POSAVSKI TEDNIK Štev. 3. Videm-Krško, sobota, 22. januarja 1955 Leto VIII. JANUAR — me Dosle 2 Jsrtta P»' tive aeste Letos milijardo in pol dinarjev za avtocesto Ljubljana-Zagreb V torek je bila v Ljubljani skupna seja obeh odborov za proračun Ljudske skupščine LRS za leto 1955, na kateri je poročal predstavnik Izvršnega sveta tov. Zoran Polič. Proračun LRS za leto 1955 izkazuje 9 milijard in 470 milijonov din dohodkov in prav toliko izdatkov. Osnutek proračuna je za 16 odst. večji od lanskega, sloni pa na upoštevanju stvarnih potreb na načelu trezne štednje na vseh področjih našega javnega življenja. Od zneska za negospodarske investicije, ki znaša 3360 milijonov din, bo šlo največ za nadaljevanje gradnje avtoceste Ljubljana— Zagreb. Razveseljiva vest, da predvideva proračun LRS za L 1955 za nadaljevanje gradnje avtoceste Ljubljana—Zagreb znesek eno in pol milijarde dinarjev, je bila sprejeta s posebnim veseljem v tistih naših občinah, skozi katere bo ta naša nova prometna žila stekla v tem in prihodnjih letih. Lani smo že poročali o vsestranskih koristih, ki jih nova avtocesta prinaša s seboj prebivalcem Krškega polja in Dolenjske. Dasiravno vemo, da je treba letošnje investicije vskladiti z našo splošno Skupna izjava predsednika Tita in premiera U Nuja, k sta jo izdala ob zaključku uradnega Maršalovega obiska Burmi, ni nikogar presenetila. Pomen: le potrditev onih načel, ki sta jih pred tedni poudarila v New Delhiju prem er Nehru in visoki jugoslovanski gost: načel miroljubnega sožitja med narodi vsega sveta, ki ga ne smejo motiti družbene ali ideološke razlike. Miroljubni poti jugoslovanskega predsednika je prisluhnil ves svet. Prisluhnili so tudi tisti, ki jim načelo aktivne nevtralnosti ni pogodu in ki bi še vedno radi krojili usodo držav v duhu politike dveh blokov. Pri tem skušajo najti različne odgovore na vprašanje, kakšen je bil pravzaprav glavni namen jugoslovanskega Maršala, da je krenil v tako oddaljeni državi. Domneve o nekakšni ustanovitvi »tretjega bloka« so sedaj, po jasnih skupnih izjavah Tito-Nehru in Tito-U Nu opustili, še vedno pa vidijo neke »skrivnostne« načrte. Večina azijskih držav in napredne množice sveta ne potrebujejo pojasnil, kajti le-te so v svojih govorih, zdravicah in v zaključnih izjavah dovolj jasno in vsakomur razumljivo obrazložili sami vodilni politiki teh treh držav. Tam, kjer ocenjujejo svetovna dogajanja brez zaupanja in vere v mir in mednarodno sodelovanje, se vedno porajajo dvomi In sumničenja, tipična spremljevalca politike blokov :n ideoloških grupacij. Burmanski narodi so se poslovili od predsednika Tita z iskrenimi željami za njegovo osebno srečo in srečo vseh jugoslovanskih narodov. Sele sed ar v vsej svoji globini čutijo, kako tesno so povezani z Jugoslavijo in njenim ljudstvom tako po zgodov:n-skem razvoju kakor tudi po odločni borbi, da čimprej odpravijo ostanke kolonialne preteklosti. Prizadevanja, da čimprej zarode socialistično družbeno ureditev, jih družijo še bolj Predsednik Tito bo še nekaj dni prebil na neuradnem obisku v južnih državah Indije, pozneje pa bo z »Galebom« krenil v domovino. Srednja Amerika je v neknj dneh spet postala prizorišče manjših borb. Kakor vse kaže, so ob pomoč: diktatorskega režima generala Samoze v Nikara-gui vdrle oborožene skupine političnih emigrantov. naieVh vojakov in agentov ameriškega trusla »United Fruits Co.« v sosedno Kostarko in hotele strmoglaviti domačo vlado Vendar tokrat niso pomaaale obtožbe, da gre tudi v Kostariki, podobno kakor pred meseci c Guatemali, za »komuni°t'čni režim«. Organ:-znciia ameriških držav se ie odločne! e zavzeta za žrtev napada. Vse kože. da bodo vladne enote v kratkem zatrle žarišče »upora« in uničile napadalce Majhna »vojnas bo končana, svet pa bo imel spet en primer več, kako skušaio nekatere države, predvsem po zaslugi svatih »močne i-ših« zaščitnikov, mimo pnaajnni z navadnim grob’m napadom doseč: notranie spremembe tam. (Nadaljevanje na 2. strani) zmogljivostjo, pri tem pa tudi misliti na dvig življenjske ravni vseh naših delovnih ljudi, smo vendarle upali, da dela na tem velikem gradbišču ne bodo obstala. Zagotovljena Investicijska sredstva nam jamčijo. da bodo z deli nadaljevali, tako da bo cesta v doglednem času lahko zgrajena. Da je nova avtocesta dejstvo, ne pa samo načrt, so se v preteklih dveh mesecih lahko prepričali vsi, ki so na Krškem polju videli naselja graditeljev avtoceste, njihove velike stroje, orodje in količke, ki kažejo smer bodoče ceste. Splanirane površine od potoka Senuše do Dmovega in izkopi za podvoze na lokalnih cestah Krško—Kostanjevica in Krško—Cerklje so poleg ostalega lahko prepričali tudi tiste, ki so prej dvomili, da bo tod kdaj stekla nova, moderna cesta. Prebivalci občin, skoz; katere bo potekala avtocesta, pa so se tega velikega javnega dela še prav posebej razveselili Vzporedno z deli na cest} bodo posamezne vasi in naselja gospodarsko zaživela — avtostrada jim bo pomagala do elektrike, pitne vode, boljših prometnih zvez in pod. Okrajna komisija za povezavo del pri gradnji avtoceste je skupno s predstavniki občin, z volivci in investitorjem sestavila načrt, Vihre in Mrtvice je trasa že potegnjena. Novo transformatorsko postajo bi zgradili v Mrtvicah, stroške za napeljavo visokonapetostnega omrežja pa bi si delila graditelj avtoceste n OLO. Prebivalci teh vasi pa I kaj vse bi vzdolž avtoceste koristilo graditeljem ceste in prebivalcem naših vasi. V občini Raka je v teku elektrifikacija vasi Zalog in Rimš. Od transformatorja na Raki pa do Zaloga, to je d< gradbišče avtoceste, je graditelj | že zbirajo drogove, potegnil napeljavo elektr toka. | Občina Ca tez: Zadružni Prebivalci teh vasi Pa so pri-„dom v Skopicah so vaščani za- - ---- čeli malo pozno pripravljati. Kaže pa, da bo investitor avto-Tudj posameznikom bo pr,- hiš-! ceste tudi tu pripravljen nekaj nih napeljavah elektrike grada-j vložiti v Zadružni dom, v ka-telj pomagal z raznim materi a- i terem bo imel svoje prostore. speva h drogove in kopali jame — in bodo imeli električno luč. 1617 NOVIH NAROGN KOV Na prvem mestu do 20. januarja — STUDENEC 1393 novim naročnikom, ki slugi — in zaradi zavesti posa-smo jih pridobili do 13. janu- meznikov, kj se sami naročajo ar j a, se je zadnji teden pridružilo 224 novih naročnikov. Naj- na list — so v občini STUDENEC do 20. januarja 1955 pridobili skupaj 125 novih naročnikov oziroma na vsakih 12 prebivalcev v občini 1 novega naročnika! Ce jih do konca januarja ne bo nihče prehitel, se Predvsem mora- Studenčanom obeta priložnost, Jožeta Žiberta, da bo žrebanje novoletnih na- več uspehov so v zadnjih sedmih dnevih imeli aktivisti v občinah Studenec, Artiče, Bizeljsko, Brestanica, Bučka, Leskovec, Sevnica, Videom-Krško in Šentjanž, mo pohvaliti tajnika občine LO Studenec, grad pri njih. Ali pa jih kdo šolo in poštne uslužbence na še lahko prehiti? Presodite Studencu, ki so v preteklem sami in si oglejte, koliko novih tednu zagotovili svoji občini naročnikov so v tem času pri-prvo mesto v dosedanjem dobile posamezne občine v na-tekmovanju in pridobivanju no- šem okraju: lihovi za- lom. ljudje pa bodo z delom na avtocesti to odslužili Zadovoljstvo je na obeh straneh V Leskovcu: Zadružni dom v Velikem Podlogu je graditelj v notranjosti docela opremil oz. dogradil in prostore uporablja, pozneje pa bodo služili vaščanom. Vodovod na Krškem polju: Graditelj avtoceste bo skopal za svoje potrebe dva velika vodnjaka v Drnovem in v Skopicah S pomočjo črpalk bodo od tu oskrboval- z vodo vsa delovišča vzdolž avtoceste od Velike vas, do Krške vasi V načrtu pa je tudi stalna preskrba z vodo za prebivalce vasi Mrtvice, Brege. Drnovo in Velika vas iz studenca v Drnovem, Tistim čatežanom, ki jim bodo zaradi nove ceste porušili hiše in gospodarska poslopja, naj bi nekje blizu Čateža zgradil: sodobno kmetijsko naselje. Kmetijsk; strokovnjaki že pripravljajo načrte za to delo. Velika D o 1 f n a : Tu bo graditelj avtoceste dogradil Zadružni dom, če bodo domačini poskrbeli, da bo stavba pod streho vsaj do 1. maja 1955. Ves gradbeni material je pripravljen, tako da bo delo lahko steklo. Prj vsem tem je seveda najvažnejše stalno sodelovanje prebivalcev krajev vzdolž avtoceste. da bodo skupno s svojimi odbor; in okrajno komisijo v stalnih stikih z graditelji. Le tako bodo lahko imeli od tega velikega javnega dela koristi kj bi jih sicer morda dosegli šele čez leta. skopuški vodniak pa bi oskrboval Skopice. Vihre in Krško vas Zgradili bi dva zbiralnika nad Veliko vasjo in nad Krško vasjo: vsak b; držal najmanj sto kub metrov vode. poleg tega pa b; položili cevovod od enega do drugeea zbiralnika. Načrt bodo uresničili postopoma s pomočjo in sodelovanjem Priprave za letošnji občinski Centralnega higienskega zavoda praznik v Senovem so zelo živah-v Ljubljani, s prispevkom OLO ! ne. To občutimo povsod, v raz-in z delom ter ostalo pomoč:,d ; pravah obč. ljudskega odbora, v prebivalcev teh okrajev. ■ vaških organizacijah SZDL, v Za elektrifikacijo vasi Brege, društvih, na zasedanjih delavske- vih naročnikov. Po n 1. Artiče 2. Bistrica 3. Bizeljsko 4. Blanca . 5. Boštanj . 6. Brestanica 7. Brežice . 8. Bučka 9. Cerklje . 10. Čatež . 11. Dobova . 12. Kostanjevica 13. Leskovec 14. Pišece . 123 15. Podbočje...........43 14 16. Podsreda............17 87 17. Raka................33 48 18. Senovo..............88 43 19. Sevnica.............94 117 20. Studenec...........125 70 21. Šentjanž............47 16 22. Tržišče.............39 45 23. Velika Dolina ... 21 69 24. Veliki Trn .... 28 101 25. Videm-Krško . . . 111 55 26. Zabukovje .... 35 70 27. Razne pošte LRS . 41 34 28. Inozemstvo .... 3 nečenja za zadnji teden tekmovanja v pridobivanju novih na-oz. upamo, V zadnjem tednu so pridobili največ novih naročnikov: Pošta Globoko — 9; Angelca ročnikov? Upajmo Sintič, Kostanjevica — 3; Gim- da bo tako! nazija Sevnica — 3; Jože Žibert, tajnik občine LO Studenec — 17; Pošta Studenec — 11; Ludvik Ahačič, šol. upravitelj Krmelj — 5; Šola Studenec — 4; Pismonoša češnovar, Studenec — 2; Šola Brestanica — 4; Andrej Grčar. Brestanica — 4; Mi- še enkrat: novoletno javno nagradno žrebanje bo v tisti občini, ki bo dobila od 1. decembra 1954 do 31. januarje 1955 največ novih naročnikov! Še je čas, da se v plemenitem tekmovanju razširjanja socialističnega tiska po- rcslav Mulej, šolski upravitelj merimo. Predvsem naj to velja ni_ o . n __Xt-*i /a Tri Ar« /vKa ozl Krvri Stara vas — 6; Pošta Bizeljsko — ta teden 12, skupno pa 23 novih naročnikov itd. itd. KAJ PA SINDIKALNE PODRUŽNICE? Razen dveh v okraju — ostale še nič. Morda --IVšajo in pripravljajo prese- že tiste občine, kjer obč. odbori SZDL za razširitev lista niso še nič naredili. Proslavimo letošnjo jubilejno leto — desetletnico osvoboditve — tudi z razširjanjem naprednega tiska! Eenotre se mc$rl;lv® pripravila na občinski pra&nik KORISTEN TEČAJ za žensko m adimo v Podbočju Predvčerajšnjim so v osnovni šoli v Podbočju začeli s koristnim in potrebnim izobraževalnim tečajem za 25 mladink iz Brezja, Planine, Brezovice, Brloga, Premagovcev in Mladja. S pomočjo prosvetnih delavcev v Podbočju in še nekaterih žena ter s finančno podporo OLO Krško, Okrajne zadružne zveze, O kr. odbora RK in Zveze borcev bodo dekleta v 3 prostorih osnovne šole imela vsak dan pouk in praktično delo Postelje jim je posodilo podjetje »Gradis* iz Podloga, ki gradi novo avtocesto. Tečaj vodi učitelj Jože Zupančič, predavatelji pa so Angela Šketa, Jože Zupan- Anka Kerin in Jožefa Vodopivec. Kakor računajo, bo tečaj trajal do 20. februarja. Kaj bodo pridobile mladinke na tem potrebnem tečaju? Najprej tudi njihovi staršj niso verjeli, da bi jim to, kar bodo slišale in videle v šoli, kaj koristilo. Ko pa so zvedeli, kaj vse je vodstvo tečaja pripravilo za cel mesec izobraževalnega dela, so odpadli pomisleki. Dekleta bodo predvsem zvedela vse, kar ie v zdravstveno-prosvetnem tečaju Rdečega križa ki jih obiskujejo dekleta v vseh naših vaseh po Sloveniji. Kako je zgrajeno človekovo telo, kaj je zdravstvena prosveta, kaj higiena, čiČ, Pepca Kezale. Milka Kidrič, osebna m splošna, kako poma- 0KRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO Po 2 odstavku 15. člena Zakona o Okra in:h ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19-52) in 2 točke Odloka o rokih za zamenjavo oz izdajo delovnih knjižic (Ur 1. LRS štev 48-54) izdaja Okrajni ljudski odbor Krško naslednjo ODREDBO » določitvi rokov za zamenjavo oziroma izdajo delovnih knjižic na območju okraja Krško: I. Gospodarskim in družbenim organizacijam, uradom in zavodom ter zasebnim delodajalcem na območju okraja Krško se določijo naslednji roki za vložitev prijav z vsemi predpisanirrli dokument- za izdajo delovnih knjižic: a) Gospodarske in družbene organizacije do 15 II. 1955: b) Uradom in zavodom do 15. februarja 1955; c) Zasebnim delodajalcem do 15. februarja 1955. i II. Posredovalnici za delo pri OLO Krško se določi rok za predložitev prijav Komisiji za priznanje delovne dobe do 15. marca 1955 III. Komisiji za priznanje delovne dobe pri OLO Krško se določi rok za izdajanje odločb o priznanju delovne dobe do 31. marca 1955 IV. Za neizvršitev opravil iz I. točke te odredbe se kaznuje direktor gospodarske organizacije oz. druga odgovorna oseba gospodarske ali družbene organizacije, urada ali zavoda oz zasebni delodajalec po določilu 4. točke. Odloka o rokih za zamenjavo oz. izdajo delovnih knjižic (Ur. 1. LRS št. 48-54) V. Odredba velja takoj. Štev.: I. — 163-2. Krško, dne 19. januarja 1955. Predsednik OLO: Zupančič Tone 1 r. gamo človeku v nesreči in v bolezni, kako negujemo dojenčka in bolnika, kako pripravimo zdravo hrano, zakaj je alkoholizem narodno zlo in še in še — vse to bodo slišale in same delale vaje iz prve pomoči ter podobno. — Ponovile pa bodo tudi tisto osnovno znanje, kj ga je marsikatera po odhodu iz osnovne šole že pozabila: kako napišemo pismo, razne prošnje za urade, kako pošiljamo pakete ali denar, brale bodo iz knjig in časnikov ter pod. Ponovile bodo tudi računstvo in spoznale, kakp je organizirana ljudska oblast. To pa seveda še ne bo vse! Šivanje in pletenje zanima vsako mladenko, saj bo kot bodoča mati neštetokrat morala vzeti v roke šivanko in pletilke ter splest, otroku jn družini kaj toplega. Na razpolago bodo imele šivalni stroj, vodstvo tečaja pa je poskrbelo še za nekaj: za domačo kuhinjo! Tečaju bo tako rekoč priključen gospodinjski tečaj, saj si bodo dekleta sama kuhala in se učila, kako tudi iz domačih pridelkov lahko narediš okusno in zdravo hrano. Ob večerih bodo brale knjige in poslušale radio, ob nedeljah pa bodo šle na ogled vzornih posestev in industrijskih grad-bilišč. Prepričani smo, da bo tečaj v Podbočju koristen vsem udeleženkam in jim želimo pri njihovem koristnem delu kar največ uspehov. S pridnostjo bodo lahko zelo pametno izrabile ta mesec za učenje in izobraževanih!__________________________ ČLANOM ZVEZE BORCEV V KRŠKEM. NA VIDMU IN ZDOLAH! Občni zbor Zveze borcev za Krško, Videm in Zdole bo jutri v nedeljo, 23. jan. 1955, ob 9. uri dopoldne v dvorani kina v Krškem. Bodite točni! — Odbor. ga sveta in med delavci in vaščani. Poleg zgodovinsko važne obletnice, ko je 9. II. 1944 XIV. Proletarska divizija osvobodila Senovo, bo letos ta dan tudi svečana otvoritev novega občinskega doma. Dela v domu so že tako napredovala, da je možna skorajšnja vselitev uradov, ustanov in organizacij. Primerno so uredili prostor pred domom, ki je z vsake strani obdan z visokimi kande-labri z močno razsvetljavo. Ob večernih urah, ko se prižgo te luči, je veličastnost novega občinskega doma še toliko bolj izražena. Pred dnevi so na občinskem komiteju razpravljali o tem, kako naj se praznik občine Senovo čim dostojneje proslavi. Na predvečer občinskega praznika bo v šolski dvorani v Senovem svečana akademija v čast proslavitve občinskega dne. Poleg pestrega godbene točke, bo tudi krajša dramska predstava. Na dan občinskega praznika zjutraj bo Senovčane zbudila budnica delavske godbe, nato pa bo ob 9. uri dopoldne slavnostna seja obč. Ijud. odbora. Ob tej priložnosti bodo imel; govore vodilni predstavniki okraja in občine, nakar bo svečana otvori" tev doma. Popoldne bo repriza Kujundžićeve drame »Slepci* prav tako pa bo živahno v kabinetu predvo jaške vzgoje, kjer nameravajo domači strelci prirediti tekmovanje v streljanju z zračnimi puškami. Člani raznih društev in množičnih organizacij, predvsem pa članstvo DPD Svobode, Partizana, ZB in SZDL bodo v dneh priprav Za občinski praznik storili vse, da bo letošnji občinski jubilej v Senovem res veličasten. Poudariti žele svojo pripadnost in zavest, d-a so del enotne soci* aVstične skupnosti, za- katere snoreda. ki bo obsegal razne de- ! graditev doprinaša tudi Senovo klamacije, recitacije, pevske in in ostali kraji občine svoi de ez. SESTANEK ČLANOV SOCIALISTIČNE ZVEZE V STAREM GRADU bili tudi navzoči na V ponedeljek 17. januarja je bil v Starem gradu pri Krškem sestanek Socialistične zveze, ki se ga je udeležilo približno 50 ljudi. Sestanku je prisostvoval tudi sekretar mestnega komiteja ZKJ tov Babič, ki je navzočim pojasnjeval vlogo komune m razna druga gospodarska vprašanja. Razprava o komunah in ostalih gospodarskih vprašanjih je bila zelo živahna. Prebivalci Dolenje Prebivalci 16 vasi so dobili pitno vodo V letu 1954 je bilo asaniranih v krškem okraju 16 vodoskrbnih objektov, za kar je bilo porabljenih 2,090.718 dinarjev Dejanska vrednost asaniranih objektov pa je veliko večja. Pri asanacij-skih delih so namreč sodelovali tudi prebivalci iz Sedma, Brezja, Mladetičev in od drugod, ki so opravili 7294 delovnih ur. Kmetje so brezplačno izvršili tudi 595 voženj gramoza in lesa. Letos so pričeli z izgradnjo lokalnega vodovoda na Mrzi; planini. Izvršene so tudi že meritve za gradnjo vodovoda v Podsredi in Artičah. Člani SZDL — poskrbimo, da pride v januarju, MESECU POSAVSKEGA TEDNIKA, naše glasilo v sleherno hišo Spodnjega Posavja! S tem bomo počastili tudi jubilejno leto 1955 — desetletnico našega osvobojenja! vasi, - ki so sestanku, so izrazili željo, da bi se priključili h komuni V dem-Krško Na sestanku so člani Socialistične zveze z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo v preteklem letu v Starem gradu precej napravljenega za izboljšanje življenjskih pogojev ljudi. Zgrajen je bil vodovod, ki jim daje zdravo pitno vodo Občina je prispevala 280.000 dinarjev za popravilo občinskih potov Lani -:o bila zaključena tudi dela na regulaciji potoka Ko so razpravljali o šolstvu, so člani SZDL povedali, da morajo njihovi otroci obiskovati oddaljeni šoli na Vidmu in v Artičah, Predlagali so. da bi zgradili osnovno šolo v Starem gradu, kjer je za prve štiri razrede dovolj otrok. Na sestanku so kritizirali tudi malomaren odnos občinskega ljudskega odbora Artiče do dvorane v Dolenji vasi, ki je obsojena na propadanje, če je ne bo nihče vzdrževal. To pa je edini prostor, kjer se Ijud’e lahko sestajajo. s. Vremenska napoved za čas od 23 do 30. januarja: Ponovne padavine predvsem okoli 26. januarja. V drugi polovici prihodnjega tedna izboljšanje oziroma razjasnitve. Mraz bo verjetno trajal vse navedeno razdobje. Pričakuje se. da bo prehod iz snežnih v deževne padavine okoli 26. januarja. 1 qT-R A*w „POSAVSKI TEnN'K" Štev 9 Beseda o socialnem zavarovanju Zadnjič smo ugotovili, da v krškem okraju nad 500 ljudi, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih. ni socialno zavarovanih Ko nadaljujemo pregled lanskega dela Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, se Ustavimo ob ugotovitvi, da je bila lanj ena izmed najtežjih nalog zavoda reševanje pokojninskih zahtevkov V 11 MESECIH 456 NOVIH POKOJNIN IN 88 INVALIDNIN Predpisi o pokojninskem zavarovanju so precej široki oz. zelo napredni Posledica tega je. da ima sorazmerno veliko število zavarovancev tudi pri minimalni delovni dobi pravico do pokojnine, zlasti do invalidske. Širokogrudnost zakona v posameznih primerih zares vpliva, da pridejo do pokojnine tudi razni bivšj gostilničarji, trgovci, mesarji in pod. Saj se tem ljudem šteje v pokojninska leta tudi prva svetovna vojna, koroška fronta, izseljenstvo, pa tudi nekajmesečna ali nekajletna zaposlitev po osvoboditvi. Ce k temu dodam0 še visoko 7DNI (Nadaljevanje s 1. strani) kjer je na oblast: režim, ki jim ne ustreza. Oči diplomatov in politikov so te dni obrnjene k Arabiji. Turška m iraška vlada namreč pripravljata vojašk pakt Tako bosta zrahljali znano arabsko nevtralnost v odnosih Vzhod — Zahod, ki jo propagira skupno politično telo ' arabskih držav — Arabska liga Turšk, diplomati so, najbrž po namigih Londona in Washingtona. tvegal- »napad« na to arabsko državo, ki je že dalj časa pod britanskim vpl vom Predvideni raško-turški pakt naj bi predstavljal podlago poznejše obrambne organizacije z a srednji Vzhod, v katerem bi *eve sodelovale tudi ZDA. Vel Britanija n Francija Tako bi Zahod nekako z arabskimi državami zakrpat veliko obrambno praznino med Turčijo in Pakistanom. članom obrambnega pakta za Jugovzhodno Azijo Sirijo se glasovi, da je zahodna diplomacijo hotela s tem tudi škodovati bhžnji konferenci azij-sko-afriških držav, ki so io sklicali predsedniki vlad držav »Co• lombo načrta« Na njej 'e nameravajo pomenti o načelih miroljubnega sožitja ki odločno odklanja vsakršno združevanje v bloke. Vendar zahodni načrt med arabskim svetom ne bo tako zlahka prodrl Turška delegacija je skušala prepričati tudi Iba-non, nat se pridruži iraško-tur-škemu paktu vendar ni uspela Arabske države se bodo razen tega sestale in obravnavale or‘-mer Iraka k1 se ie odločil za vojaško zvezo brez znanja organizacije in brez posvetovanja z njo. Države-članice bodoče Zahodnoevropske zveze obravnavajo te dni francoski predlog o ustanovitvi posebne agenciie zn oborožitev, ki bi kot nadnacionalno telo nadzirala pro‘zvodnio orožia in ga razdeljevala Kaže. da bo M endčs.Prance moral precej spremeniti prvotni načrt. starost posameznikov in njihovo delovno nesposobnost, potem vidimo, da zavod zares nima lahkega dela, ko ugotavlja pravice posameznikov do pokojnin Da so ponekod taki ljudje tudi neupravičeno prišli do pokojnine, je seveda res in huda kritika ljudstva opozarja na take stvari Bes pa je spet, da imamo bivše majhne trgovce in posamezne obrtnike, ki so bili prav tako izkoriščani od kapitalistov v stari Jugoslaviji, in širokogrudnost socialističnih zakonov daje danes marsikomu možnost, da preživj svojo starost preskrbljen Ponekod izvira kritika med ljudmi iz nepoznavanja socialističnih principov Navzlic temu pa je precej primerov ko po edinci neupravičeno prejemajo pokojnino Takih ljudi je sicer vedno manj. vendar pa bo le treba začeti s sistematično revizijo vseh pokojnin od občine do občine. Za tako delo pa zavodu manjka sposobnih uslužbencev. poleg tega pa jim tudi ne more preskrbeti stanovanj Lanj je zavod dobil 68 novih prošenj za priznanje invalidske pokojnine in 368 prošenj za starostne pokojnine, iz 1. 1953 pa je ostalo nerešenih še 48 invalidskih in 218 prošenj za starostno pokojnino Skupno je zavod v Krškem lani reševal 702 prošnji in do 30. novembra Izdal 88 novih odločb o invalidskih in 456 odločb 0 starostnih pokojninah Približno polovica vloženih prošenj je bila odklonjenih ker niso imele zakonske osnove Skupno s ponovnimi odločbami je zavod lani izdal 908 odločb Treba pa ie grajatj malomarnost in nezainteresiranost. pa tudi neznanje in trmoglavost posameznih zavarovancev kj se za pisanje prošenj poslužujejo marsikje zakotnih pisunov Zgodi se, da tak pisun zavarovancu prošnjo in dokumente tako zmeša da potem ljudje svoje pravice le s težavo dokažejo Prj tem naj bj se zavarovanci dosledno posluževali Društva upokojencev ali pisarn okrajnega zavoda, ki v vsakem primeru in slehernemu pomaga z nasveti, da lahko uveljavi svoje pravice. 840 NESREČ V ENAJSTIH MESECIH Leta 1953 je bilo prj Zavodu za soc. zavarovanje v Krškem zabeleženih 569 raznih nesreč, od teh 4 smrtne. Lani do konca novembra pa je bilo v okraju že kar 840 nesreč, od katerih so bile 4 smrtne: dve v rudniku Senovo, ena pn GG Brežice m ena pri Pionirju Videm. 271 nesreč v 11 mesecih več kakor v prejšnjem letu — to so svareče številke! Nesreče so v večini primerov nastale prav zaradi tega, ker posamezniki niso bilj dovolj seznanjeni z varnostnimi predpisi, ker jih podjetja niso dovolj poučila, kako je treba z orodjem, stroji ali sicer delati in se pri delu vesti. Nesreče ustvarjajo med delavci nezaupanje do dela. strah pred invalidnostjo in povzročajo skupnosti ogromno škodo. Invalidi so nezadovoljni sami s seboj, ker ne koristijo družbi in so odvisni od podpor, poleg tega pa se tudi težko prebijajo skozj življenje. Lani 30. novem- 762 starostnih pokojnin s povprečnim zneskom pokojnine 6827 din; 1043 invalidskih pokojnin e povprečnim mesečnim zneskom 5409 din; 692 družinskih (vdovskih) pokojnin s povprečnim zneskom 3840 din in 96 družinskih (otroških) pokojnin s povprečnim zneskom 1970 din. Če k temu dodamo še invalidske pokojnine II in III skupine, znaša skupino število vseh pokojnin in invalidnin v okraju 2924 To je zelo visoko število, saj predstavlja v odnosu do aktivnih delavcev eno tretjino, medtem ko je republiško povprečje upokojencev 24 odst naproti 100 odst aktivnih delavcev (Dalje prihodnjič) Bralci nam pišejo Tudi od delavcev na cesti pričaku emo kulturno obnašarre! Potok Sevnična je 6. junija 1954 napravil ogromno škodo na cesti, ki pelje iz Sevnice na Planino Na mnogih mestih jo je poškodoval, na nekaterih mestih Pa odnesel v dolžini več desetin metrov. Takoj po katastrofi so cesto zasilno usposobili zq promet domači in tuji mladinci. Od lanske lesen: opravljajo dela plačani delavci in delavke Na več odsekih so napravili nove škarpe, razširili cesto n odpravili marsi-kak nepotreben in hud ovinek-Dela hitro napredujejo. sindikata rudnika v Krmelju Se stanek se je pričel z enourno zamudo šele ob deset.h Kot predavatelja sta prišla zvezni poslanec Sterban Karel in republiški poslanec ing Koželj Tone Prv ie govoril 'ovariš Koželi o zunanji politični situaciji v svetu m o odnosih naše države do držav , . ... , . _____ .. vzhodnega bloka Pr: tem smo a je l o v okraju 157 invali- ZVedelj marsikaj zanimivega dov druge skupine, kj dobivajo Med drug m tud, to da bo naše ojStCi?e ®vala Mi A K IE ID) O) MIIIJII? (Nadaljevanje) OD VELESA DO ŠTIPA Na poti od Velesa do Stipa preko Ovčjega polja smo videli nasade bombaža Zraven bombaža sejejo tukaj predvsem žita Vmes je vel. k o pašu.kov z odlič no zemljo Na pašnikih m po njivah so se pasle velike črede ovc, tako imenovana cvčjepoijska ovca. ki je neko) ko večja kot srbska pramenka n ne dosti manjša od naše solčavske. Celo polje pa trp. zaradi suše. -aj je v okolici Stipa in na Ovčjem polju samo okrog 350 mm padav n letno, kar je minimalna kol čina za uspevanje ozimnih žit Bavijo se z načrtom namakanja Ovčjega polja ;z rečice N kolske in delno iz Bregalnice Pred Stipom smo se ustavili na državnem posestvu »Tri česme« na Ovčjem polju Posestvo ma 1500 ha obdelovalne zemlje in 8500 ovc Sejejo predvsem bombaž m pa ozimna žita Maka sejejo približno 12 ha Pšenico sejejo do polovice novembra Pov-preček letošnjega pridelka pšenice znaša na. pose'tvu 10 g Kot krmsko rastlino sejejo živinski grah. sedaj pa uvajajo tudi lucerno, kolikor bo ta zaradi malo padavin uspevala Posestvo se bavi s križanjem angleške meri-novke ki ima obilo odlčne volne z domačo ovčjepoljsko ovco Križanje se vrš, z umetnim osemenievanjem Med drug.mi rastlinami sejejo še naut ali cr zerko, katero prodajajo po 76 din kot nadomestek za kavo. Povprečen pridelek nauta na ha znaša 6 q Drugače se uživa trikrat prepečena m slič; lešnikom * 1 Goveje živme ima posestvo 50 glav, nekaj pa tudi konjev bvce so skoraj vse leto na paši kajti posestvo ima zraven gornje povrni.ne obdelovalne zemlje še prostrane pašn ke za katere niti niso vedel povedati, koliko jih imajo Ovce dajo povprečno 25 litrov mleka letno Delo na polju opravljajo s I traktor jr goseničar ji ter s pet-brazdnimi plugi Za lastno uporabo imajo 5 velikih mlat lnic, več samovezalnih žetvenih kosilnic itd Mnogo strojev je ne izkoriščenih Od drugih razmeroma dobrih strojev so vzel posamezne dele in jih tako onesposobili Za gospodarsk mi ooslopji smo našli celo pokopališče neizkoriščenih In onesposobljenih strojev ki prav gotovo niso ocenjeni kot osnovna sredstva kot na primer pn nas. Traktor- jev imajo kai trinajst, nekaj tovornih avtomobilov in en osebni avto Prašiči na ohišmcah imajo za stanovanje kar v zemljo vkopane brloge ter se tam kar dobro počutijo Domačim ki delajo na posestvu. so precej prost; in nedelavni, zato tud posestvo ni v dobro urejenem stanju. USTANOVE V OKOLICI Stipa Mimo »Tehnike« tovarne poljedelskih strojev, smo preko Bregalnice prispeli v Stip ki po svojem zunanjem videzu zaostaja za Velesom Tu smo imeli kosilo Po kosilu smo si ogledali veliko novo tovarno-predilnico bomba ža. ki je po velikosti tretja največja tovrstna tovarna v Evropi Predeluje domač: bombaž, katerega odkupuje preko odkupnih postaj po 155 din kg Vzamejo 34 do 40 % domačega bombaža, 60 do 66 % pa uvoženega bombaža Sam domači bombaž je za izdelavo niti preslab, ker ima prekratka vlakna S popolno dograditvijo tovarne bo tovarna zavzela 4,5 ha površine ter bo, ko bo dogotovljena tkalnica, izdelala letne 25 milijonov metrov blaga Sedaj izdeluje letno 7 milijonov kg preje katero prodaja drugim tekstilnim tovarnam Pre-d lnica ima najmodernejše stroje, katere upravljajo domačini. Sedaj je v 3 izmenah zaposleno 950 delavcev, ki imajo v smeri kmetijska šola vinogradniškega tipa, od tega leta dalje pa »lo-zarska upitna stanica«. Leta 1945 je ta ustanova imela samo 12 ha posestva, 1948 leta 46 ha, od tega 30 ha vinogradov in 16 ha ma-tičnjakov. Danes ima postaja 40 ha matičnjakov. Preizkušajo nove in stare makedonske sorte, načine rezi in vzgoje ter gnojenja, Stanica je danes okrajna ustanova Zaposluje tri kmetijske strokovnjake. Poizkusni sor-timent trt obsega okrog 200 sort. Letos je stanca cepila 806.000 cepljenk, pri katerih imajo 45 % uspeh Največji uspeh pri cepljenju so dosegli s podlago rupe-stris du Lot. Vse te cepljenke gredo za nove nasade. Okraj §tip bo na pr mer do spomladi 1955 zasadil 500 ha novih vinogradov. Značilno je za Makedonijo da povsod sade le prvovrstne cepljenke iz priznanih trsn e, to je, da z ze'enim cepljenjem sploh ne obnavljajo, pa čeprav bi tukaj to bilo bolj uspešno kot pri nas zaradi toplote in stalnejšega vremena Postaja opravlja tudi rajoniza-cijo vinogradov. Podrobne načrte za obnovo pa pripravljajo izključno za to določena podjetja. Kot posebnost so nam povedali, da se v zadnjem času v tem predelu zelo širi bosenska sorta trte, imenovana žilavka, ki tukaj daje bolj kvalitetno vino kot v Bosni (Dalje prihodnjič) proti Stipu rnstne stanovanjske bloke Čeprav poseje Jugoslavija približno 10.000 ha bombaža od katerega poseje Makedonija 8500 ha s povprečnim pridelkom 700 do 800 kg na ha bi tovarna brez uvoza surovin samo pr, domačem bombažu obratovala letno le 2 meseca. Na drug: strani Bregalnice i zraven Stipa se nahaja Zavod za | unapredženje lozarstva-reonska ' upitna banico Stip, ki je bila osnovana leta 1923 kot »vočm j rasadnik« (drevesnica) Ker kot ! drevesnica n: uspe! zaradi premalo padavin, se je po nekaj letih preusmeril v »lozni razsad-n.k« (trsnico) Od 1945. leta pa J Pisec članka z maKttionskim g rozdjem — ali bj se prileglo zdajle, sredi zime, kajne? Tudi Ribnica n Podgračcno VESTI S SENOVEGA Po nedavtij mladinski konfe- premijski sistem se lepo uve- renci in izvolitvi novega vodstva je delo mladine v Senovem vidno oživelo Mladine; in mladinke rodno obiskujejo sestanke in kažejo mnogo volje do skupnega dela. Precej mladincev in mladink se je udeležilo ponovnih pevskih vaj v okviru »Svobode« z namenom, da spet požive nekdaj tako močni mešani pevski zbor Upajo, da se bodo že v najbližji bodočnosti lahko predstavili se-novškim ljubiteljem petja. Pri njihovem delu jim bodo pomagali pevovodja Janez Zupančič, predx-em Pa stari, izkušeni pevci okteta. Mladina je tudi pričela s plesnimi vajami, na katerih pa jim bo potrebno smotrno vodstvo Vsekakor je potrebno, da se čimveč mlad" ne vključi v delo ostalih organizacij, predvsem v sekcije »Svobode«. Pozdravljamo pripravljenost izkušenega dramskega delavca Ante Horjaka, kii je obljubil, da bo vzgojil mlad dramskj kader. Mladinci so se tud; že precej aktivno vključili v strelsko družino, vendar je bila njihova udeležba na občnem zboru še vseeno pičla. Stanje v mladinski organizaciji na Senovem se je poboljšalo ter lahko pričakujemo, da bo kmalu tudi pokazala svoje uspehe na odru, v pevskem zboru in drugod. * Uspešna dela na cesti Senovo —Vel. Kamen, ki so potekala v minulem letu, so se nadaljevala še v mesecu januarju. K temu je mnogo pomagalo tudi lepo vreme. Sedaj posipajo gramoz in pesek na zadnjem odseku ceste nad Bukovskim im bo delo v najkrajšem času dovršeno. Verjetno bo otvoritev te, Za Senovo in okolico tako važne ceste, že prihodnjo nedeljo. . Pretekli teden je v Senovem zasedal delavski svet rudnika. Poleg doseženih uspehov v proizvodnji, k; je v letu 1954 dosegla 19.000 ton presežka nad planirano proizvodnjo, so se pogovorili tudi o povečani storilnosti dela, ki je dosežena na posameznih oddelkih Tako je v storitvah na prvem mestu oddelek Tlakov. nič slabše pa se niso odrezali v Reštanju. Tudi ljavlja, saj s0 ponekod doseženi kar lepi premijski zaslužki. Temu načinu nagrajevanja je treba tudi pripisati predvsem storitvene uspehe v zadnjih dveh mesecih, ki so v primerjavi s prejšnjimi leti še vidnejši. Zasedanje je sprejelo več važnih sklepov, ki se nanašajo na izboljšanje in dvig proizvodnje. Sklenili so. da razširijo in preuredijo dosedanje prostore kopalnice. ki je za sedanje razmere premajhna, da posvetijo V Ribnici in Podgračenem, dveh vasicah ob glavni cesti Brežice — Samobor, je bilo v ve-I černih urah m mule sobote kaj vso skrb za graditev novih sta- l nenavadno živahno. Vaščani iz novanj rudarjem. Gradnja ve- obeh vasi so se zbirali pred lepo sta debila elektrike like stanovanjske hiše ob sindikalni kino dvoran; se je že pričela. Tudi na dom na Bohorju niso pozabili; še letos bodo pričeli s pripravami za graditev Sprejeli so tudi sklep, da se na dan občinskega praznika v Senovem, 9 februarja, ne obratuje. Ta dan ho praznik tudi za rudarje, ki bodo to nadoknadili z obratovanjem v nede- predavanje o elektriki. Vsi so okrašeno hišo, k; je bogato razsvetljena vabila ljudi Po vedenju zbranih je bilo lahko spoznati, da gre za nekaj nenavadnega “dpet0 po*,cusa/’ ™ mar61KQ0 - proslavljali so dan pomembne njeg0Vht. na$ve ek?J nov®=c zmage na gospodarskem področ- uporabljanju električnega toka svojega kraja — v njihovih Prav prijetno je bilo tudi po- , to založenih mizah m ob prijetni slušati direktorja D ES Videm ! kapljici proslavili lepo delovno tov Gliha, ki je to priložnost zmago. Neverjetna sproščenost porabil za krajše, a zelo poučno in resnično vsesplošno veselje sta domovih je prvič zasvetila elek trična luč. Slovesnosti se je udeležila sleherna hiša V uvodn besedi je spregovorila misel vseh navzočih: naše do'goletne sanje in že- ljo Tako bo letošnji občinski jje So se končno uresničile v so-prazmk. kj je združen z otvo- ’ cial stični domovinil Električna ritvijo novega občinskega doma, resnično lepo praznovan —K TO IK OKO IZ SEVNICE Predavanje o turizmu je imel v sredo zvečer znani strokovnjak iz Ljubljane Zanimivega predavanja s predvajanjem slik in turističnih filmov pod naslovom »Lepote slovenske zemlje v sliki in besedi« in »Gospodarski pomen turizma in njegova vloga v okviru komune«, se je udeležilo veliko Sevniča-nov, tako da je bila kino dvorana nabito polna. Vsi prisotni so bili vzhičeni nad lepimi posnetki naših krajev saj sličnih filmov tu ni bilo. Opazili smo veliko zanimanje za turistično društvo, ki naj bj se tudi v Sevnici ustanovilo, ker je nujno potrebno im ga čaka toliko dela. LOMO je resno vzel stvar v roke in upamo, da bo v kratkem ustanovni občni zbor društva. Vsekakor pa gre zahvala za pobudo ustanovitve turističnega društva prj nas predsedniku LOMO tov Smodeju Sevničank udeležite se zbora polnoštevilno kakor predavanja! Učni uspeh na osnovni šoli ,ie bil v polletju prav dober. Kljub veliki oddaljenosti otrok od šole. več:na redno prihaja iz okoliških vasi. in to celo po dve uri daleč Uspeh je 75.5 Uspeh bi lahko bil še luč v vsaki hiši zgovorno priča o naši enotni požrtvovalnosti m trdni volji v skrbi za kulturni m gospodar=k- razcvet našega kraja. Janez Brce predsednik elektrifi-kacijskega odbora ie pohvalil prizadevanje svojih sode’-avcev-vaščanov hkrati pa se ie zahval:1 pr dom uporabil. Po uradnem delu slovesnosti so vsi domačini z gosti pri boga- v tem delu večera potrdila, da so ljudje srečni, ko lahko ob izdatni podpori ljudske oblasti uresničujejo svoje želje K resničnim uspehom vsem še enkrat prisrčno čestitamo! B. F. Drobiš is Ko$fanr *ee Ljudska univerza je začela i nje o Prešernu. Kot tretja pnre-medtem s predavanji. Zadnjo ditev bo ponovitev Golieve igre nedeljo je govoril o komunah Princeska in pastirček v dogovo- odst. boljši, če ne bi starši preveč OLO Krško, DES' V'dem in obč uporabljali otrok za razna LO Vel Dolina za nudeno vse-kmečka dela Vsled mile zime stransko pomoč in razumevanje, je tudi obisk zelo dober in to Brez pomoči OLO Krško ki jo je 93,9 odst Starši pravilno razu- dal v oblik posoiila bi danes še mejo pomen znanja, saj človek gotovo ne imeF elektrike predsednik okrajnega odbora SZDL Franc Kolar Naslednje predavanje bo. kakor vsakp leto v Kulturnem tednu, o Fran-j cetu Prešernu Kasneje bo še I jubilejno predavanje o Janezu ! Trdini nekaj poglavij iz veterinarstva in splošnega zdravstva ter o nekaterih sodobnih političnih vprašanjih , * Kulturni teden že zdaj zapo- toliko velja, kolikor zna Učiteljstvo želi otrokom, da se v času šolskega odmora odpočijejo in naberejo novih moči. da bo uspeh na koncu leta še vidnejši Mlečna kuhinja na šoli je lepo delovala in je nad polovico otrok prejemalo v glavnem odmoru malico Posebno jim je Prijal čaj S kuhinjo so bili otroci, kakor tud j starš j zadovoljni Upamo, da bo v drugem polletju kuhinja nadaljevala svoje delo Posvetovalnica za matere in Slovesnosti «e je udeleži' tudi ' shije prosvetne delavce v Kosta-predsednik OLO Tone Zunanč:č, njevici Kakor lani bomo tudi le-nredsednik obč LO Vel Dolina tos praznovali ves teden Za prvi Franc Roštobar, direktor DES dan pripravljamo prireditev, ki V’dem Juti; Gliha, ostali zastop- b° posvečena spominu _ Franceta n k liud-ke oblasti in podietia DES Videm Predsednik OLO je v govoru vaščanom prisrčno čestitat k nvhovi pomembni zmagi. Deja] je da je biita želi a naše liudske oblasti že od vsega začetka pomagati našemu delovnemu kmetu, toda žal od osvoboditve naše domovine še do danes nismo uspeli naprav:ti vsega, kar je naš'm ljudem notrebno Ima- j mo Pa v trdni državni ckunnosti otroka bo v kratkem ustanov- i zagotovilo za hiter gospodarski l.iena. kar posebno z veseljem j in kulturni napredek Uvedba pričakujejo naše mamice. Gasilsko društvo je že dalo n,a raznolago primeren prostor v domu. da ne bo treba materam hoditi v ambulanto, k; je dokaj oddaljena Posvetovalnico bo vodila medicinska sestra, ki bo v kratkem prišla. -js Z BIZELTSKEGM Preteklo nedeljo dopoldne ie bilo v Zadružnem domu zborovanje. Prišli so mnogi domačini da je bila dvorana skoraj oolna. Ljudski poslanec Stane Nunčič je govorili o političnem in gospodarskem položaju doma in po svetu. Posebno ie poudaril pomen sodelovanja naše države z drugimi. Navzočim ie razlož'1 Iz Globokega nam p sejo Občinska mladinska konferenca Globoko-Artiče. V Glo- bokem in Artičah je pretežno kmečka mladina, zato v P°*et" nih mesecih zaradi preobilice poljskega dela osnovni organizaciji ljudske mladine nista zeli takih uspehov, kot bi bilo zaželeno. Sklenili smo, da bomo zamujeno delo nadoknadili v zimskih mesecih. Prav zato se mladina v obeh organizacijah sestaja zelo pogosto, da sprejeti sklepi ne bodo ostali samo na papirju. Že dalj časa so se pripravljali na občinsko konferenco, ki je bila 9. januarja v šoli Globoko. Zbralo se nas je 74 mladincev Poleg političnega poročila in volitev odbora LM smo govorili tudi o tečajih in mladinskih problemih, ki so isti za Globoko in Artiče. Poleg drugega smo se največ pogovarjali o komunah, o obisku maršala Tita v Indiji ter o pomenu volitev v občinski odboi LM. V odbor smo izvolili res najboljše mladince. Delo bomo še boli poživil,- s tem. da se bodo mlad;nci iz Globokega ir Artič pomerili med seboj v šahu. odbojki in smučanju. Kmeti jsko-gospodarsk; tečaj smo začeli že lani 15 novembra. V šolskem okolišu Globoko je 38 obveznikov gospodarskega tečaja, k pouku pa jih prihaja 23. Želimo, da tudi zamudniki v bodoče prihajajo k predavanjem. Poleg splošnih predmetov so še kvalitetna predavanja o živinoreji, poljedelstvu, vinogradništvu ter vrtnarstvu; zato bi bilo razveseljivo, če bi poleg obveznikov hodili poslušat kmetijske strokovnjake vsi, ki jih zanimajo taka predavanja. Zaradi utrditve teoretičnega znanja bodo šli obveznik- tečaja v maju n.a izlet v kraj. kjer Sj bodo lahko ogledali vzorne sadne nasade, po ljedelske, živinorejske ali vinogradniške zadruge Poleg kmetijsko-giospodarske-ga tečaja imamo tudi gospodinjski tečaj, katerega obisku j r 25 mladink. Poleg praktičnega kuhanja, so še predavanja o sodobnem gospodinjstvu. Za pod- poro tečaja se naj lepše zahvaljujemo OLO Krško in upravi Rudnika Globoko Množično zborovanje je bilo v Globokem 7. januarja Obširno predavanje o bodočih komunah, obisku maršala Tita v Indiji, o normalizaciji odnosov s SZ je imel ljudski poslanec Stane Nunčič Ljudje se v celoti strinjajo, da se naš okoliš priključi brežiški komuni, -er- tud- formiranje komun, kar je ljudj posebno zanimalo Ob koncu se je razvila še široka diskusija o gospodarstvu gradnji nove proge in o drugem. * Gospodinjski kuharski tečaj bomo začel 18 januarja v Zadružnem domu Prijavljenih je že 52 tečajnic. Že dlje časa smo si želeli, da bi v domu imei: takšen tečaj, vendar so bile doslej razne objektivne težave Na pobudo tov. Pepce Učakarjeve. ki ie uspešno vodila take tečaje že v Ljutomeru in mladinske organizacije pa bomo začeli Pomagala nam bo Kmetijska zadruga in tudi na okraj smo se obrnili za finančno pomoč Kot predavatelje bomo nrtegnilj tud učitelje, oa tudi Okrajna zadružna zveza Krško nam bo pomagala Upamo, da bo uspeh zadovoljiv in bomo o tem poročali. elektrike ne pomeni samo električno luč v hiši, marveč predstavlja tudi desno roko našemu kmetu v kmeriistvu, ki bo z njeno pomočjo lahko znatno dvignil storilnost in si olaiša' trud Zato damo vse priznanje tistim ljudem. ki z vsakodnevno požrtvovalnostjo dokazujejo ljubezen do domovine in skrbe za boljše življenje de'ovmh ljudi. Za njim ie izrekel čestitke in veselje nad uspehom predsednik obč. LO Velika Dolina V obč ni so še kraji, ki nimajo električne luči Ker ti ne kažejo zan manja za to, bo treba še marsikaj tiori-ti Obljubil je poleg že 100.000 podarjenih dinarjev še 50.000 d narjev kot prispevek občine k stroškom za elektrifikacijo. 15. januarja popoldne je gostoval na Bizeljskem sindikat Rudnika Globoko s štiridejanko »Stari in mladi«. ★ Tudi moški pev«ki zbor iz Kapel nam je s svojim programom pripravil prijetno nedeljsko Dopoldne. Zapeli so nekaj lepih narodnih in umetnih pesmi Kapel-čanom se zahvaljujemo za obisk in jim želimo še mnogo uspehov! ★ Tud-' igralci domačega KUD se pripravljajo na igro Več o tem pa ob prvi priložnosti! Prešerna V drugem delu akademije bo tudi TI deianie Visoke pe°m\ like Vasletove Poleg tega bo v Ljudski univerzi predava- ni pa smo tudi za večer sloven' skih pesnikov in pisateljev, kar bo pomen tedna še znatno dvignilo S temi štirimi prireditvami v Prešernovem tednu se bomo oddolžili velikemu pesniku, v letu, ko obhajamo deseti jubilej uresničenja njegove zdravice * Končno bomo vendarle odprli čitalnico na kar se pripravljamo že vso sezono Lansko leto smo še'e poizkušali kako bi se obnesla Zdaj smo nabrali nekaj de narja, tako da bomo lahko naročili najvažnejšo periodiko Deloma si bomo revije še naprej iz-posojevali pri privatnikih, ker so naša sredstva preskromna, da bi lahko kupovali vse časnike in revije -ar. Roditeljski sestanek otroškega ^ l/ »i sproščen m dostopnejši, navadi V rlCa V FNrSKem se družbe m postane tovariški. Koliko lažja je potem vzgoja Na roditeljskem sestanku 12. doma! Lahko trdim, da se preti m. v vrtcu v Krškem se je Cej pozna, kateri otrok hodi v vzgojiteljica tovarišica Fabjan pogovorila z materami o vzgoji in razvoju otrok, o prostoru, kjer je vrtec, o letnem igrišču in še neštetih drugih težavah. Nemogoče je še nadalje vzdržati v takih pogojih in pri tem doseči še kakšne uspehe. 40 otrok, kolikor jih sedaj obiskuje vrtec, in le ena vzgojiteljica — je preveč. Nujno je treba poiskati , pomožno moč. Če računamo, da bo v naslednjem letu še večji pritisk na vrtec — saj je bilo v letošnjem letu mnogo prošenj za sprejem odklonjenih — potem je nujno, da se ta moč dobi. Zelo odgovorno in tvegano delo je, če se en sam človek pojavi s štiri desetimi otrok,- na cesti, kadar gredo na sprehod. Vzgojiteljica se ne more posvetiti sami vzgoji, ker se njeno delo razgubi v drobnarijah Letno igrišče je ravno tak problem. Skupno s športnim igriščem ne more ostati. Upajmo, da se bo to rešilo z gradnjo telovadišča. Tretji problem je prenovitev prostora vrtca. Tla so slaba in otrok ne sme niti poskočiti, ker se pri tem iz starih tal tako zakadi, da je igranje otrok nemogoče. Predšolski otrok sprejema v vrtcu prve napotke za pravilno življenje. Poleg tega se otrok Šolstvo in njegove težave pct Velikem Trnu Pol leta šolskega dela je za nami in Pred sdt>0 imamo podatke v številkah o uspehih in neuspehih našega dela Ti podatki nam kažejo na nekaj problemov, kj niso le stvar učiteljstva, temveč vse skupnosti in , je na njej ležeče, da jih eši Uspeh ob polletju na naši oli še zdaleč ni zadovoljiv Kje so vzroki? Neizpodbitno ie dejstvo, da je glavna ovira pri delu slab šolski obisk, saj za-adi neopravičenih izostankov ni bilo redovanih kar 23 učencev Gotovo nam nobeden izmed taršev prizadetih otrok ne more očitati, da ga o zakonu o osemletnem obveznem šolanju lismo poučili. Nevednost torej oi kriva. Mnogo te pač krivo tejstvo, da smo letniku 1939 nekako »prizanesli« in nismo bili tako strog} Pri izvajanju zakona. To se nam letos tembolj maščuje, ker se starši izgovar-4 a jo na prejšnja leta Tudi. če *e uvidijo, da upravičeno zahtevamo. da otroci prihajajo v šolo, iščejo razne »za lase privlečene« izgovore, kj naj bi opravičili njihovo stališče. Zve-:ne se vsi izgovarjajo na otroke. Pravijo, da se branijo hoditi v šolo, a skoraj vsi otroci, kj sem jih vprašal, zakaj ne hodijo v šolo. niso navedli tega vzroka. Žalostno od tak4h staršev, da pred otroki ne znajo i vel javiti svoje volje. In če bi fa,ke starše kdo dobro kaznoval, bj gotovo pozabil-; na ta -govor in otroc; bi pričeli hoditi v šolo. Da morajo otroci doma delat, — nekateri še pre- treben temeljit poseg ko svojih moči, kar se tudi ne bi smelo dogajati — to vemo. Da pa bi jih na račun dela prikrajšali za eno leto pouka, tega ne smemo dopustiti. Otrok nj in ne sme biti v očeh posameznikov delovna sila, in to cenena k, je ni treba plačati Tudi se ne smejo izgovarjati, da otrokom ne morejo nabaviti obutve, pr; tem pa marsikateri od teh staršev mnogokrat poseda v gostilni na račun svojih otrok k, jih seveda ne more dostojno preživljati, otroka pa prikrajša za najosnovnejšo pravico' dati mu vzgojo in izobrazbo Mnogokrat kdo od takih staršev privede otroka v gostilno. v šoli pa ga ne vidiš, ker ni denarja za obleko in čevlje .. Nerazumljivo je tudi malomarno stališče do šolskega obiska forumov, ki so za to odgovorni Tako na primer občinski ljudski odbor in šolski odbor nista do danes storila še nič takega, kar bi stanje izboljšalo. Nekaj formalnih zaslišanj še nj vse. kar bi lahko storili Nismo pa še dosegli uresničitve zahteve, da bj za vsak primer bil sestavljen zapisnik ob zaslišanju. Iti bi ga poslali sodniku za prekrške. To bj bila najbrž že »prehuda« kazen za starše Ampak vse kaže. da bo za prekrške kj bi tako omilil , majhen. A pri vsem tem bi se ta problem Vsem prizadetim i tudj šoli le lahko dodelilo ne-otrokom Pa bi morali v smislu kaj več sredstev kot se je. Ta- zakona podaljšat, šolanje. Sicer bo stanje vsak dan slabše, saj otroci, ki se bližajo štirinajstemu letu starosti, že vnaprej govorijo, da jih ne bo več v šolo, »ker se drugim ni nič zgodilo« Kaže. da tudj podjetja ne spoštujejo zakonov Kako morejo zaposliti učence, ki so še šoloobvezni Pri popravilu ceste Krško-—Gora so bili zaposleni trije taki učenci Med njimi je učenec, iti ni dovršil niti drugega razreda, ker ga je zdravnik oprostil od pouka, »ker mu hoja v hrib škoduje« M; smo bili prepričani, da to drži a čudj nas, kako prehodi ta učenec sedaj dnevno 20 kilometrov, in to precej v hrib in še dela osem ur Alj kar tako sprejemajo na delo ljudi in ne zahtevajo dokumentov od njih? Kje so organi, kj se borijo proti izkoriščanju otrok? Dovolj o obisku. 16 odst. neocenjenih. 60 odst. pozitivnih in 24 odst. negativno ocenjenih š=mja — ter v takih pogojiti učencev nam dovolj priča o tej zboljšano in poživljeno delo uči slabosti. Dejstvo je, da je naš j teljskega kolektiva bo nedvnm- "raj z ozirom na obisk med no nadvse ugodno vplivalo prišlo do tega. In najbrž bo po- I najslabšimi v republiki, naša ’ uspeh šolskega dela. vrtec. Uspehi, ki jih ima tovarišica Fabijanova, so pri teh pogojih zavidljivi. Otroci so svoje znanje pokazal; z nastopom ob Dnevu JLA in novoletni jelki v dvorani Vse navedeno in še nešteto manjših težkoč bo moral reševati odbor otroškega vrtca, ki so ga izvolile matere na tem roditeljskem sestanku. V tesni povezav, z Društvom prijateljev mladine in s pomočjo LOMO bodo probleme lahko rešili. Vsak pravilno vložen dinar za otroke se obrestuje bolje kot v banki. Otrok, kj bi še v večjem številu radi obiskoval; vrtec, ne smemo prezreti in jih prepustit, vzgoji raznih tetk ali ceste. PoskrBimo zato za resnične potrebe vrtca! m. p. Mladina Gabrijel je delavna Aktiv LMS Gabrijele, ohrabren po svojih uspehih v letu 1953, je tudi v preteklem letu razvil živahno dejavnost Pomnožil je vrste svojega članstva z vključitvijo mladine iz Spodnjih in Gornjih Mlade-tič. ki je bila sedaj izven organizacije Aktiv si je pod dobrim vodstvom, predvsem pa s pomočjo tov. Lenarčiča Alojza in Kobala , . . , Franca uredil prav prijetno zneb, sramu m trme. -postane mladinsko sobo v Gabrijelah. __________ Do sedaj so imeli sestanke največkrat v gostilnah, kar je rvarno vplivalo na delo organizacije. Iz izkupičkov raznih prireditev so s, nabavili precejšnje 'tevilo knjig in ustanovili lastno knjižnico Član, aktiva prav iridno posegajo po dobrih knjigah ter si tako širijo obzorje Kot so ob koncu 1953 skleniti so v preteklem letu prire-tiil; Finžgar" evo drame »Razva-,na življenja« s katero so natopili v Krmelju in Šentrupertu. obakrat ob zadovoljivi udeležb;. Igra sama je bila po gralcih prav dobro podana, če ipoštevamo da so se večji del ripravljali nanjo sami Močno iporo je nudil dramski skutini v preteklem letu tov. Mar-an Drčar učitelj iz Krmelja, -a kar so mu mladinci prav po-ebno hvaležn, V aktivu obstaja tudi šahov-■ka sekcija, k; pa se ni mnogo idejstvovala Aktiv je redno prirejal se-mnke na katerih je obravnavni razne mladinske probleme, -akor tudi gospodarske stvari. Zendar pa je želja kolektiva •gladine Gabrijel, da bi jim v olitično-ekonomsk; vzgoji pomagali rasni predavatelji iz •rst ostalih organizacij. V preteklem letu so se člani v lepem številu udeležili tudi -eliča-stne manifestacije na tstrožnem Pri vseh proslavah ečjih narodnih praznikov pa o aktivno sodelovali Pričakujemo da bo tudi v ' oveni letu mladina Gabrijel nstno izpolnila■ svo'o na "go in p o še nadalje za vzgled ostalim mdnim mladinskim aktivom. ___________________________B D ^stanite porlnorni ali itanovni *l-,~ ^asernove družbe! šola pa je po zadnjih ugotovitvah naj slabša v okraju. Tudj materialno stanje naše šole n, preveč rožnato Naša občina ni bogata na udeležb: sodnika 1 narodnega dohodka, ker je le-ta ko nam v lanskem proračunskem letu ni bilo zagotovljenih nič več sredstev kot za kurjavo in plačo snažilk A vzdrževanje zgradbe — je mar nepotrebno? Razbite šipe, kljuke, peči, zadimljene učilnice so lahko zgovoren dokaz, kako je. če odgo-vom, ljudje smatrajo šolo le kot nepotrebno breme Seveda je pa pri tern vsega »kriv« upravitelj, čeprav tud- po pol leta čaka na izplačilo računov, k; jih je sam plačal, ker so bile nabavljene stvari — uradne knjige, zemljevid, kreda itd. nujno potrebne Kako je lahko sosednja šola. ki je bolje urejena in ohranjena in založena z učili in inventarjem, porab4la v istem času dvakrat toliko vsoto? Letos nam je Svet za prosveto in kulturo pr; OLO predvidel petkrat tol’ko vsoto L505.000 din! kot lan; občinski ljudski odbor Seveda bo prav če bodo občinsk; ljudski odbor šolski odbor in ostali uvideli da je to res potrebno Rešitev teh dveh problemov — obiska in materialnega vpra- Bistrica ob Sotli in komuna STRELSTVO Poročali smo že o uspelem množičnem zborovanju članov Socialistične zveze, ki je bilo v Bistrici predzadnjo nedeljo. Na zboru so pregledali in obravnavali vse važnejše politične dogodke preteklega leta. O vseh najvažnejših notranjih in zunanjih političnih dogodkih je zbranim poročal ljudski poslanec tov. Stane Nunčič, zlasti pa o normalizaciji naših odnosov s Sovjetsko zvezo, o obisku maršala Tita v Aziji, o balkanskem paktu, izboljšanju odnosov z Italijo in podobno. Pregledali smo tudi izpolnjevanje družbenega plana v ’etu 1954 in ugotovili vzroke, zakaj plan tu pa tam ni bil v celoti izvršen. Predmet glavnega zanimanja pa je bila razlaga komun. Zastopniki naše občine so bili svoj čas na zborovanju v Kozjem in na konferenci v Brežicah, vendar doslej še nismo izvolili iniciativnega odbora. Predlagano je bilo zato, da tak odbor postavimo in naj temeljito prouči vsa vprašanja, ki so zvezana s komunami, prouči pa naj tudi položaj, v katero komuno bi se vključila naša občina, Iz poteka dosedanjih razpravljanj o tem važnem vprašanju nj bilo opaziti, da bi ljudje ne bilj za vključitev v brežiško komuno. Na zboru pa se je pokazala morda nekoliko pretirana opreznost proti tej odločitvi, ki pa temelji na dejstvu, da smo doslej občutili le premočno zapostavljenost. Tega je kriva mor- Princeska in pastirček v Rostanievici Delo je napisal Pavel Golia, guvernanta (Vladka Pisan-in sceno oskrbel Lado s k i), botra Suma (Jelka /.režiral Smrekar, glasbeno vodstvo Jože Jankovič. Princeska in Pastirček spadata med tista ljubka dela naše književnosti, ki bi jih literarni zgodovinarji nikakor ne smeli prezreti, kadar pišejo oceno o pesniku. Pesnik nam v dobrih dveh urah pričara pred oči šumenje gozdov, življenje živali, ki človeku pomagajo, strast in boj temnih sil, kakor tudi vso igrivost in preprostost skromnih ljudi. Delo je pisano z znano Golievsko ljubkostjo in je polno bleščeče otroške naivnosti. Kostanjeviška uprizoritev je podčrtala vse značilnosti igre in nam dala prvovrstno predstavo, ki po mnenju številnih obiskovalcev močno prekaša uprizoritev »Celjskih grofov«, saj je prav zato vzbudila tudi med odraslimi precej pozornosti. Prvo dejstvo, ki ga mora-mo podčrtati je v tem, da se ni poznalo niti enemu igralcu od vseh štiridesetih, da ie naučen. Vsak je svojo vlogo v celoti obvladal in jo prav elegantno podajal. Pri tem moramo opozoriti zlasti na množične scene, ki so žele polno občudovanja in resničnega priznanja. Naslovno vlogo sta podala Henrik Pisek in Marija Hribar. Oba sta bila vseskozi dobra, čeprav sta njuni vlogi precej obsežni. Oba odlikuje preprosta igra in jasna beseda. V središču pozornosti pa so bili kuharček (Karel Kerin), Globevnik) in tetka (M a -rinita Matjašič) Kuharček je žel največ priznanja pred- da že sama lega našega kraja. Tov. Pratengrazer je vprašal, ali obstaja jamstvo, da se bodo do-hodkj komune razdeljevali pravilno in pravično, ne pa po načelih »boljših zvez«, kakor je to bilo včasih? Ne želimo ponavljati zastarelih ali preživelih očitkov. Drži pa da odnos okrajnih činiteljev do Bistrice ni bil vedno najboljši in je marsikaj z naše strani naletelo na gluha ušesa in le na redka razumevanja. Leto 1954 pa je bilo po daljšem presledku prvo, ko se je jelo vračati zaupanje občanov. Ne smemo tajiti lastnih napak m lastne neaktivnosti. Razumljivo pa ie, da želimo s plodnim delom nadaljevati tudi v bodoči komuni. Seveda ne b: bili radi nikjer »peto kolo«, kar naj vedo tisti, ki so nas žigosali za loka'patrio-te. Zato naj o vključitvi v komuni odločijo vsi ekonomski in ostali pokazatelji, potem pa bomo odločili Medtem pa je bil 16. januarja sestanek I volilne enote, ki ga je sklical odborn k Anton Kramer z namenom, da bi se volivci pogovoril’ o komunah. Za] se je ta sestanek spremenil v umazano osebno obračunavanje in psovanje, za kar bodo odgovorni posa- naj postane naš NARODNI ŠPORT vsem zaradi prekrasnega petja; morali seveda odg'ovar- saj je njegov glas med našimi jat] Q vprašaniu komun seveda pevc; v resnici nekaj nadpov- j ng smej0 odločati osebni interesi prečnega. Vladka Pisanski jej posameznikov temveč samo de — Kadar ima slabo vest, mi vedno pomaga pri gospodinjstvu!! dala svojo guvernanto z veliko mero smisla za niansiranje tako v glasovnem kot igralskem pogledu. Kaže, da bo odlična igralka. Globevnik Jelka je vsestransko natančna in polna neke sugestivne moči, tako da tudi druge potegne za seboj, medtem ko je Marinka Ma-tjašič s svojim izvrstnim glasovnim materialom z lahkoto podala predpisano vlogo. To je samo bežen pogled na nekatere nosilce dejanja, toda že v uvodu smo povedali, da se n; nihče pustil prehiteti. Pri »veteranih« se sploh ne da govoriti o posamezniku, ker so bili vsi ena sama nedeljiva celota, čeprav je bil vsak tip zase v najčistejšem pomenu te besede. Prav take so bile tudi »veteranke«, le žal. da niso obleke delale tiste enotnosti, ki jo je sicer imela ta odlična predstava. Ob koncu naj omenim še razsvetljavo, ki je bila brezhibna. kar kaže. da bo med mladimi član; SKUD v Kostanjevici dovoli dobrih ljudi, ki se bodo lahko vsestransko uveljavljali in uveljavili. P janski dokazi in upravičene težnje večine volivcev. Strelstvo, kj v zadnjih letih čedalje bolj prodira na podeželju in v mestih, je stara organizacija, ki je bila priljubljena in v posebni časti pri vseh slojih tn v vseh državah na svetu. Obvladati strelno orožje je pomenilo čast in — včasih — tudi potrebo. Lani je poteklo na primer 392 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena prva strelska organizacija. Bogato na tradicijah, uživa strelstvo dandanes prav posebno naklonjenost države in vseh ustanov ter organizacij. V naši domovini Imamo po osvoboditvi vse možnosti. da postane strelstvo_ naš narodni šport, kakor je v Švici. Strelec mora obvladati orožje — to je osnovni namen strelskega športa. In kaj pomeni dober strelec. smn najbolje videli v partizanih ko so ped dobro merjenimi strelj padali fašisti kakor muhe, marsikatera žrtev v partizanskih vrstah pa je bila nepotrebna prav zaradi nepoznavanja orožja pri začetnikih. Ponos nas navdaja, ko beremo, da je v decembru naša ekipa na svetovnem prvenstvu v Caracasu zasedla v tekmovanju z vojaško puško drugo mesto na svetu. Ponosni pa smo lahko tudi na razvoj strelstva v Spodnjem Posavju, saj je v Krškem sedež strelskega okrožja za okraja Trbovlje in Krško. Marsikdo še vedno ne ve, da je s prizadevnostjo tega odbora, strelske družine Celuloza in s močno podporo ter naklonjenostjo tovarne Celuloza na Vidmu zraslo eno najmodernejših strelišč v državi! V krškem okraju deluje 14 strelskih družin, v katerih je nad 700 članov. Samo lani so na raznih tekmovanjih člani teh družin £z-1 strelilj nad 23.000 strelov, kar 1 kaže na aktivno delo. | Kdo izmed delavoljnih, zdravih državljanov ne bi bil rad , borben, vztrajen, tovariški, po-| žrtvovalen? Vse to — ih vzgojo močne volje osebnosti, ki tudi j ob uspehih ostane skromna — daje strelski šport. O teh problemih o na posvetovanju o strelstvu razpravljali pred tedni člani okrožnega strelskega odbora, predstavniki ljudske oblasti in zastopniki skoraj vseh večjih podjetij iz okraja. Med nje je prišel tudi predsednik Strelske zveze Slovenije narodni heroj polkovnik Klanjšek-Vas ja. Koristno posvetovanje je izzvenelo v sklep: strelstvu moramo nuditi vso po* moč in finančno podporo, da dogradi strelišče, ki bo v korist vsem družinam v Posavju, v vrste strelcev pa je treba privabiti kar največ mladih ljudi. Vse pogoje Imamo, da postane strelstvo zares naš narodni šport! Brežicam na prvenstvu Jesenicah na Gorenjskem republ.škem prvenstvu v hokeju na ledu sodelovala poleg direktnih f/nal stov iz Ljub’jane in Jesenic še hokejska društva iz Celja, Mar.bora in Brežic. Na so na Be'evlii <*©l@b Naša goloba sta Sj napravila udobno gnezdo v zaboju, ki je visel na steni v drvarnici. Zadnjič pa je padlo črni kokoši v kurjo glavo, da bi bil ta zaboj pripraven tudi zanjo. Zletela je na drva in si od blizu, kakor da je kratkovidna, ogledovala golobje gnezdece. Golobica se je prestrašena stisnila v kot. Golob je čutil, da je njun domek v veliki nevarnosti. Z glasnim »gu-gu« je hotel odgnati vsiljivko. toda za odgovor mu je padel kurji kljun po glavi. Takrat je postal golob bojevit. Perje okrog1 vratu se mu je tako naščeperilo, da je gledal kakor iz grmovja. Strašen »grgu«, kakor bi po naše pomenilo »Na juriš!« — in že se je vrgel na močnejšega sovražnika. Toda v naslednjem trenutku ga je že imela kokoš pod seboj in ga obdelovala s perutmi in kljunom. Golob, ki je branil svoj dom, se je izmuznil izpod kokošjih krempljev švignil v zrak, nato pa kakor bomba treščil kokoši na hrbet. Njegove peruti niso poznale usmiljenja, še manj pa kljun, ki je do krvi okljuval Črnjav-kin greben. Z glasmm kokodakanjem jo je ucvrla od koder je prišla. Opazoval sem ta nenavadni prizor in se zamislil. Od kod temu drugače tako plahemu golobu tolikšno junaštvo? Odgovoril sem si sam: Golob je postal junak, ker je branil svoj zarod in svoj dom, ki mu je nadvse drag. Zares, kakor partizan! Jože Solce, dijak II. a razr. gimn. Brežice republiškem na ledu Mlado hokejsko društvo »Krka« •z Brežic je zasedlo tretje mesto. 18. januarja so se pomerili na krasnem umetnem drsališču hokejisti Krke iz Brežic in Pa-pirničarja iz Vevč. V borbeni igri so zmagali Papimičarj; iz Vevč z rezultatom 5:1 (2:1, 3:0, 0:0). Brežičani niso imeli za seboj skoraj nobenega treninga. Simpatični in skromni igralci Brežic so osvojili jeseniške gledalce, ki so jih krepko podpirali med tekmovanjem Mlajši igralci »Krke« niso nič zaostajali za rutiniranimi tovariši in obetajo dober napredek. T. M. Kralls vrsti Okrajni odbor Zveze borcev je razpravljal ta teden o skrbi za otroke padlih borcev, o občinskih zborih ZB v okraju, o zgodovinskem gradivu, članarini in o pripravah za okrajno konferenco. V Podsredi je gostovala zadnjo nedeljo igralska družina iz Pečic z igro »Star; in mladi«. Številni gledalci, kj so napolnili podsreško šolo, so dali mladim, požrtvovalnim igralcem iz Pečic vse priznanje. Delo je režiral Slavko Smrdelj. Zanimanja za prireditev je bilo toliko, da so gledalci stali v veži, nekateri pa sploh niso do-bilj prostora. Ljudska univerza Videm-Krško je priredila skupno z OSS Krško 6. jan. 1955 v dvoran; Celuloze na Vidmu prvo predavanje v tej sezona. O produktivnosti dela v ZDA je predaval izredni profesor kemične fakultete TVŠ Ljubljana ing. Gerl. — 2elimo, da tri Ljudska univerza začela s prirejanjem rednih predavanj. RAZPIS delovnih mest pri Okrajnem ljudskem odboru Krško Okrajn; ljudski odbor Krško-tajništvo razpisuje službena mesta v organizacijskih enotah OLO, za 12 uslužbencev-priprav-nikov s pogoji: 3 mesta — z dovršeno pravno in ekonomsko fakulteto. 5 mest — z dovršeno popolno srednjo šolo (8 razredov gimnazije, ali ekonomski tehni-kum in njim sorodne šole, ki se štejejo za popolno srednjo šolo). 4 mesta — z nepopolno srednjo šolo (6 razredov gimnazije ali administrativna šola in njim sorodne šole, kj se štejejo za nepopolno srednjo šolo). Kandidati naj k svoji prošnji prileže življenjepis in zadnje šolsko spričevalo. Prijave je vložit.; najkasneje do 31. januarja 1955 na Tajništvo OLO Krško. OLO Krško-tajništvo KINO Kino Brežice predvaja od 21. do 23. jan. francoski film: »G. Kipca veliki ljubimec«. — FN 48; od 25. do 27. jan. angl. film: »Ulični vogal«. Kino Krško predv. 22. januarja ob 19. uri amer. film: »Mg preteklosti«; 23. januarja ob 17. in 19. uri: »Žig preteklosti«; cd 26. do 27 jan. ob 19. uri angl. film: »Daljše od večnosti«. Kino Sevnica predv. od 22. do 23. jan. ital. film: »Zidovi Malapage«. Kino Kostanjevica predvaja 23. jan. amer. kavbojski film: »Ob velik; ločnici«. ICino Brestanica predvaja od 21. do 23. januarja amer. westem film: »Roseana McCoy«; od 26. do 27. jan. amer. film: »Skrivnostna cesta«. SEJMI Redni letni živinski in kramarski sejmi so: 25. januarja na Vel. Kumu, 29. januarja v Brestanici. Svinjski sejmi so vsako soboto (če ni praznik) v Brežicah. Potrebujemo materialn. knjigovodja za samostojno delo. — , Zelena je mlajša moška moč z nekaj prakse. — Pismene ponudbe na »Elektro — Krško«. Podj. »Elektro — Krško«, Vi- dem-Krško, prosi vse stranke, da bi prihajale v podjetje ob torkih in petkih. JAVNA ZAHVALA Po nesrečnem padcu v jami rudnika Senovo sem tako jaz kot mnog; moji najbližji izgubili upanje na ozdravljenje. Sedaj, ko sem že skoraj popolnoma ozdravel, je moja dolžnost, da se javno zahvalim za neumoren in nesebičen trud in prizadevanje, ki so ga pri mojem zdravljenju pokazali tovariši zdravniki dr. Brglez in dr. Glu-šič Iz Brežic ter dr. Murgeli iz Senovega. Njihova skrb za moje ozdravljenje kljub njihovemu ostalemu napornemu zdravniškemu delu je znak resničnega človekoljubnega prizadevanja. Njim, kot vsemu ostalemu bolniškemu osebju brežiške bolnišnice in ambulante v Senovem, moja iskrena zahvala! Konrad Mak, rudar iz Senovega z družino Z A H V AL A Društvo prijateljev mladine iz Leskovca se zahvaljuje vsem podjetjem, ki so prispevala k dobro uspeli prireditvi novoletne jelke v Leskovcu: Tovarna celuloze Videm 20.000 din, »Potrošnja« Leskovec 15.000 din, Kmetijska zadruga Leskovec 6000 din, gostilna pri »Pošti« 1000 din, OLO Krško za dva šotora, in posameznikom, Id so skupno prispevali 9000 din. PREKLIC! Podpisana Viktorija Z los el iz Brestanice preklicujem izrečeno žaljivko tov. Francu Bu-čenelu iz Brestanice. Viktorija Zlosel MALI OGLASI MANJŠE POSESTVO S HIŠO in gospodarskim poslopjem, deset min. od postaje Videm-Krško, naprodaj. — Naslov v upravi lista. MOTOR S PRIKOLICO znamke »Guzzi« (500 ccm) prodam. Cena ugpdna. — Vprašajte v »Avtotrgovini« Krško. ESPERANTA se hitro naučite z dopisnim tečajem. — Prvo lekcijp pošlje prot; priložitvi 50 din Zveza esperantistov 18 ANTON INGOLIČ: SONČNA REBER Osojnik je stopal tako dolgo, dokler ni s kovčkom zaropotal na cesto, kakor malo prej do kosti odrgnjeno kljuse »Dedek, joj dedek!« sta se pre-trašili Liz:ka in Anica. »Kaj ram je. dedek?« Osojnik je videl obraze prestrašenih otrok, dobro je vedel, da se mora dvigniti, ker je pred njim še dolga pot, a ni se mogel niti zganiti. Otroški obrazi pa so se kmalu zabrisali, želja po nadaljevanju poti je ugasnila in hrumenje mimohitečih vozil je utihnilo. Otroci so jokajoč klicali dedka, mimo njih pa so oglušujoče ropotali vojaški in drugi avtomobili, pa motorji in vozovi. Morda je kdo opazil žalostni prizor, morda se 'e za hip v kom celo vzbudilo usmiljenje, toda že naslednji hip je bil mimo in prizor se mu je zbrisal iz oči in srca. Šele, ko je priš'a mimo gruča bivših zapornikov, katerih govorice otroci niso razumeli, ie eden izmed njih dvignil starca, mu dai in ga spravil s kovčkom in otroki daleč od ceste na mehko travo. »Eh, eh,« je zavzdihnil Osojnik, ko je prišel spet k sebi »Daje me, daje Deževje je tudi meni škodilo.« Šeie sredi popoldneva so nadaljevali pot in na večer so prišli do manjše vasi. »Prosi! bom za voziček,« ie dejal Osojnik zadihano, »poprosil za košček kruha, lonček mleka, pa požirek žganja Tudi med Nemci je menda še kak dober človek.« Ob cesti so bile hiše zaklenjene, čeprav je videl skozi okno ljudi; zaman je trkal in klical »A tako?« je govoril z razočaranjem in rastočo jezo. »Vse ste nam vzeli, vse pobrali, pognali ste nas z naših domov, skoraj štiri leta smo vam delali zastonj, zdaj nam pa nit: domov ne pomagate. Le čakajte, le čakajte!« Malo stran od ceste je na njegovo klicanje stopila iz hiše zajetna gospodinja. »Nič nimam,« je osorno zavrnila Osojnika. »Človek že ves mesec nima miru pred temi vsiljivci Pet let je Nemčija skrbela za vas zdaj pa skrbite sami zase! Marš!« »Kdo je skrbel za nas?« se je razsrdil Osojnik »Glej jo, babnico! Nazadnje nam bodo tile poslali račun za hrano, ki smo jo tu pojedli, oni pri nas doma pa za delo, ki so ga v tem času tako polovičarsko opravili na naši zemlji,« Ker se je znočilo in na nadaljevanje sploh m bilo misliti, je z otrok.; odtaval še k poslednji hiši nekoliko stran od naselja. Odprla mu je postarana ženska. »Hudo je, hudo,« je zatarnala, »Vam in nam. 2e šest 'et sem sama S tujimi ljudm sem obdelovala zemljo, sinova pa sta se tepla na Poljskem, v Franciji, Jugoslaviji in Rusiji Georg, naj starejši, leži brez desne noge in prstov na desnici že leto dni v bolnišnici za vse življenje bo invalid, mlajšega, Franca, pa so Rus: gotovo ujeli m odpeljali v Sibirijo. Ne tudi nam ni bilo lahko Zdaj pa sploh ne vemo. kako bo z nami Seveda, z vami je bilo še huje. No, vstopite, nekaj toplega se bo že našlo.« Postregla jim je z mlekom in kruhom Osojniku pa ie prinesla še kozarček žganja Ko so se najedli. jih je odpeljala v kopalnico in jim velela naj se umijejo nato pa jih je odvedla v sobo s široko zakonsko poste'jo in jim želela prijetno spanje. Zbudil- co se šele drugi dan proti poldnevu; dalje pa so krenili šele tretje jutro navsezgodaj. Preden so odšli, je ženska prinesla s podstrešja star otroški voziček s streho :n posadila vanj Tinčka, ki se je bil ženske nekoliko privadil, Osojniku pa svetovala, naj zloži perilo kolikor ga je še imel, v voziček, za jedila pa mu je dala lovsko torbo pokojnega moža. V direndaj vseh mogoč’h vozil, tankov, kamionov traktorjev osebnih avtomobilov motociklov, voz na štiri in dve kolesi, se je neopazno vključil tudi Osojnikov otroški voziček, ki pa ni imel pred sabo nič krajše razdalje do doma, kakor najhitrejša in na.j-vzdržljivejša motorna vozi'a, najbrž še daljšo. Drsel je skoraj neslišno po gladkem asfaltu in tud: velike pogonske sile ni potreboval. Potiskalo ga je četvero drobnih, predrobnih otroških ročic, vodil pa starček, ki je stopal ob strani in se zadovoljno smehljal malemu brbliavcu pod razkopano usnjeno streho. »Vidiš, Tinček, tudi mi se peljemo, tudi mi imamo voz! Hijo, hi, hit« Prvi dan je hitro minil drugi se je vlekel počasi in mučno, tretjega pa ni b:lo ne konca ne kraia. Tega dne so se že v prvem mraku odpravili k počitku Po-leg'i so kar na velik plast doma- la suhe trave v bližini ceste. Tu je bilo spanje še prijetnejše kot v mehki Nemk:ni postelji. Ne samo st.arec, tudi otroci so bili omamljeni od prijetnega vonja. Ko so se starcu zaprle oči, m več vedel, da leži nekje na Saškem, marveč je bil prepričan, da ie že doma na Klopcah. Sele ob velikem dnevu ga je prebudilo toplo sonce. »Ali je res?« je vprašal zategnjeno, grabil krhko seno okoli sebe, potem se pa le ozrl okoli sebe. »Ne, ne« je ugotovil razočaran, »nisem še doma, nisem še na Klopcah.« Pome! si je oči in se spravil pokonci. »He, Lizika, Anica, Tinček, pokonci otroci, pokonci!« Ko so se dodobra prebudili, so z grozo ugotovili, da ni nikjer vozička. »Voziček, voziček!« sta klicali Anica in Lizika, tekajoč po širnem travniku od plasta do pla-sta, kjer je nekaj ljudi še spalo, Oso jnik pa je stal negiben ob cesti. »Dedek, ni vozička, ni ga!« sta deklici kmalu prijokali. »Ni ga,« je spregovoril Osojnik zlomljeno, »ukradli so nam ga . . .« Zajtrk ni teknil ne otrokom še manj pa starcu, k; ga ni skrbelo samo to, kako bodo nadaljevali pot, marveč tudi, od česa bodo živeli, če ne bodo kmalu prišli do češke meje, do ljudi, ki jim bodo pomagali, saj lovsko torbo so skorajda že izpraznili. Potrti so se odpravili dalje. Osojnik in Lizika sta menjaje nosila Tinčka. Anica pa je stopala med njima; čeprav razen Tinčka niso imeli kaj nositi, so napredovali počasneje kot zadnje dni. Morajo j čimprej priti do železnice je spoznal Osojnik, ali pa preprositi kakega šoferja, da jih vzame na kam on in jih odpelje do češke meje. Ko je izvedel, da imajo do najbližje proge ves dan hoje, ie sklenil, da sedejo kraj ceste in čakajo na dobrega človeka. | Sedeli so uro. dve. a ker se na I njihove prošnje in njihovo mahanje ni ustavilo nobeno vozilo, i so se odpravili dalje Ko so oma-■ gali, so spet posedli. Nekaj časa j so gledali negibno, potem pa so 1 skušali s slabotnim mahanjem in klicanjem ustaviti vozila. »He, čakajte, čakajte!« je klical Osojnik. »Vzemite nas s seboj!« je Lizika prosila s sklenjen.mi rokami. »Vzemite nas, vzemite!« je ve-kala Anica, Tinček pa je samo j mahal z ročicami. ! A vozila motorna m vprežna, so ropotajoče in celo grozeče zdrvela mimo, (Dalie oribod-ričt Lastnik in izdajatelj. Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljud. Krško — Izhaja vsako soboto — Urejuje uredmšk; odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in uprave: POSAVSKI TEDNIK. Videm-Krško 1 — Telefon uredništva in uprave Krško 17 — Tekoči račun pri Narodn; banki, podr Krško št 615-T-145 — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din — Posamezna številka 10 din — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru