina na vino peviša od 1 50 na 2 din. Ker na ie v čl. 50 predloga or vil-nka navedeno, da se bo pobirala tudi »specialna trošarina« na vino do 0 50 din za liter v delno kritje 6°/o obligac jskega in 6°/» gradbenega investic j k^ a posojila. smo Iccično skleoali. da bo znašala celotna trešarinska obremenitev 2.50 din. Po informacijah, ki smo iih prejeli na pristoinem mestu, oa ie Dredloe miž^en tako. da je v trošarini 2 din že upoštevana ta specialna trošarina, kar pa iz predloga pravilnika ni razvidno. Ze v pravilniku k preračunu za tekoče leto je v tem ooeledu ooareška ker ie v trošarinsld tarifi navedena trošarina 1.50 din. v čl 47. praviln ka pa ie določano j da se pobira tudi »specialna trošarina« 0.50. Dejansko pobira sedaj občina na vino v celoti 1.50 din. vendar pa bi po pravilniku lahko brez možnosti ugovora od strani interesentov pobirala 2 din na liter. Podobna pogreška ie tudi v predlogu pravilnika za novi proračun, kier je v trošarinski tarifi sicer vstavljena nova pripomba. ki pravi, da se glede na od očbo finančnega ministrstva iz leta 1927. uporabi od trošarine 2 d n znesek 0.50 din »za kritje anuitet 6% obligacijskega posojila v nominalu 30 milijonov din. ki aa ie mestna občina razpisala v letu 1927 za gradnjo stanovanjskih hiš«, navzlic temu pa predlo e pravilnika še vedno določa, da pobira »specialna trošarina« na vino v višini 0.50 din za liter »v delneo pokritje 6% obligacijskega in 6°/o gradbenega investicijskega posojila«. Ce ostane sedanje besedilo nespremenjeno, bi imela mestna občina, sklicuioč se na nravilnik. z^dH možnost pobiranja skupne trošarine 2.50 din na liter. Za£o ie treba pripombo v besedilu trošarinske tarife spremeniti v tem smislu, da je v skupni trošarini 2 (fin žc Gosno^r^Ve vesti = Majoritetna borba pr! Dubrovački plovidbi. Neeavno smo poročali o rednem občnem zboru delničarjev Dubrovačke plo-' vidbe, ki je v letu 1940 izkazala izredno povečanje čistega dobička na 77.7 milijona din. nasproti 18.6 milijona din in 10.6 milijona din v prejšnjih dveh letih. Družba je brez vsakega dolga in je zaradi naložbe znatnih razpoložljivih sredstev lani kupila v Zagrebu znani hotel »Milinov« za 27 milijonov dinarjev. Občni zbor je sklenil, da se od čistega dobička 77.7 milijona din uporabi za izplačilo dividende 20.6 milijona čin, pretežni del dobička, to je 32.25 milijona din, pa je sklenil občni zbor po-i rabiti za povečanje delniške glavnice na dvojno višino, to je 32.25 na 64.5 milijona din. Od preostalega čistega dobička je občni zbor dodelil 7.8 milijona din za povečanje rezervnega fonda, 15 milijonov din za ustanovitev davčne rezerve in 2 8 milijona din za tantjeme in nagrade upravi in naezor-I stvu. še pred občnim zborom je na zahtevo nekaterih delničarjev, ki trdijo, da imajo večino, benska oblast v Zagrebu odlomila, ca se občni zbor preloži. Navzlic temu se je občni zbor vršil. Nezadovoljni delni-čarii, so se proti občnemu zboru pritožili na bansko oblast, ki je sedaj sklenila, da se januarski občni zbor razveljavi in da se rkliče nov občni zber. Za ta občni zbor vlada mod interesenti veliko zanimanje. r= Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani namerava izdati knjižico »Zavodi za socialno zavarovanje — Javna oblastva. Obnova postopka in spreminjanje njihovih odločb«, ki jo je spisal direktor dr. Vrančič in jo v skrajšani obliki priobčil v »Slovenskem pravniku«, št. 5 do 10 letnika 1940. Ta razprava je izpcpclnjena s ko:lstnimi podatki za prakso in a pravnimi mnenji uglednih pravnikov. Pisec razlaga, zakaj so Pokojninski zavodi za nameščence, Osrednji urad za zavarovanje dclavcev in njegovi krajevni organi ter bratovske skladnice v mejah svoje pristojnosti Javna oblastva, ki vrže v prenesenem delokrogu del državne socialne politike, zakaj so njihovi uradniki Javni uradniki, zavarovalni prispevki javne davščine, spreminjanje njihovih odločb — ka ar Je potrebno — pa v javno korist ln ne v korist teh zavodov kot zasebne stranke. Knjižica tolmači, kdaj in kako je mogoče obnoviti postopek, končan že s pravomočno odločbo, pri zavodu samem, pri upravnih oblastvih, državnem svetu in razsodišču, kako spreminja lahko odločbe brez obnove postopka zavod sam ali državno oblastvo. kako jih spreminja lahko nadzorno oblastvo, kako se spreminjajo odločbe, ki jih ni podpisal pristojni organ zavoda ali ki jih je podpisal, akonavno ao bile protizakonite, itd. Razprava pojasnjuje mnogo zamotanih in Se nerazčiščenih vprašanj in premalo jasnih pojmov na polju socialnega zavarovanja, javnega in zasebnega prava tn je potrebna ne le za uradnike nosilcev socialnega zavarovanja, nego tudi za upravne In druge urade, so 12ča. razsodišča, odvetnike, delavske zbo-nice, zavarovance in služboda-jalce. Knjižica bo obsegala okoli 45 strani v oktavnem formatu in bo stala okrog 15 din. Ker bo izšla razen za notranjo uporabo uradnlštva Pokojninskega zavacko le v tolikem številu, kolikor bo p red naročnikov, naj vsakdo, ki jo namerava naročiti, to sporoči do 10. marca Pokojninskemu zavodu za nameščence v LJubljani, Ga jeva ulica 5. Bone 27. februarja Na jugoslovenskih borzah ie bilo danes povpraševanje za Krške bone po re premen j enem tečaju po 37.50. Bjlgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali oo 57.28. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna šlceda pri nespremenjeni tendenci no-tirala po 487 den. (v Beogradu 478 — 480) Do prometa ie prišlo le v delnicah Trboveljske po 390. _ DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174 57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, Ogl. reg. pod 8. B. 1818 od 15. XII. 1888 New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. grški boni 37.50 den. Curih. Becgrad 10. Pariz 7.45. London 16.70. New York 431. Bruselj 69. Milan 21.70, Madrid 40. Amsterdam 229, Berlin 172.50. Stockholm 102.60. Oslo 98-50. Ko-benhavn 83.50. Sofija 4.25. Lisabona 17.26, Budimpešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.3750 Bukarešta 2-1250. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda: 478 den. 4% agrarne 56 den.. 4*/o sev. agrarne 56.75 den.. 6°/o begluške 86 den., 6°/o dalm. agrarne 82 50 bi.. 6% šum ke 81 bL. 7°/. Seligman 105 dem. 7°'« B air 104 den.. 8% Blair 107 den.: delnice: Narodna banka 7000 den.. PAB 205 den.. Trboveljska 390 — 395 (390). Sečerana Veliki Bečkerek 700 den. Beograd. Vojna škoda 478 — 480. 4*/» asrarne 56 — 56 50. 4°/o sev. ag^-ar->e 55 den.. 60/n besrluške 85 75 — 86.*>F> (86) 6«/• dalm. agrarne 81 — 81.25 '81). 6°/o šumske 81 den.. 7°'n stnbiliz. P9 50 den.. 7"'» in-vest. 101 den.. 7•/• Blair 106 den (105 — 106). 8°'o Blair 110 — 112 (111V N rodna banka 6850 — 7000 PAB 214 den.. (215). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chleasro, 27 feh"iaria. Z^^et^l p*en»e» za maj 83125. za julii 78 625. za sent 78 375: kor"r*r za maj 60.50, za julij 60.375 za sept. 59 75. 4- Winnipeg, 27. februarja. Začetni te-čaii: n^nJcn: za m«vf 77 75. za mlii 79 50. -f. Novosadska blagovna bor*a (27. t. m ) Tendenca neTi-enrmiena Ovw h^Ski, sremski in slavonski 435 — 4*0. Ječmen: baški in sremski 580 — 590 Koruza: času Primerno suha z 22^ vlao«> f-ankn va-eon ali Slep 216 (za vsak odstotek manj vlaee se cena poviša za 4 din) umet-no sušena koruza s 14"v v^ase 250 din Moka 'franke va mogla Nemčija poslati na «cean kar 600 podmornic, o kati-nh govore da so za to akcijo pripravljene Tudi če b: imeli Nemci res toliko podmornic na mzpolago. ■ ni verjetno da bi razpolagal « potrebnim ; izvežbanim moštvom najman' iO 000 mož ne vštevši rezerve ki so za 'zmenjavo nujno potrebne — pravijo strokovnjaki. Z Rokavskega nabrežja Danes, po velikih vojaških dogodkih v Libiji — piše dr. Mario Pomilio ravnatelj vodilnega italijanskega kolonialnega časopisa »L' Azione Coloniale« — ni mogoče delati točne razlike med evropskim in kolonialnim načinom bcrbe. Prvič sta se oba pojma pomešala že v abesinski vojni. Nova afriška vojna se vodi na tipično kolonialnem pcdročju s tipične kolonialnimi pripomočki in zakoni Upravičeno so dejali, da je v velikih bitkah v Libiji samo ozemlje sodelovalo ket kolonalni akter. Zato se danes lahko govori o vojni evropskega značaja v afrišld puščavi. Najelitnejši zunanji znak tega novega dogajanja je nedvomno nadomestitev velbloda z mehaniziranimi prevozili. Lahko si mislimo, kakšne globoke načelne spremembe je povzrečilo vse to glede raznih vojaških vprašanj od potrebe po dovozu do izbire ozemlja, preko katerega lahko vozijo nova vozila. od pomena razdalj do brzine v spremembah krajev, od velikosti tovorov, ki jih je treba prevažati, do izbere oporišč Pri vseh teh radikalnih spremembah, pa Japonska vojska je estal nespremenjen en člnitelj: orientacija v puščavi. Pohodi so bili v dobi vel-blodov težka umetnost. To so tudi danes v dobi motoriziranih kolon. Znajti se v puščavi je tem težje. čim brez ob1 ičnej še in starejše postaja obličje zemlje. S karto, s soncem, s števcem kilometrov, s tvorbo tal in z orientacijskim čutom ki postane v puščavi sčasoma nagon, koraka poveljnik Gorje mu, ako se da premotiti, če je samo za trenutek nepaz- ljiv. Tla pričnejo potem okrog njega plesati, orientacijske točke izginejo v brezmejni enoličnosti, misli se zmešajo, nesknčna praznina požre počasi neizpresno vsako sposobnost, da bi našel pravo pot. Smer je treba stalno obdržati pred očmi, stalno jo je treba primerjati s solncem, s karto in zemeljskimi valovi. Le tedaj more bitf govor o povratku — z velblodom isto tako kakor z motornim vozilom. Vojna v puščavi je pred vsem vejna s puščavo. Samaritanski torped® tračni torpedo, kakršnega prikazuje pričujoča slika ne vsebuje eksplozivnih snovi, temveč cevko z etrom, posodo s krvjo ter potrebne priprave za transfuzijo krvi v odljudnih krajih Novo središče v Coventryjn Mestni svet v CoventTyju je te dni sklenil, da bo zgrajeno novo središče mesta, ki so ga razdejal: nemški bombniki. Načrti za osrčje me&ta so že odobreni. Fodmornlška vojna uporablja na svojih pohodih pse nemške rase John Cowles, predsednik novinske družbe, ki izdaja ameriški »Star YournaI«. je začel objavljati niz člankov o vtisih, ki jih je dobil na svojem nedavnem potovanju po Angliji, ko je spremlja1 WiMkieja po angleškem otočju Pisec pravi, da so Angleži prepričani, da bo Nemčija spomladi poskusila invazijo. Prebivalstvo je za ta primer trdno odločeno, da ostane na svojem mestu, da ne bi nastale zmede na cestah. • ! i i * * 1 _ ' 1 1 i « i il jI « A 1> A .,. k, A. * . '> * i i - > T* * ' S r i i i* r - r A M , < ^ V' i i i W « I 1 Če še tte v«, t*'** Prijatelj, tista reč z F.vinim jabo'kom se mi vidi že preveč zastarela ... (»Poditiken«) Francoska kolonija!na vojska, td se je lani umaknila na švicarsko ozemlje, zapušča gostoljubno državo in se vrača v Francijo Zapestne izkaznice Mnogi Londončani nosijo danes kovinsko ploščico, pritrjeno z verižico okrog za- ---Na plošči so vrezani osebni pedat- ___, da bi mogli ugotoviti žrtev v primeru letalskega napada. da predvajajo Nemci v Parizu svoj film »Zmaga na zapadu«; da je bil brigadni general Ccurtney Hod-ges imenovan za šefa ameriške vojske. Hodges velja za najboljšega ameriškega vojaškega eksperta za infanterijo; da je maršali Petain v nasprotju z vestmi. ki so napovedovale njegovo bolezen, zaradi katere bo potrebna operacija, čil in zdrav. V Arizoni, USA, je padel na zemljo meteor. Izkopal je 1.7 km široko jamo in se je zaril 200 m globoko da je generalni štab švicarske vojske odredil, da se smejo internirani vojaki poljske vojske uporabljati za dela na polju; da služi v britanski vojski danes 166 lordov in 116 članov parlamenta: da je z dekretom francoske vlade zopet uveden obvezen pouk krsčan&kegs nauka v francoskih šotah; da je novi ameriški poslanik pri londonski vfladi Winant na poti v London. Amerika ima vsak dan več ljudi pod orožjem. Tudi boksar Joe Louis je med vojaškimi obvezniki in se uči prijemov s puško Garibakli ja je prebilo nešteto občudo-valk za koder z njegeve glave Z vseh strani sveta so prihajale takšne prošnje, dokler ni neki občudovalki iady Shaftesbu-ryjevi, odgovor'i konfne sledeet: »Plemenita lady prosit' Vas moram za malo potrpljenja, dokler mi lasje znova ne zrasejo. Čim bom ime' spet kedre na glavi, Vam rad pošljem enega!« Povratek v Francijo Clipper ji lete čez Ocean Poštne vreče Imajo prednost pred potniki Odkar je izbruhnila sedanja vojna so ameriški Clipperji, ki z velike točnostjo oskrbuiejo tedenski promet med Ameriko in Evropo edino prevozno sredstvo za prenos pošte med srtanrr in novim svetom Pri vsaki vožnji naloži Clipper šest tisoč kg pošte in zaradi vedno bolj naraščajočih postnih pošiljk ho družb3 Panamerican Air-ways sedat pri mora na preurediti notranjščino Clipperjev teT c"ab'la i° tvla z^ai ona Rosemarv! M°neč. da jo očQ noliubov nw73n;h n<-+n c? »Ali. gosna Ga*teri°va « ip s^^lmrn- 1 T»aif:v »menda mi n«5 n^''!"1? že1!*5, d" V s^ 'inKMala 7 ruTiomnii i»dxl-iT»i:'« TT^OJJJ ip Tv-^t^erl v i« Vil \r ma^k^tli«3 ITn,i')rnlq,"t c*^ c— r»~*"^-a'" 71- t^nTi nnlMibo^rirpa ii i- V»;1 iv " na^- mu ni več rK^r^lo. »Kako da se br^+r^ripc in cpc+i-^na ne bi smela nolinVlinfi?« in Vil ir»-»ras'>1 »Poliub za dobrodošlico ;n poTiub za slovo — zakaj ne? A midva niti nisva pravi b a+ra.nec in Drava sestrična « »Saj v tem je nesreča, Rosie! Kaj pa za navržek dobremu jutru' in .lahki noči'?« »To bi nama postalo zgolj pusta navada in ne bi nič pomenilo.« »Zame zelo veliko. Rosie. Na splošno si o tem ne mislim bogvekaj, a pri tebi ie vendarle nekai drugega.« Vse to pa se je bilo zgodilo Se pred neprijetno istorijo s Froissetom Od tistih dob se n sta z Bil-lom nič več tako prijazno gledala, da. kar nekam malo sta se družila. Popoldne ga je bila sre ala v mestu, pa je msnda ni videl, ampak se je obrnil k nekemu neznanemu gospodu, ki je sedel ored kavarno Zdaj jo ie gledal in sp ii smehljal. »Kaj. če bi šla malce plesat Ros,-e?« Rade vniie ie vstala in rdhajaje si šala. kako je fosDa Onct^rieva t;ho re'-la Posoe Carterjr"ri: »Čudno t^da —« Nafonsko i«» za*ut;la. da sp z ?nst»o G"st°rievo a" rtienim mož-^m oač np bo ttio't1t V '<-kr n*'»u i-n^^n" i° od p^tta/ti To+n c "i ii i« ^ft^ hladna 11 rl —r-r»~ 1-tr^i^rt^na C1-! T—rrv—. ♦ - T- *--*>„ ia Tmi-9*!ili Pj^la »n^ n rt, Tr--ro 7 ni;ma mi ip iTc.oloi «•!-.>>-. Ti^-ji mo^a ^lovek k' Tli V cir^i^m ^ii^i^vnin ni VKq.Vi Ceni dmo-1'm dobre svefe. boeme n° v~m « »Reči b^č^š da 'e 'mel nPf"e*o v ku^či i?« »V ku^čiii! Nič sl?be«a n° maram f»xli+i o ni°m, a vsak;krat ie 'mpl n°»v,?tpnp dru^ab^ikp. k' so ga v stiski pustMi na ced lu! Tn kadar koli utegne, začne pridigati! Tudi če bi molčal, bi bilo to zeo^j velika pridiga: .To sem iaz; zgl°duite se po meni!'« »Ali si neusmiljen.« se ie Daisv zasmejala »Ne pozabi, da kažipot samo kaže pot. sam pa ne hodi , po nii.« »Točno. Mislila si boš. da n'mam pravice soditi o drugih ljudeh Sai je res, da sam nisem imel bogvekaj uspeha — a zato se tudi nikorrur ne ponujam za učitelja. Kako prav za prav misliš o meni?« To je bilo čudno vprašanje, in Daisy ni vedela, kam meri z njim. Otresla se ga je. »Prav za prav sem mislila, da si hud name. Zakaj si me popoldne prezrl in nisi hotel govoriti z menoj?« »Jaz? Kdaj pa? Opazil te nisem.« »Danes popoldne si v »Cafe Americain« z nekim govoril. Mislila sere že, da je kaj zastran grofa Froisseta.« »Froisseta!« se je zasmejal. »Te<»a je vze'a no*! Kar pričakoval sem. da bo tako. Nekateri so vendarle videli niegovo nprad^vo^no kon^l in s« s?-vpda klepetali o tem. La^ko bi bil kakooak naznanil rtvar polteni, a liud^^n riiorrovp ba*e mi no *ivli°nip nrva sk*-b... Kai drugega mu to-e* ni ostalo. Ali nastopiti proti meni ali pa izginiti — nu. odločil se ie za drugo.« »Kar vesela sem.« ** »Mož. ki si me videla z niim. ie b'l tudi ču^a^. Pozdravil me je kakor izgubljenega brata; ved je, kako mi je ime. trdil, da sva se tam. na zahodu, že srečala, in bil Driiazen kakor — ne zameri — kakor bolha: toda vrag naj me vzame, če vem, kam naj ga denem.« »Kaj pa je hotel?« »Vidiš, dekletce, s tem vprašanjem si že ves čas belim glavo. Američan je in vrhu tega zelo radoveden. Stric Carter ga posebno zanima. A pustiva ga. Da sem te opazil, bi ga b'l pri tisti priči pustil, kjer je bil. Ti si najzalše in najslajše dekle, ki sem ga kdaj videl, in prej ali slej ti priredim o tem nekoliko daljše predavanje.« Mestna proračunska seja v Mariboru Mariborski mestni svet je snoči sprejel novi mestni proračun, ki znaša 56 milijonov din Sokolst vo Maribor. 27 februarja Nocoi ie mariborski svet razpravljal -> novem proračunu. Seia se je zavlekla pozno v noč. Mestni svet ie Dri načelni debati soglasno sprejel novi mostni pio-račun. ki znaša 56.666.810 milijonov din za razdobje od 1. aprila do konca t. 1 Sedanji ororačun. ki ie velial ca redno enoletno poslovno dobo. ie določal 48/65.140 din izdatkov Po novem proračunu odoa-de na mestno upravo 24.35 miliiona. na proračun mesnih podjetij pa 32.31 milijona din. Sejo ie vodil župan dr. Juvan. V svojem poročilu ie omenil, da ie mertna občina sedai kupila še pcslednio nepremičnino na prostoru kjer bo stala nova tržnica. Stara hiša »Pri treh mladenkah« io je veljala 400 000 din. Mestni finančni referent Hrasteli je v svojem Doročilu oodal dokai optimistično sliko gospodarskega položaja mestne občine Zaradi draginje ie bila občina prisiljena zvišati svoie izdatke, na iti oa bo morala večia sredstva tudi za socialne izdatke posebno v primeru, da bi v tekstilni industriji nastal nov zastoj. Pri tan siri upravi se bo morala zavzeti tudi za večie dotaciie iz bednostnega fonda V debati ie m. s. Peteian menil da eo-spodarska kriza še ni na v:šku in *e zato v pogledu Dodoirnnia delavstva in drugih revnih sloiev premalo preskrb1 ieno Socialne da jatve so sicer res vi s ke in sorazmerno celo višje kakor v drugih mesth v državi ali treba bo naiti -oe novih virov v socialne svrhe Tudi postavke ceste so prenizke Razširiti bo treba sleda išče Posebei ie kritiziral mestni davčni =>is'en da oreveč cbremeniuie ma'e kopališčih, za pcpravlianie cest in d uše ! zadeve, za katere ie sedai premalo tkrbi in razumevania. M. s. Hutter ie napovedal. da bo tekstilna industrija letos soet bolj obratovala, ker ie bilo doslei v Tur-; čiji že kupljenih in plačanih za 15 i ili-j- ionov din bombaža in ie pričakovati pr-i vo oošiliko že prihodnji mesec. M s. Gr-čar ie posebei govoril o orehrani. Kritiziral ie delovanje protidraginjskih odbo-! rov in oodal nekaj novih pobud. Proračun je bil v načelu soglasno sprejet. Osebni izdatki mestnega zaklada znašajo 2.94, preskrbnine 1.13, osebni izdatki mestnih podjetij pa 3.63, skupno torej 7.70 milijona dinarjev. V primerjavi s sedanjim proračunom se dvignejo za 0.85 milijona din. Stvarni izdatki mestne uprave znašajo v milijonih dinar-jev za mestno upravo 1.4, za osebno in imovinsko varnost 0.6. za finančno stroko z mestnimi - posojili vred 7, za tehnično stroko 1.9, za zdravstvo 1.8. za socialno skrbstvo 5. za šolstvo 1.1, stvarni izdatki mestnih podjetij znašajo 28.7 milijonov. 5 milijonov več kakor v sedanjem proračunu. Glavni dohodki so proračunani takole (v milijonih dinarjev): doklade na državne neposredne davke 4.1, trošarine na alkoholne pijače 2.2. gostaščina. kanalščina in vodarina 7.7, uvoznina 1,6 itd. V celoti znašajo dohodki mestne uprave po novem proračunu 21.397.370 din. ostali del proračuna dohodkov odpade na mestna podjetja. Električni tok voda in plin naj vržejo 13,9. avtobusne prevoznine 4.9, donos zgradb 1.7, ostalo mestno premoženje 2.5 milijona dinarjev itd. Razen tega je v mestnem proračunu še takozvani regulacijski sklad, iz katerega črpa mestna občina sredstva za regulacijo cest in njihovo tlakovanje Sklad izkazuje 1,497-000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. BELEŽKE Minister dr. Andres odpotoval v Nemčijo Kakor smo že poročali bo trgovinski minister dr. Ivan Andres na povabilo nemške vlade prisostvoval otvoritvi pomladnega velesejma v Leipzigu. Dr. Andres se je včeraj dopoldne mudil v Zagrebu, popoldne pa je odpotoval preko Ljubljane in Jesenic v Nemčijo. Mudil se bo tam tri do štiri dni. Obdelati je treba prav vso plodno zemljo »Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o potrebi, da se letos pri nas obdela vsa za obdelavo prikladna zemlja. Poudarja pri tem, da posest zemlje ne daje samo pravic, temveč nalaga tudi dolžnosti. Oblast; so v polni meri upravičene nastopiti proti lastnikom, ki bi se te dolžnosti ne zavedali. Oni lastniki, ki sami ne morejo ali nočej-o obdelati vse plodne zemlje, naj jo dado v zakup drugim, ki so voljni delati, predvsem malim kmetom svoje okolice, ki na lastni zemlji ne morejo pridelati hrane za sebe in svojo rodbino. Na koncu pravi list: »Kapitalistični duh se ne pojavlja samo v denarstvu in trgovini. Sabotaže nekaterih veleposestnikov, pa tudi nekaterih manjših, ki iz tega ali onega razloga menijo, da se jim ne splača obdelavati njihove zemlje, kažejo, da je ta duh lahko enako poguben tudi v kmečkem gospodarstvu. Ne morejo pa se dopustiti prav nikake špekulacije in sabotaže v kmetijstvu na škodo naše narodne skupnosti.« Madžarski književniki v Beogradu Prihodnji teden bo obiskala Beograd skupina uglednih madžarskih književnikov. Povabilo jih je Jugoslovensko-madžarsko društvo, ki bo v soboto, 8. marca, priredilo svečano akademijo, na kateri bodo nastopili njegovi madžarski gostje. Kmet in delavec V torek zvečer je bila v Zagrebu zabava delavskega športnega kluba Zagorac. Udeležili so se je tudi predsednik HSS dr. Maček, podpredsednik inž. Košutič in glavni tajnik dr. Krnjevič- Za pozdrave in ovacije se je zahvalil dr. Maček s kratkim nagovorom, v katerem je med drugim dejal: »Kadar govorimo o sporazumu, je treba poudariti, da se mora hrvatski narod zanj zahvaliti svoji veliki zavednosti in svoji slogi. Ne gre tu samo za kmečki stan, temveč tudi za delavstvo. To sta dva elementa, dve tračnici, ki vodita vzporedno k istemu cilju in ki se nikdar ne razdvojita. Ako bi se ena od njih oddaljila, bi se vlak iztiril, a to se hvala Bogu ne bo nikdar zgodilo.« Dvojna mera V znamenju političnega pomirjenja je napisa' »Domoljub« v svoji zadnji številki naslednjo beležko: »Ljubezen je kako? nezrelo jabolko, je dejal Karel Mav Če ugrizniš vanj, dobiš grižo. »Slovensk' narod, se jc v sivi starosti zaljubil v boljševiškega maršala Voro--š i lova slavnega junaka ki sc ie toliko osramotil v boj'h prot petdesetkrat manjšemu, a junaškemu fin>kemu narodu, da ga jc mi.ral zaradi tega Stalin upokojiti. In zdai sc »Narodu« grdi kake* vsem zaljubljencem: neprestano misli in piše o svojem ljubeku ter tako no svoj način manifestira voljo za koncentracijo vseh dr-žavnotvornih sil « Čudimo se »Domoljubu« da napada samo »Narod« zarad; nicgovega članka o maršalu Vorošilovu Zjkai se ni spustil z isto gorečnostjo na beograjski »Vreme«, ki jc glavno glasilo JRŽ pa ie objavilo ob obletnici ustanovitve rdeče vojske ne same dolg članek, nego tudi shkt kar treh sovjetskih maršalov Vorošilova Budjeni-na in Timošenka .. Nemci grade jadralna letala »United Press« poroča, da je neka tovarna v okolici Prage dobila od nemške vlade naročile za izdelavo 1000 velikih jadralnih letal, izmed katerih bi bilo vsako v stanu nositi vsaj petdeset odraslih oseb. Angleški vojaški strokovnjaki so prepričani. da je nemško naročilo v tesni zvezi z napadom na Veliko Britanijo. Po mnenju sitrokovnjalkov je jadralno letalo mnogo varnejše sredstvo za prevoz vojakov nad sovražno ozemlje kakor njih prevoz v letalih ter seskok s padali. Razen tega ima jadralno letalo to prednost, da se ne izdaja s šumom in lahko pristane, ne da bi sovražnik kaj slutil. Nemčija bi na ta na^ čin lahko prepeljala v Anglijo kaki dve diviziji vojakov, kar bi bila vsekakor važna in učinkovita pomoč onim četam, ki bi imele nalogo izsilliti izkrcanje. Mnenje ameriških vojaških strokovnjakov o akciji z jadralnimi letali so deljena. Nekateri nagovarjajo možnost uspeha slienega podjetja, drugi pa naglašajo,, da je skoro nemogoče spraviti v zrak v določenem času večje število jadralnih letal, tako da ni računati na množestveni prevoz z jadralnimi letali. Za dvig prevoznih jadralnih letal v zrak bi bilo potrebno veliko število izredno močnih motornih letal ter predvsem jako dolga letališča. V ostalem pa mislijo v Ameriki, da bi Nemčiji ne bilo treba dajati sličnih naročil ravno praški tovarni, ko ima dovolj možnosti za izdelavo jadralnih letal v tovarnah v Braunschweigu, Hannovru in Kasslu. »Molči!" Italijanski listi prošle nedelje so javili, da je izšla v obliki ljudskega koledarja knjižica z gornjim naslovom. V knjižici se italijanska javnost opozarja na nevarnost ogle.uštva. »Zasede ogleduhov — piše v tej zvezi »Corriere della Sera« — so na delu, da sovražniku sporoče vse, kar se zdi povprečnemu človeku nevažno. Zato je prva dolžnost vsakega domoljuba, da nikjer ne govori z neznanci o naši vojski, prehrani, premetu in o drugih zadevah italijanskega življenja. Neprijatelj ima povsod nameščene svoje zaupnike, ki love vsako najmanjšo podrobnost ter jo javljajo naprej. Tudi poročila, ki so na videz popolnoma brez pomena, postanejo lahko dragocena, če jih dobi v roke sovražnik. Čuvajte se novih prijateljev in znancev, zlasti se varujte laskavih ponudb ljudi, ki jih še ne poznate dolgo, ter bodite zelo oprezni v svojih dopisih. Pazno prečitajte pričujočo brošuro ter se v vsem ravnajte po njenih navodilih.« Slike v omenjeni brošuri nazorno kažejo, kako lahko nič hudega sluteči človek izda po nevednosti in lahkomiselnosti važno skrivnost, ki je za nasprotnika zelo koristna. Konec graničarskih tekem Kranjska gora, 27. februarja Danes dopoldne so naši najboljši grani-čarji-smučarji iz vse države nastopili še v zadnji konkurenci, in sicer v obeh alpskih disciplinah. Proga za slalom je bila izpeljana po strmini v bližini Radivojevičeve vile in je merila 1.000 m, višinske razlike pa je imela okrog 180 metrov. Tekmovalci, ki jih je bilo 18 in so vsi prišli na cilj. so morali smučati skozi 22 vratic. Prvo mesto je zasedel ltaplar Koritnik iz I. odseka s časom 1:14. Proga za smuk je tekla izpod Vitranca do cilja nad državno cesto proti Planici in je bila dolga okrog 1.700 m, višinske razlike pa je imela 460 m. Tudi v tej konkurenci je startalo 18 vozačev, ki so vsi, razen enega, ki je zlomil smučI, prišli na cilj. Najboljši med njimi je bil graničar Ristič iz IV. odseka v časom 2:01. V alpski kombinaciji je bil vrstni red tekmovalcev naslednji: 1. kaplar Koritnik (I. odsek) 95 točk, 2. Ristič Peter (IV. odsek) 98 točk, 3. Drmač Mijo (II. odsek) 87 točk. Okoli poldneva je general Dragiša Ko-vačevič po končanih tekmah takoj izbral 10 najboljših častnikov in graničarjev, ki bodo še danes odpotovali na Jahorino, da se tam udeležijo smučarskih tekem za prvenstvo jugoslovenske vojske. V teku jutrišnjega dneva bo komandant še razdelil številna praktična darila najboljšim gra-ničarjem-smučarjem, nato pa se bodo spet ■ vrnili na svoje meje. I „Prednjački zborniku To glasilo sokolskega vaditeljstva objavlja na čelu zadnje številke kratek, aH tehten poziv načelstva saveza SKJ k temeljitemu delu. Tekme, obrambne vaje, skupne proste vaje in ostalo, tako nagla-ša načelstvo, zahteva od vseh, da se popolnoma posvetijo sokolskemu delu. Tz ostale vsebine januarsko,-februarske številke moramo omeniti Vojnovič članek »O potrebi hitrega vzgajanja vaditeljstva«, ki se dotika važnega poglavja lz sokolskega delovanja, kakor smo se ga tudd v »Jutrovi« sokolski rubriki že ponovno. Skrb za čim številnejše vaditeljstvo ne sne nikdar prenehati. Br. Ban obravnava uspehe dosedanjih tekem za meč kralja Aleksandra I. Br. Kandič govori v daljši razpravi o novi smučarski tehniki, br. Sekovanič o flore-tovanju, s. Dopudja o učenju in plesanju narodnih plesov, br. žic pa Je sestavil proste vaje za člane in naraščajnike, ki jim je priložena tudi glasbena spremljava. Nadalje objavlja br. Kavčič svoje »igre v polju« pozimi. Razpisane so v tej Številki tudi tekme moškega naraščaja v okviru vsesokolskega zleta v Beogradu leta 1941. Vaddteljstvo bo našlo v »Prednjačkem zborniku« marsikaj dobrega. Priporočamo ga, istočasnh pa naslavljamo na uredništvo prošnjo, naj bl list izhajal redno mesečno in ne v dvojnih številkah. Tudi v tem oziru mora biti nopoln red. * Del®vni zbor župnih načelnikov in n8- čelnic bo sklicalo savezno načelstvo na dan 15. hi 16 marca, vendar Se nI določeno, kjer bo zborovanje; o tem bodo vse župe pravočasno obveščene po okrožnici Na delovnem zboru bodo načelniki ln na-čelnice Imeli mnogo posla, saj je treba vse razpravljati in urediti za letošnji vsesokol-ski zlet v Beogradu, ki o niem že vemo. da se bo priredil v izrednih okoliščinah in tudi v izrednih oblikah, baš zaradi teh okoliščin Saveznemu načelstvu pa je veliko ležeče na tem. da bodo vse župe prišle na zlet čim bolj pripravljene in urejene in da bo zletni spored izpolnjen brez ovir. U. medžupne tekme v prostih sestavah na orodju za vzhodne župe bodo v nedeljo. 2. marca, v Beogradu. K njim so povabljene župe Banjaluka. Bjelovar Kragujevac. Niš, Novi Sad, Osijek. Petrovgrad. Sarajevo, Skoplje, Tuzla, Užice ln Zagreb. Tekmovali bodo člani, članice, naraščajniki in naraščajnice, ki so sposobni za tekme v višjem oddelku, ker morajo vse sestave vsebovati prvine tega tekmovalnega oddelka. Tekme prireja to pot beograjska sokolska župa. Sok°lsKo OruStvo Be°grad X. deluje v onem delu Beograda, kjer Vožd Karadjor-dje leta 1806 za počel svoj pohod za osvoboditev glavnega mesta. Zato se imenuje ta del mesta Voždovac. Kakor vsako leto, je tudi letos voždovačko sokolsko društvo priredilo 15- februarja, na dan obletnice izvolitve Karadjordja za »vožda«, lepo proslavo, ki so se je udeležili zastopniki Nj. Vel. kralja, komandant mesta Beograda general Petrovič in cela vrsta zastopnikov domoljubnih organizacij in korporacij in seveda tudi beograjsko sokolstvo. Po proslavi je bila telovadna akademija, ki jo je otvoril s svojim govorom br. dr. Ljuba Or-lič. društveni starosta Telovadna te^ma v BorOvu. V osiješki župi je postal tekmovalni duh nad vso živahen. Zlasti se lepo razvija delo v sokol-skem društvu Borovu, jugoslovenskem Zli-nu, kjer deluje vedno več dobrih telovadcev ki so zaposlenih v Batovih tvornicah. Pred kratkim sta se tam pomerili vrsti najboljših telovadcev lz oslješke župe in iz društva Subotica. ki šteje med svojimi člani tudi nekaj mednarodnih telovadcev. Tekma je obsegala tudi merjenje sil moškega naraščaja, kar moremo samo odobravati, ker je to zgledno za naraščajnike ln jih postopoma privaja k onemu pravemu tekmovalnemu načinu, ki vodi k uspehom. Izid tekem je bil tak da je seveda zmagalo subotiško društvo, toda tudi združeni telovadci osiješke župe so pokazali, da znajo dobro tekmovati. Pri članih so dosegli Subotičani 211. Osiječani pa 196 točk; pri naraščaju pa subotiški narašča jniki 205 in osiješki 199 točk- Na&e sOk°1stvo v Argentini deluje zadovoljivo. tako poroča v zadnji številki br Branislav Milosavljevič, starosta sokolskega društva v Buenos Airesu. Priredilo je v zadnjih mescih troje lepih proslav: odkritje spominske plošče blagopokojnemu kralju Aleksandru I., preslavo rojstnega dne kralja Petra II. in dan zedinjenja. Vse prireditve so bile številno zastopane in jim je prisostvoval tudi jugoslovenski poslanik v Buenos Airesu dr Izidor Cankar. — Tudi s češkoslovaškim Sokolom v Buenos Airesu tmajo naši Sokoli tesne stike in so nedavno ob priliki razvitja zastave poklonili češkoslovaškemu Sokolu lep trak na prapor. Iz življenja na deželi SV. FLORIJAN v DOLICU. Domača gasilska četa je na pustno nedeljo uprizorila kmečko veseloigro »Maksel«. Ves izkupiček je bil namenjen za zimsko pomoč revnim domačinom, predvsem šolski mladini, ki najtežje prenaša tegobe težkih prilik. Pomena prireditve so se zavedali tudi vaščani, ki so gledališko dvorano napolnili do zadnjega kotička in je vstopnina nanesla za naS kraj kar lepo vsoto. Pohvalo zaslužijo predvsem marljivi igral ci pod vodstvom učitelja g. Draga Bajta, ki so; čeprav večinan^ niso člani gasilske čete, žrtvovali mnogo truda in časa, da pomagajo svojemu bližnjemu. MEŽA OB DRAVL Šahovsko živ jenje na naši severni meji se ie zopet razgibalo. Prijatelji kraljevske igre v Dravogradu in Meži so imeli svoi redni letni občni zbor. Izvoljen ie bil novi odbor s predsednikom g. Jankom Omikom na čelu Ostali odborniki so: Tajnik in bbg jn k Franjo Planine, kapetan 2itko Ličen gospodar Joško Hauptman ter preglednika Franjo Kavčič in FiliD lečnik Namestniki so Ludvik Ornik. Mileslav Svetek in Konrad Jevšenak Redni šahovski sestanki so vsak oonedeliek in čeM°k v verandi hotela Komauer. Pred pr ktično igro ie pol ure posvečeno teoretičnemu ouku Klub je že orčel z rednim turnirjem k; se igra ob četrtk h Na sporedu so tekme z okoliškimi klubi in brzctunrrji ter so vab1 jeni vsi šahisti. da se včlanijo. RADEČE. Pred nedavnim ie bil sestanek. na katerem so razpravljali o podražitvi električnega toka. Sestanka so se med drugimi udeležili tudi lastnik elektrarne a. Ravnikar, radeški ž"pan g. Rozman in elektrotehnik g. Pukl kot zasf<-T>-nik naročnikov toka in izvedenec v tej storki. Sklenili so. da cena kilovabii uri ne bo zv-šana za celih 30e/o. temveč samo za 15°V Tako bomo p'ačevali n^meti 6 din za kilovatno uro odslej 5 40 d!n. Zadnje čase on->žamo. da se j° števil-* e^k-tričmh »mrk^v« na večer n-k~l:k-> Tnanj-ša'o. Unamo. da bo centrala rk"š"l-' ^krčiti števMo »mricov« ki so bili številni zlasti v Todnjih večernih u^h. na minimum ali iih oa spl^>> odrvaviti. Iz Ptuja j— Luid^ka un*'verza priredi v p "tek 28. t. m. ob 20 uri v Mlad;k! pred-"-a~ie o moderni slovenska likovni umet ios'i. Predav-a Maksim Sedej j— Odb^r za z'msko Pnmf>r je v ted~u rimske pomoli nabral v g^torin 2".2-3 din. v nakamich za ži"ila oa za 1600 din vrednosti V imenu odbora s° žuoan dr Remec oo tem i^otu najfopiei'1 z^hva^u-ie vcem someščanom, ki so darovali za to olempn;to svrho ter s tem olai*al'' velikemu številu sirom^š^ih družin vsai ne-koHko bed<* in ooman:,'ania v tei 7. m Posebno zahvalo oa d">lgme odNvr da-m^rn in gos-oodom ki so s~d p-i nabiranju ter s stnio d~ž t",,ralno tio orir>op->o<*1i do t«*ga l**r>ev in 13.0R' 75 tfin izdatkov. Tzv~>lipn ie HI ri o^b^r 7. dr Ma^io M^o^om na *elu. j— V'"m v o^d-žrl^k« trarovino. v o'h v bl;ž;Tv B~irls,'-p-'a ^os+u ima trgovino in gostilno Alojri^ K^^n^eve^ H;-5a !e?i boli samem Te dn' so ne^ani s+o-HIci v noči namakal; steklo na izlož-b^n^m oknu z ne^ zmesjo, da b! ne t^o-VTTočali šuma ter rarb'1* steklo Sk-^zi odprtino so šli v trgovino, iz kat<»re so od-nes'i t-ariirno trP^^o bia^o v vr dno"ti nd lonon d'n. Storilcem so na s^d-' j— Zrtrn?«*nle trgovca r» ok©l'co bo imelo svoi redn' letn' občni zbor v četrtek 6. mi trt v Navdnom domu. Iz Noveca mesta n-— Nejevolja mestnega prebivalstva. Zaradi velikega izvoza drv iz našega okraja ie cena še vedno taka kakor ie b'la v naihujši zimi Vzrok tei visoki ceni. je treba iskati v dejstvu da nekateri izvozniki kupujeio drva od kmetov kar na ce- sti še oredno dospo z njimi na trg. Pristojna oblast naj slične kuočiie prepreči Nič mani ni v tem pogledu na bolišem naš živilski trg Prekupčevalci, ki imajo tudi med mestnimi ljudmi svoje zaupnike in zaščitnike pokupijo na trgu predvsem fižol in jajca. Temu bi morala mestna občina napraviti konec. n— Zaključek predpustne dobe. Tudi letos ie priredil Sokol v svojem domu tradicionalno maškarado. ki se je izredno dobro obnesla. Naioriginalnej«a maska ie bila vsekakor angleška guvernanta (Adam Franc), ki ie bedela nad 18 brhkimi učenkami Skupina ie bila originalna zami-el gdč. Martine Ferličeve. Tudi skupina moka. ki ie predstavljala enotno koruzno in 0 moko. ie bila deležna splošnega priznanja. Na pustni torek pooldne oa"ie imela na istem mestu svoje veselje deca Videti ie bilo več orav lepih skupin pa tudi posamezniki so zelo ugaiali. Odlika vse?a to ie bila iskrena veselost in razigranost livbkh markov n— Krajevna organ?zac'.ia kor°š' ih borcev bo imela svoio skupščino v nedeljo 2. marca v sejni dvorani mestnega magistrata. Iz Brežic br— Ogenj. V nedeljo znitraj je ogenj imičil gospodarsko poslopje Francu Cvet-koviču v Rigoncih, vredno okrog 25 000 din Gospodar pa je bil zavarovan le za 3000 din. Poslopje je stalo poleg občmske ceste in je ogenj zanetil naibrže kakšen popotnik, ki je odvrgel cigaretni ogorek v slamo, nametano pred njim. Gasilci iz Rigdnc, Loč m Vel. Obreža ognjenih zub-Ijev niso mogli pogasiti pač pa se jim je nosrečilo obvarovati nesreče blizu stoječe hiše. br— Slabe ceste. Naše mesto dobiva vemo ve" nnvih sta*"j na i-pverovzhodnen' de!'i proti Zakctu Tu le zraslo v zadnjih dvfh letih okrog 15 novih h'š čruje se. da fccoo pomladi začeli gradi'i tudi tkalnico. V ta predel drži iz mesta le ena pot. od meščanske Sole mimo no/-h h'š v Zakot. Vsj tamkaišnli preb*valri uporabljajo to p>'t. •--! ra ie pom adl. ko 6* topi «neg. ji tudi poleti v deževnem vremenu polna blata in umazane brozge, če gre kdo z nizkimi čevlii po tej cesti, mora res pazit! da mu čevlij ne ostanejo v blatu Ta grda cesta je tudi edina vez za vozni promet z novim naseliem na Hrastinou. — V m dosti bol+šem staniu ie banovinska cesta iz Brež:c na kolodvor, ki je najbolj nn metla cesta v občini. Razumljivo ie. d3 tujci, ki prib^aio v naše mesto s kolodvora. ne morejo biti veseli, če jim avto ? svoiih koles kepe bla^a na obleko in v obraz Tudi v?nja v postnem a"'.jbu«u po \fl'kih kotaniah m priletna, kir človeku pretrese vse obisti in kosti, fci? le, da bi se nasuto v kotanje nekaj gramoza, rrp^kl cestni odbor pa naj bi pos!il na delo cestni valtor. ki *e lep čas počiva. br— Občinski presk*bovalni urad bo delil v od 1 do 4. marca nakaznice zz moko in kruh. Pozivajo se vsi, ki imajo pravico do preiema teh nakaznic, da jih v navedenem roku dvieneio v občinski pisarni. ker se na poznejše reklamaeile preskrhovalni urad ne bo več oziral. Pri prevzemu novih nakaznic se morajo oddati glave starih. Iz Kranja r— Podružnica uprave »Jutra« v Kranju. Jutri, 1. marca, bo začela v Kranjn poslovati podružnica uprave »Jntra«, a čimer bo izpolnjena mnogoletna želja naročnikov »Jutra« in inserentov. Odslej bodo prejemali »Jutro«, ki ga bomo po raznaSal-cih dostavljali na dom, mnogo prej v roke. Dobrodošla jim bo tudi ugodnost, ker jim ne bo treba naročnino nakazovati po poŠti, temveč jo bodo poravnavali kar v podružnici. Seveda bodo naročnino poravnavali v podružnici samo oni naročniki, Id jim bo podružnica po svojih raznaSalcih dostavljala »Jutro« na dom, d očim bodo naročniki, ki jim bo središčna uprava v Ljubljani Se nadalje pogfljala »Jutro« po poštt, nakazovali naročnine po poStnib položnicah središčni upravi v Ljubljano. Po- j »Jutmc bo Imela ob UAl .. Številke »Jutra«, ie tudi vse naslov« _ Hh oglasov hi JDi bodo lahko lntereaevtl takoj in brezplačno dobili. Podružnic« to ■prejemala tudi vse vrste oglasov, nitim naznanila in vse druge objave, kakor Mi ponudbe na oglase. Naročnike, ki Jbn bomo od L marca naprej dostavljali list na dom, prosimo, da eventuelnlm prvim neizogibnim nerodnostim, U U n pojavile zaradi nenvežbanosti raznaSaleev, oprostijo, in da svoje pritožbe ta želje takoj sporočijo podružnici, ki bo vse storila, da bodo nedostatki takoj odpravljeni. Banovin* ki zdravnik dr. STANE SKULJ se je preselil v KRANJ in ordinira v palači Pokojninskega zavoda, vhod s Koblarjeve ulice. r— Podružnica »Jutra« v Kranjn igče raznašalca, ki bo dnevno dostavljal »Jutro« naročnikom na dom. še danes naj se interesenti javijo v trafiki Kerč na »Stari pošti«. Več vzajemnosti med strokovnimi organizacijami Zagorje, 27. februarja Posebno v današnjih časih bi moralo veljati načelo, da se vsa bremena sorazmerno enako razdele na vse stanove. V resnici pa je marsikomu dopuščeno, da brezskrbno živi v izobilju, medtem ko se di-ugi s polnimi rokami dela komaj preživljajo. Nekatere industrije so v zadnjih letih ogromno zaslužile, sedaj pa imajo polno izgovorov, da zaradi omejenega obratovanja ne morejo zvišati delavskih mezd. Le malo je podjetij, ki uvidevajo, da je za državo in narod najboljše, ako se draginji primerno zvišajo tudi mezde, da ne bo narod razdeljen med priviligirane in zapostavljene stanove. Na žalost pa moramo ugotoviti, da je krivda za današnje razmere tudi v delavskih vrstah, ker med strokovnimi organizacijami ni potrebne skupnosti. Prav zaradi tega njih beseda ni primerno upoštevana. Zastopniki novoupokojencev so bili 14. t. m. pri glavni Bratovski skladnici, kjer so dobili obvestilo, da je banovina prispevala milijon din za zvišanje pokojnin novim upokojencem. Prispevale bodo tudi industrija in delavstvo in bodo onim. ki imajo več ko 300 din pokojnine zvišani prejemki za 10 odstotkov. Vsi tisti pa. ki prejemajo manj. bodo dobili odslej 300 din in za ženo 150 din. Delavski prispevki bodo določeni šele na skupščini glavne Bra-tovske skladnice, ki bo v začetku prihodnjega mesca. Verjetno bo skupščina odobrila sklepe, ki so bili sprejeti že lani novembra. Povišek pokojnin bo veljaven za eno leto in bodo zvišani prispevki izplačani že 1. marca. Pretekli četrtek so bili zastopniki delavstva v Ljubljani, da bi na poravnalni razpravi razčistili spor. ki je nastal 15. januarja na posvetu glede zvišanja mezd. Do razprave pa ni prišlo, ker je TPD odklonila pogajanja z motivacijo, da mezd ne more zvišati, dokler se tudi premog ne podraži. Zagonetna smrt otroka Radeče, 27. februarja Mnogo zanimanja in različnih komentarjev je vzbudila nenadna smrt nezakonskega otroka Marije Blajeve iz Jagnence. Pred dobrimi tremi mesci je povila zdravega dečka, čigar očetovstvo je bUo sporno. Na sodišču je Marija izjavila, da je otrokov oče papirniški delavec Rudi Kraj-šek, ki pa je trdil, da sploh ni imel razmerja z Marijo. Predlagal je krvno preiskavo. Pretekli ponedeljek je otrok nenadno umrl. Orožniki so zabranili pokop in v sredo je šla na Jagnenco sodna komisija, da ugotovi, če je otrok umrl naravne smrti. Obfave Namesto cvetja na krsto ge. Marije Fet-tichove daruje g. Janko Stupica 50 din za Rdeči križ. Balincarji na »Osojafa« poklanjajo namesto venca na grob svojemu umrlemu prijatelju Antonu Jurci, uradniku policijske uprave v Ljubljani, Društvu slepih 260 din, za kar se jim Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. . t A D~ I O Petek, 28. februarja Ljubljana: 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila- — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: Šolska ura: Robinzon Crusoe (g. V. Pir_ nat). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tujskoprometna poročila. 17.30: Šramel »Škrjanček«. — 18.10: Ženska ura: Delavka in knjiga (gdč. Mat-jan M.). — 18.30: Plošče. — 18 40: Francoščina (dr. S. Leben). 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Sueški prekop (dr. V. Bo-hinec). — 19.40: Plošče. — 19.50: Izseljenska poročila. — 20: Koncert s sodelovanjem gdč- K. Kušejeve in Radijskega orkestra. — 21.30: Mandoline in balalajke (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Beograd: 20.40: Simfonični koncert. — 22: Petje. — 22.50: Ples. — Zagreb 20: Orkestralni in pevski koncert. 22.15:: Operetni napevi. — Praga: 20.30: Orkestralni koncert. — 22.30: Češka glasba. — Sofija 19.50: Rezervirano za operni prenos. — Berlin: 1915: Vesela muzika. — 21.15: Drobne melodije. 23.15:: Nočni koncert — Rim: 19.50: Večer simfonične glasbe. NAJSLAJSA in NAJBOLJŠA krepitna pijača le BERMET — VINO ČRNINA 12 FRUMUG GORI-Sremski Karlova — Gostilničarji nudite to Spedjailteto svojim gostom. V sodčkih Od 50 I oaprei ga razpoSflja B. MARINKO V, Sremsbt Karlove! — FruSka vara. Postani in ostani Simn Vodnikove druibe! ŠPORT Domača smučarska sezona na višku Planica v znamenju smuških poletov število skakalcev je naraslo na 17» ki so včeraj v dolgi seriji dosegli tudi S skokov do 100 m ln več Planica, 27. februarja Drugi dan treningov je prinesel mnogo novega, saj se je ne samo povečalo Število tekmovalcev in Število izvedenih poletov, temveč je bilo obenem doseženih tudi prvih pet skokov na 100 metrsko znamko in preko nje. štirje od njih, dya Palmejeva na 100 in 101 m ter po eden Klopferjev ter Kraussov — vseh pet so seveda dosegli gostje iz Nemčije — so se končali gladko, predzadnji, ki ga je Klopfer poskusil še povečati, pa je bil — padec. Treniralo je danes 8 Nemcev — k včerajšnjim sta se pridružila še Schneidenbach in Holl, od naših pa je šlo preko skakalnice že 9 skakalcev, med katerimi pa so bili nekateri Se precej nesigurni. Podrobni izidi današnjega treninga so bili naslednji: PRI NEMCIH: Mair 83, 81, in 80 m, Palme 90, 101 in 100 m, Lahr 92, 99, In 98 m, Schneidenbach 75, 85, 93 in 91 m, Gering 85, 96 99 in 97 m, Klopfer 93, 100, 94, 103 m (p), Kraus 96, 99, 99.5 (p) in 101 ter Holl 72 in 80 m. NAŠI so dosegli naslednje daljave: Nov-šak 50, 81, 81, 85 in 86 m, Klančnik 61. 69 in 84 m (p), PrlboSek 60 in 75 (p), Fin-žgar 82 (p), Mežik 72 in 80 m, Razinger 52, 50, 51 (p) in 70 m, Javornik 57, 62, 65 (p) in 72 m, Zalokar 58, 52, 71 tn 73 m (p) ter Zupan 62 (p). 63, 79 in 82 m (p). — (Mali p v oklepaju pomeni skok s padcem). Trening se nadaljuje jutri. * Prodaja vstopnic ln znakov za Planico ter rezerviranje prostora v vlakih. Obiskovalci planiških prireditev, ki potujejo iz Ljubljane, Kranja ali Jesenic ter Maribora in Celja, dobe planiške znake ob prijavi v bi-ljetarni Putnik. Vsi potniki, ki potujejo v Planico iz ostalih krajev, pa so se pred hodno prijavili pri že objavljenih tujsko prometnih društvih, podružnicah SPD aH v Fotoklubu, dobe znake v vlaku, ko bodo nadaljevali pot od Ljubljane proti Planici Za te prijavljence bo v vlakih rezerviran prostor in bodo vagoni vidno označeni, kai naj potniki vpoštevajo. V katerem vlaku bodo prostori rezervirani za kraje izven Ljubljane bo objavljeno v sobotnih opol danskih časopisih in v radiu. Vsa omenjena društva naj javijo približno število ik ležencev za v petek zvečer, končno število pa v soboto do 10. ure * Cena za obisk Planice. V ceni za obisk Planice, Id znaša din 58.— je vračunana vozovnica iz Ljubljane do Rateč-Planic* in nazaj, vstopnica k prireditvi in znak, ki ga mora vsak obiskovalec nositi na vid nem mesto. Ta cena velja seveda samo za potnike, Id pojdejo z izrednim vlakom, za katerega se je treba pravočasno prijaviti pri »Putniku«. * Vozni red izrednih vlakov za nedeljsko prireditev je sestavljen tako, da bo tud) zadnji izredni vlak prišel na postajo Ra-teče-Planica pravočasno, tako da bodo potniki, ki bodo potovali z njim prišli do velike skakalnice še pred začetkom prireditve. * Planica v ljubljanskem radiu. V okviru tedenskega turističnega pregleda TPZ bo govoril danes ob 14.10 v ljubljanskem radiu tajnik »US Planica« g. Joso Goreč o Planici. V Mojstrani — zbor gorenjskih smučarjev Jutri bo prvi zletni dan s svečano otvoritvijo IV. zleta in prvim tekmovanjem na 18 km Jutri popoldne se začno tekmovanja v okviru IV. izleta gorenjskih smučarjev v Mojstrani pod pokroviteljstvom brigadne-ga generala g. Lukiča in predsednika SZSZ g. mr. žabkarja. Gorenjska zimskosportna podvzeza ni samo vestno in z znano sposobnostjo pripravila spored, temveč je dala prireditvi s sestavo častnega predsedstva, v katerem so vsi predsedniki gorenjskih klubov in drugi javni činitelji, še poseben poudarek. S tem ni zagotovila prireditvi samo polnošte-vilno udeležbo vseh klubov in tekmovalcev, temveč dokazala tudi globoko pojmovanje bistvenih zahtev gorenjskih smučarjev, ki streme za složnim sodelovanjem klubov v okviru vsakoletnega sporeda svoje podzveze. Da bo prireditve vsestransko uspela, je porok prireditveni odbor, v katerem so sami znani tehnični strokovnjaki kakor Vovk, Stražišar, Razinger. Ažman, Balanč, Lan-gus, Ravnik itd. z neumornim Cinkovicem na čelu. Tudi Smučarski klub Mojstrana pod vodstvom tov. Kramarja nudi dovolj jamstva, da bodo vsa tekmovanja odlično organizirana, kar je glavni pogoj za uspeh prireditve. Prijave tekmovalcev se hitro množijo in je upati, da bodo jutri in v nedeljo nastopili prav vsi gorenjski smučarji. Pohitite še ostali s prijavami, do jutri popoldne je še čas! Vsi smučarji v soboto ln nedeljo v Mojstrano! Kdo je »vsestransko izobražen« na motorju Pojasnilo k nedavnemu članku o lanskih uspehih dirkačev Moto-Hermesa E moto športnim uspehom v pretekli sezoni V članku >18 dirkačev — 92 nagrad«, ki je bil dne 20. t. m. objavljen v »Jutru«, čitamo, da si je Moto-Hermes priboril 92 nagrad, t. j. natančno toliko, kolikor so si jih priborili vsi ostali slovenski moto klubi skupaj, obenem pa, da si je priboril približno polovico od teh nagrad na dirkališču, polovico pa na cestno gorskih dirkah, po čemer g R. ugotavlja, da dirkači Moto Hermes-a niso »enostransko izobraženi«. Da pa javnost ne bi teh izvajanj tolmačila napačno, želimo objaviti k tem ugotovitvam objaviti nekatere pojasnila. Res je. da si je Moto-Hermes priboril v pretekli sezoni 92 nagrad in je to po številu natančno toliko, kolikor so si jih priborili ostali slovenski moto klubi. Te številke so posnete iz tabele, objavljene v »Motor športu*, ki izkazuje točen pregled vseh dirk in uspehov ne glede na njihov pomen ln je sestavljena samo zaradi statističnega pregleda uspehov posameznih klubov in dirkačev. Uporaba te statistike za oceno športu kvalitete, kakor jo je skušal uporabiti g. R., pa je čisto nesmiselna in v ta namen tudi ni bila nikdar sestavljena, kar je bilo že ugotovljeno na lanskem občnem zboru zveza moto-klubov kr. Jugoslavije. V tej tabeli so namreč zabeležene vse dirke, vsi uspehi ter nagrada za nagrado, ne glede na vrsto (kvaliteto) dirke in pomen uspeha, od majhnih klubskih dirk in uspehov v lahkih turnih kategorijah do najpomembnejših medklubskih dirk in uspehov v težkih turnih kategorijah, brez vsake raz-like. Jasno je, da se ti uspehi med seboj bistveno razlikujejo in je vsaka uporaba takih številčnih primerjav neprimerna. V zvezi z gornjim je treba poudariti, da si je Moto-Hermes pridobil prej omenjeno veliko večino nagrad ba£ z malimi turnimi stroji »brenčijI« in turnimi stroji na svojih krajevnih medklubskih dirkah, medtem ko so si morali dirkači ostalih klubov, ki prirejajo res pomembne medklubske dirke in se udeležujejo samo pomembnih dirk, trdo priboriti svoje nagrade v težkih športnih kategorijah. Dirkači, ki jih dirkališče ne zanima, še niso »enostransko izobraženi«. Zagovornik te teorije je najbrže premalo poučen o tehniki vožnje, zato naj ve, da so oni, ki se udeležujejo cestnih ali gorskih dirk »vse-transko izobraženi« in ne potrebujejo dirkališča (na en ovinek). Cestna gorska dirka nudi tekmovalcu vse možnosti hitre vožnje ter pravilnega izkoriščanja motorja, pri čemer mora popolnoma obvladati vožnjo in upoštevati vsa pravila, pa tudi z vidika motorizacije in uporabe v vojaške svrhe je velikega pomena, dočim so dir-kališčne dirke (na en ovinek) v tem pogledu brez vsakega pomena. Zaradi tega so dirkači z dirkališčnih dirk na en ovin-nek »enostransko izobraženi« in brez praktičnih koristi. V državah, ki so v motori-zaciji daleč pred nami. nikdar ne beležijo uspehov na dirkališčih kot športnih uspehov, temveč samo v pregledih, ker jih smatra za atrakcijo lokalnega značaja v razvedrilo publiki in v finančno korist prireditelja. D. B. Prvenstvo mariborske zimsko-sportnc podzveze v alpski kombinaciji bo v nedeljo 2. marca pri Senjorjevem domu na Pohorju. G. inž. Milan Lenarčič, veleindustrija-lec in veliki mecen zimskih športnikov ter propagator zimskega športa na zapadnem Pohorju, je daroval dve lepi nagradi za najboljšega seniorja in juniorja. Razen njega je tudi veliki pobornik naših športnikov tiskarnar g. Lojze Strašnik daroval posebno prehodno nagrado. Prireditelj nedeljskega tekmovanja je mariborska podružnica SPD. Slovenska kolesarska zveza Ljubljana (Službeno). Seja upravnega odbora bo dre-vi ob 20. v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Dnevni red: občni zbor zveze in sklepi o položaju mariborske in koroške podzveze. Prosim — točno in vsi! Tajnik. STTZ (Službeno). Naprošajo se vsi gg. odborniki, da se sigurno udeleže odborove seje, ki bo v Soboto dne 1. in. ob 18. v prostorih SK Mladike. Tajnik. Ljubljanska zimskosportna podzveza. Seja upravnega odbora drevi ob 20. v pisarni JZSS. XXII. občni zbor ŽSK Hermesa bo v soboto, dne 1. marca t. 1. ob 20. in sicer v prostorih kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru. Uprava stadiona in Igrišč 2SK Hermesa. Redna seja bo drevi ob 19.30 v sejni sobi na stadionu. Udeležba za vse gg. člane uprave obvezna, ker je to zadnja seja pred občnim zborom. STK Moste. Pozivajo se vsi aktivni igralci, da se v nedeljo dne 2. marca t. 1. sigurno udeleže sestanka, ki bo ob 14. v gostilni »Pri Marički«. Igralci naj prinesejo s seboj vso opremo, ki jo imajo doma, ker bo v lepem vremenu takoj po sestanku prvi trening. Seja upravnega in nadzornega odbora bo v ponedeljek dne 3. marca ob 25. pri Bajcu. SK Slavija. Drevi ob 20. v klubski sobi sestanek vseh nogometašev in table teniških igralcev, važno zaradi občnega zbora. Poravnajte članarino, ker sicer ne boste imeli glasovalne pravice. Sestanek je obvezen za vse članstvo. Tajnik. SK Mladika ima XVII. redni občni zbor v ponedeljek dne 3. marca t L ob 20. na Kodeljevem. Vsi odborniki naj pridejo na zadnjo sejo, ki bo v nedeljo dne 2. marca ob 10, k seji so vabljeni tudi gg. revizorji zaradi pregleda poslovnih knjig. Tajnik. SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 18.30 strogo obvezen sestanek vseh igralcev v klubski sobi. Načelnik. Akademikom ekskurzistom! Danes ob 10. je v avli univerze nujen sestanek za vse one, ki so se prijavili za ekskurzijo v nedeljo 2. marca. Skupno bodo znašali stroški 38.— din, ki jih je treba plačati pri vratarju g. Glinšku, najpozneje danes do 16. uri. MALI OGLASI GENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa beaedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pri stojbino Din S.— sa šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopis, in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ah dajanje ulovov "nimsnisi mesph za enkratno objavo oglasa Din 20 — Službo dobi Stalno službo dobi takoj dober šnicler vešč sestavljanja lesnih figur. Vavpetlx. Ljublja na. Celovška 69. 4189-1 2elezostrugarja sprejmem v stalno slu J bo. Strojno podjetje LJubljana. Sv. Jerneja 5t. 18. 4241-1 Postrežnico od 2. ao 6. sprejmem. — Naslov v vseh posl Ju tra 4224-1 Treznega in poštenega sodarja ki bi bil vešč tudi kle t a rsklh del sprejmem -tarost od 23 do 40 let. K astop službe takoj Ivan zumer. veletrg vina m žganja v Cerknici pri Rakeku 4177 1 Službe išče Postrežnica mlajša, prcsi zaposlitve za popoldne. Ponudb? na ogl. odd. Jutra pod !>Zanesljlva p06trežnlea^ 4136-2 Fant 21 let star. treznega zna iaja službo hotel skega sluge ali primer t.0. Vešč nemščine. Na slov v vseh posl. Jutra 4232 2 Pouk Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki ->d pol 7. do 8. in od ooi 3 do 9. ure zvečer ea začetnike ln Izve?banCf Tečaji od 1 do 4 mesec* Pouk tudi po dlktatu Novi tečaji se prifno 3. marca. — Šolnina aainlžja Največja *tro jepisnlca s 60 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno -Chrlstofov učni zavod Domobranska e. 15. tel 13 82 4153 4 Prodam Prvorazredne korenjake Rlparla-Portalls ln Gfithe 9 po 50 par nudi 21her Pranj o, ZamuSar.1. p. Sv Marjeta Moškanlcl. 301 6 Kupim Velik, močan kovček (Relsekofer) kupim. Po-nuabe z navedbo cene na ogl. odd. tu trn pod »Kovček«. 4250-7 Staro kranjsko skrinjo in stare majollke kupim Ponudbe na ogl odd-Jutra pod »1800«. 4255 7 Inventar za pekarno kupim. Ponudbe pod »Ves inventar« na ogl. odd. Jutra. 4225 7 7TE rt DKW 200 ccm, prodam. Krn kovska 31. 4262 10 Kupim avto kabriolet m limuzino samo dober voz. Pred nost amerikanska znamka, Kapiten ali Admiral in slično. Aleksander Ra danovlč, Okučanl. 420-1-10 Avto Adler junior nov, vožen 4000 km. plombo, prodam. Ogled v soboto in nedeljo sla ščlčaraa škrbinc, Ljub ljana, Jernejeva c. 2. 4201 10 Avto mali tovorni, okoli 2 to r.i nosilnosti. znamke »Chevrolet- ali »Forde, z dobrimi gumml. ku plm. Dragottn Krsnik Jafitrebarsko. Hrvatskaa. 4096-10 Kupim VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BPIL3PNTE SMARAGDE SRFIlUf BUIIHI BISERE ITD. STUBIHIKI NRK1TE TER UMETNINE PO NPJVliJIH CEMftN strpa tvbdko Jos EBERLE UUBLJRNP TTRSEVA 2 ■ I //. HOTIL^^SLON Kupim drva večjo količino, vsaj na pol suha: mehko mizar s ko blago. Ponudbe na Ivan Vej voda, Karlovae 4210 l.- i Prazen prostor na dvorišču. primeren za delavnico ali skladi šče, z industrijskim tokom, se odda. Smartln ska e. 10. 4145-19 Posojilo dajemo našim članom ln varčevalcem Ugooni po goji. Vloge obrestujemo po S odstotkov. Vsi varčevalci brezplačno sava rovanl. Zadruga »Moj Dom«. Ljubljana. Dvor Jakova 8. Iščemo pover tenike. 19916 Posest Zemljišče ca 7000 kv. m, z dovo Ijenjem za kopanje gra moza. 2 minuti od tram vaja. se takoj proda. — Ponudbe ood šifro »Ren tabllno« na ogl. oda Ju tra. 4246 20 Enosobno stanovanje novo preslikano, v vili ob Cesti na Rožnik 37 odaam takoj dvema ose bama. 4259 21 rn,jiWijm Prijazna, značna sobica se odda z dobro domafo hrano. Stari trg 28II', levo. 4264 23 Opremljeno sobo posebnim vhodom zračna, šolnina stran, blizu tramvaja, poceni oddam. Sp. Slška. čer netova ul. 31. I. nadstr vrata 3. 4257 23 Prazno sobo t posebnim vhodom od dam. Rožna aol. c. X, št. 25 . 4248 23 Gospodično ali gospoda sprejmem na stanovanje — Kladezna ulica 13 4223 23 Na Mirju Na Mirju oddam lepo opremljeno sobo. Naslov v vseh posl Jutra. 4231 23 Izgubljeno Zlata zapestnica s 5 diamanti se Je izgubila v torek dne 25 t m. na plesu Auto kluba- v »Zvezd: v Ljubljani. Pošten naj ditelj se naproša, da Jo odda v ogl. odd. TUtra proti dobri nagradi ker drag spomin. 4242 28 Zlata zapestna verižica se Je izgubila Kongresni — Po^ačarjev — Ale ksandrova — Najditelj naj Jo odda v oel odd Jutra, kjer prejme dobro nagrado. 4230 28 INSERIRAJ V JUTRU"! Informacije Nasveti, pomoč, usluge v najrazličnejših vpraša njih! Prepisi, prevodi razmnoževanja! Sestav ljanje vlog ln pisem v raznih Jezikih. Posluje mo solidno, diskretno ln zanesljivo. »Servis biro« Ljubljana, Sv. Petra c 27-1. telefon 21-08. 4236 3 i Dopisi Mehaničarka Pismo prepozno prejel določite sestanek ponov no 4184 2- Sonja Drugo pismo prejel, že Um Vas spoznati Javite se bolj Jasno. St. 4233 24 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku ^glina. Bližina Polj^an Bežlsrad. Brezkonkuren-na novost. Center. Cvet ilce. Človek človeku Ci ~ta Čistoča in poltena Dober zasi-:žek 421. De iovodja. Državna. Dobre .