YU ISSN 0021-6933
JEZIK   IN
SLOVSTVO
letnik XXXII - leto 1986/87 - št. 4
Jezik in slovstvo
Letnik XXXII, številka 4 Ljubljana, januar 1986/87
časopis izhaja mesečno od oktobra do maja (8 številk)
Izdaja ga Slavistično društvo Slovenije v Ljubljani
Glavni in odgovorni urednik: Gregor Kocijan, Ljubljana, Aškerčeva 12
Uredniški odbor: Gregor Kocijan (slovstvena zgodovina), Hermina Jug-Kranjec (jezikoslovje), Aleksander Skaza (primerjalna slavistika), Franc Žagar (metodika) Lektor in korektor: Jože Sever Tehnični urednik: Ivo Graul
Svet časopisa: Marjeta Vasic (predsednica), Marjan Javornik, Marko Juvan, Mira Medved, Jože Munda, Pavle Vozlič, France Vurnik in uredniki Tisk Aero, kemična, grafična in papirna industrija, Celje Opremila inž. Dora Vodopivec
Naročila sprejema uredništvo JiS, Ljubljana, Aškerčeva 12
Tekoči račun: Slavistično društvo Slovenije, Ljubljana 50100-678-45265
Letna naročnina 800.- din, polletna 400.- din, posamezna številka 100.- din
Za dijake in študente, ki dobivajo revijo pri poverjenikih, 200.- din
Za tujino celoletna naročnina: 2.500.- din
Rokopise pošiljajte na naslov: Uredništvo JiS, Ljubljana, Aškerčeva 12
Revijo gmotno podpirata Kulturna skupnost SRS in Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
razliko med polno in znižano ceno za dijake in študente pa krije
Izobraževalna skupnost SRS za družboslovje
Naklada 2.700 izvodov
Vsebina četrte številke
Razprave in članki
89   Marjana Kobe, Trije modeli realistične proze v sodobni slovenski mladinski književnosti 98   Miha Javornik, Problemi časa in prostora v romanu Mojster in Margareta M. A. Bulgakova (2)
V spomin
106  Aleksander Skaza, Janko Lavrin
Metodične izkušnje
108   Franc Žagar, Kratki spisi (pisne miniature)
Poskusi branja
112  Miran Hladnik, Srečko Kosovel, Kons. 5
Bibliografija
115   Marko Kranjec, Alenka Logar-Pleško, Anka Sollner-Perdih, Slovenistika v letu 1985
Ocene in poročila
4/III   Jurij Rojs, Novost v slovanski frazeologiji 4/IV   Prejeli smo v oceno
Marjana Kobe UDK 886.3.09(02.053.2)-3 »1970/1985«
Pedagoška akademija v Ljubljani
TRIJE MODELI REALISTIČNE PROZE V SODOBNI SLOVENSKI MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI
študija upošteva besedno produkcijo za mladino, ki je v knjižni obliki izšla na Slovenskem med leti 1970 in 1985; obravnava pa se v načelnih pogledih opira na teoretska izhodišča švedskega raziskovalca Goteja Klingberga, ki mladinsko književnost deli v dve glavni kategoriji: v iracionalno in realistično mladinsko književnost. Znotraj obeh sektorjev Klingberg razvija podrobnejšo žanrsko klasifikacijo; tako v območju realistične mladinske proze med drugim govori o literarni kategoriji »realističen prikaz/realistična upodobitev otroka« (realistische Kinderdarstellung).'
V območje realistične mladinske proze uvrščamo besedno produkcijo, v kateri se tekstualna resničnost načeloma giblje v okvirih izkustveno preverljivega sveta. Pojem »realizem« gre potemtakem razumeti kot ustvarjalno hotenje piscev, da bi se pri izboru snovi oziroma tem in v načinu njihovega upovedovanja čim tesneje naslonili na tako imenovano socialno resničnost in čimbolj avtentično odslikovali vsakdanjo problematiko otrok in mladine v njihovem realnem okolju. Pri tem je posebej važen način, kako je v tekstih posredovana resničnost oblikovana oziroma kakšna razmerja vzpostavlja z zunajliterar-no realnostjo. S tega vidika nam pojem »realizem« v zvezi z mladinsko književnostjo rabi za oznako posebnega stilnotipološkega fenomena in ga ne gre zamenjevati z oznako za določeno dobo v literarnozgodovinskem smislu.^
V okvirih tako pojmovane realistične besedne produkcije za mladino se na Slovenskem med leti 1970 in 1985 v Klingbergovo literarno kategorijo »realističen prikaz/realistična upodobitev otroka« nedvoumno uvršča najprej model literarnega besedila, v katerem je glavni literarni lik otrok v razvojnem razponu od najzgodnejšega otroštva do 8., 9. leta starosti.'
V tovrstnih besedilih je nespregledljivo najprej dejstvo, da je osrednji literarni lik sodoben mestni otrok. Le-ta lahko stopi v optiko pripovedi celó že pred svojim rojstvom, kot npr. v besedilu S. Rozmana Sin Martin (1974, prvo poglavje); lahko je opazovan in opisovan v širšem starostnem razponu od rojstva tja v šolarsko obdobje, npr. v pripovedi N. Kraig-
' G. Klingberg: Kinder- und Jugendliteratmiorschung. Eine Einlührung. Wien-Graz 1973, str. 57.
' Prim. Th. Karst Realismus in der Kinder- und Jugendliteratur, v: Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur. Erarbeitet im Institut für Jugendbuchforschung der J. W. Goethe-Universität in Frankfurt am Main, hrsg. von K. Doderer. Weinheim und Basel 1975, III P-Z, str. 135-136.
^ Druga poimenovanja: »realistična zgodba za otroke« - die realistische Kindergeschichte (Th. Karst), »realistična knjiga za otroke« - das realistische Kinderbuch (S. Lichtenberger); v rabi sta tudi termina das Umweltbuch (R. Bamberger) In die UmwelterzäJüung (K. E. Maier), ki bi ju opisno lahko prevedli kot »knjiga/pripoved iz otrokovega realnega okolja«.-Prim.: R.Bamberger: Jugend/eAlii/e. Wien 1965^ str. 166-172.-K. E. Maier: Jugendsc/iri/Hum. Formen, Inhalte, pädagogische Bedeutung. Bad Heilbrunn 1965, str. 55-59. - S. Lichtenberger: Das realistische Kinderbuch v: Kinder- und Jugendliteratm. Zur Typologie und Funktion einer literarischen Gattung, hrsg. von H. Haas. Stuttgart 1974,^ Str. 242-263. - Th. Karst: Realistische Kindergeschichte, v: Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur .., III P-Z, Str. 137-138.
89
her Žive povestice (1981), ali pa samo v drobnem izseku iz najzgodnejšega življenjskega ]
obdobja prvih korakov in besed (J. Vipotnik: Tinkatonka, 1977). Najštevilnejši v tem pri- \
povednem modelu so vsekakor teksti, ki tematizirajo otrokovo »žitje in bitje« v njegovi i
vitalno najaktivnejši predšolski dobi in morda še v začetnem šolarskem obdobju,- taka so !
npr. besedila B. Jurca Katka, stoj! (1972), Čuj in Katka (1974), Anča Pomaranča (1983), S. !
Rozmana Sin Martin (1974) in Mar(in/an/a7in (1976), A. IngohčaP/ičeA brez kljunčka (1977) j
in Rokove zgodbice (1983), B. Hofmana Kdo mamici soli pamet (1985) in Tonka paconka ]
(1982). Pri tem ne kaže spregledati pomenljive značilnosti, da se pripoved, ki v tekstih ;
tega modela praviloma poteka kronološko linearno, vzpne iz predšolskega v šolarsko ob- ;
dobje ponavadi takrat, ko sta na prizorišču (ali zaporedoma vstopata vanj) dva o^rošica li- \
terarna lika, običajno sestrica in mlajši bratec ali narobe; to se zgodi v tekstih B. Jurca Špe- \
lin dnevnik (1976), N. Kraigher Žive povestice, A. Ingoliča Ptiček brez kljunčka in Rokove ] zgodbice, S. Pregla Juha cviluha (1981) in 1. Zormana Rada bi bila velika (1979).
V vseh tekstih tega modela je prizorišče dogajanja uokvirjeno v ožji in širši družinski krog \ z nenehno, čeprav včasih na obrobje dogajanja potisnjeno varno navzočnostjo staršev, i starih staršev in drugih otrokovih bližnjih sorodnikov. Vzporedno s psihofizičnim razvojem dominantnega otroškega literarnega lika pa se temeljno prizorišče doma postopoma razpira v širše družbeno okolje: to so: dvorišče, igrišče, vrtec, počitniško okolje zunaj rojstnega kraja, mala šola, »velika« šola itd. Ta nova okolja postajajo prostor otrokovih intenzivnih novih orientacij. i
Na orisanem prizorišču upovedujejo teksti tipične izseke iz otrokovega vsakdanjega živ- \ Ijenja; prvi koraki in besede, stiki z znanim in neznanim pri osvajanju prostora doma in i zunaj doma, otrokova igra, odnos do hrane, bolezen, prazniki in darila, stiki z živalmi doma, na cesti, v živalskem vrtu itd. Besedila skratka tematizirajo vsakršne preproste otrokove pozitivne in negativne življenjske izkušnje, povezane z uspehi in drobnimi razočaranji, s stiskami in težavami v stikih s svetom odraslih, z vrstniki in mlajšimi otroki, predvsem z mlajšim bratcem ali sestrico. Prav nastop mlajšega bratca ali sestrice, torej roj- j stvo drugega otroka v družini in s tem dogodkom povezan spremenjeni status prvorojen- ; ca - glavnega literarnega lika, je pogost motiv v tekstih tega modela; razbiramo ga npr. v Špelinem dnevniku B. Jurca, Živih povesticah N. Kraigher, Juhi cviluhi S. Pregla, Rada bi bila velika I. Zorman. Pogost motiv je tudi prvi samostojnejši otrokov »vzlet« iz domačega gnezda;" pri takšnih podvigih igra lahko važno skrbniško vlogo otrokov zvesti pasji ; prijatelj, kot je npr. kuža Čuj v zgodbicah B. Jurca Katka, stoj! in Čuj in Katka.
Nakazali smo že, da v tem modelu teksta, naj je besedilo kratko ali obsežnejše, pripoved j praviloma poteka kronološko linearno. Najpogosteje zasledimo zbirke kratkih kronološko \ nizajočih se zgodb, ki so vsaka zase zaključena (bralna) enota, v celoto pa jih povezuje isti glavni otroški literarni lik, ki se pogosto pojavi že v naslovu knjige. Takšne zbirke kratkih zgodb so npr. Katka, stoj!, Čuj in Katka in Anča Pomaranča B. Jurca, Ptiček brez kljunčka in Rokove zgodbice A. Ingoliča, Tinkatonka J. Vipotnika, Juha cviluha S. Pregla.
Redkejša različica tega modela je obsežnejše besedilo, v katerem dogajanje poteka strnjeno brez vsakršnih vmesnih predihov, npr. pripoved Sin Martin in Martin iantalin S. Rozmana ali v Žive povestice N. Kraigher: nekakšno vmesno varianto predstavlja obsežnejše besedilo, v katerem smiselne (bralne) premore ustvarja strukturiranje dogajanja v krajša i poglavja, npr. v tekstu J. Vipotnika Tilen. \
Ob vzorcu kronološko nizajočih se kratkih samostojnih zgodb (Reihengeschichten), ki je za obravnavani model tipičen,^ lahko ugotovimo, da je ta v svoji preprosti preglednosti
* 0 obeh zlhaéilnih motivih prim. S. Lichtenberger: Das realistische Kinderbuch, v: Kinder- und Jugendliteratur, Zur Typologie und Funktion einer literarischen Gattung, bisg. von. H. Haas. Stuttgart 1974^ str. 242-263. ' Prim. S. Uchtenberger: Das realisUsche Kinderbuch..., str. 242-263.
90
sprejemljivejši oziroma dostopnejši za otroškega sprejemnika-bralca začetnika, ki ga ta kategorija tekstov v načelu tudi nagovarja.
Zato pa druga različica, torej obsežnejši tekst s strnjenim dogajanjem, nedvoumno razpira piscu širše možnosti v ustvarjalnem postopku. Tako imamo npr. v Živih povesticah okvirno zgodbo z vloženim dogajalno zelo razčlenjenim jedrom, uporabo različnih pripovednih položajev in z njimi povezano rabo doživljenega oziroma polpremega govora ter celó notranji monolog, ki ga dominantni otroški literarni lik govori, ko je še dojenček(!)i govori ga kajpak v jeziku odraslih. Z navedenimi in drugimi obhkovnimi sredstvi dosega N. Kraigher raznovrstne zanimive literarne učinke, vendar se besedilo hkrati logično uvršča med zahtevnejše branje.
Osrednji otroški literarni lik je najpogosteje opazovan z odraslega vidika, čeprav je ta perspektiva včasih tudi močno zastrta. Pri tem se pripovedovalec večkrat »razkrije« kot družinski član, npr. kot oče, dedek ali babica dominantnega otroškega literarnega lika, hkrati je v vlogi stranskega lika tudi neposredno vključen v dogajanje; slednji položaj pa ga ne ovira, da ne bi iz svoje odrasle vsevedne distance komentiral otrokovih akcij v okolju in reakcij nanj. Napetost, ki je s tem vzpostavljena med specifično otroškim pogledom na svet in glediščem odraslih, izzove v tekstih raznovrstne literarne učinke, v prvi vrsti humóme, kot nam bolj ali manj izrazito izpričujejo Sin Martin in Martin iantalin S. Rozmana, Žive povestice N. Kraigher, Ptiček brez kljunčka in Rokove zgodbice A. Ingoliča, Tinkatonka in Tilen J. Vipotnika, Juha cviluha S. Pregla, če navedemo samo nekatera besedila z zgoraj orisano pripovedovalčevo držo.
Toda medtem ko v Vipotnikovem »portretu« Tilna pripovedovalec vseskozi vztraja pri svoji odrasli perspektivi kot »pravi« in edino zveličavni ter ob njej méri prisrčno »svoj-stvenost«, če že ne kar »nezadostnost« oziroma »napačnost« otrokovega pogleda na svet, pa zbirka zgodbic Juha cviluha predstavlja že močno relativizacijo orisane pripovedoval-čeve drže.
Očka in mamica v teh Preglovih kratkih zgodbah iz poprečne vsakdanjosti male Sanje in še manjšega Arjana vstopata v svojevrsten povsem enakovreden dialog z osrednjima otroškima literarnima likoma, s tem ko njuno otroško optiko, se pravi naivno, neobremenjeno in vsem pojavom na stežaj odprto radovednost sprejemata kot enakovredno kategorijo svojemu odraslemu izkušenjskemu svetu. Tako je v tekstu vzpostavljena možnost, da se odrasla in otroška optika ustvarjalno izzivata in hkrati oplajata druga ob drugi, kar rojeva vsakršne obojestranske pozitivne posledice za otroka in njune starše; to pa se dogodi tudi zato, ker vse dogajanje teče na način igre med otrokoma in svetom odraslih. Igro pa S. Pregl izvrstno obvlada na besedni in situacijski ravni. Lahko bi trdüi, da se pisec z otroki - glavnimi literarnimi liki in bralci - z užitkom igra na vseh ravninah svoj ega teksta.
Svojevrstno različico tega ustvarjalnega izhodišča opazimo tudi pri L. Suhodolčanu v njegovi zbirki razigranih slik iz sodobne otroške vsakdanjosti Peter Nos je vsemu kos (1979).
S tem smo na sledi procesu, ki ga Sigrid Lichtenberger imenuje »ponotranjenje« (Verin-nerung)' pripovednega gledišča, kar pomeni, da se teža z odraslega zornega kota preveša v optiko osrednjega otroškega literarnega lika. Ta proces se dobro vidi npr. v kratki zgodbi B. Hofmana Kdo mamici soli pamet, ko otrokov pogled na svet postaja merilo vsega, vendar se logika te optike (še) vseskozi giblje v okvirih izkustveno preverljivega sveta. Podobno izhodišče je značilno za ustvarjalni postopek B. Jurca. Njen otroški lik, npr. Anča Pomaranča, »se zna začuditi najbolj neopazni neznatnosti, pa naj bo komaj zaznaven gib v naravi, drobec vsakdanjega okolja ali posrečena beseda. Vse te in podobne reči vzbudijo v njej pozornost in že začnejo pridobivati na svoji pomenljivosti. Po drugi strani pa
' Prim. S. Lichtenberger: Das realisUsche Kinderbuch ..., str. 250.
91
lahko docela prezre ali zanemari kaj takšnega, kar se nam odraslim zdi nadvse pomembno in bi si brez tistega sploh ne mogli predstavljati svojega življenja... Tako v pisanju B. Jurca oživlja cela vrsta drobnih sestavin iz vsakdanjosti, s kakršno smo obkroženi. Ker pa so te drobne sestavine najbolj povečane in tiste, ki se nam (odraslim) sicer zdijo pomembne, najbolj pomanjšane, ne manjka tudi humomih in zabavnih učinkov, saj je to, kar prikazujejo, za običajne oči nekam iz tira. Vendar pa pisateljica skrbno pazi, da je naivno začudenje, kakršno jo vodi po njenih pripovedniških poteh, dovolj trdno posajeno v okvire izkustvenega sveta«.'' Ta oznaka vsekakor velja tudi za avtoričini zbirki kratkih zgodb iz življenja sodobnega otroka Katka, stoj! in Čuj in Katka. Od tega ustvarjalnega postopka je samo še korak do prvoosebne pripovedi glavnega otroškega literarnega lika.
Prvoosebno pripoved glavnega otroškega literarnega lika v besedilih tega modela bolj poredko srečamo celó v mednarodnih literarnih koordinatah. Zato je tem bolj zanimivo, da to pripovedno perspektivo odkrijemo v okvirih slovenske knjižne produkcije za mladino med leti 1970 in 1985 kar v dveh realističnih besedilih, in sicer v obsežnejši pripovedi B. Jurca Špelin dnevnik in v kratki zgodbi 1. Zormana Rada bi bila velika. V obeh tekstih sta glavni osebi 8-, 9-letni šolarki, identično pa je tudi temeljno gibalo dogajanja: gre za značilni motiv rojstva novega člana v družini, prvoosebni pripovedovalki pa razkrivata vsaka svoje tipično otroške reakcije na pomenljive spremembe, ki jih v dotlej ustaljene družinske odnose vnese navzočnost mlajšega bratca.
Opozoriti velja še na značilno držo otroškega sprejemnika v starosti do osmega, devetega leta, ki ga obravnavani model teksta v prvi vrsti nagovarja. Otrok, ki knjigo že samostojno bere, se z glavnim literarnim likom ne more doživljajsko poistovetiti, saj je od njega starejši vsaj za kakšno leto, če ne več, in torej vsekakor bolj izkušen. Napetost in doživljajsko sugestivnost vzpostavljajo zato tovrstni teksti prav s tem, ko bralec, ki že ima izkušnje, radovedno čaka, kako se bo na vsakršne nove dražljaje iz okolja, kakor jih upoveduje zgodba, odzival glavni otroški literarni lik, ki je manjši, mlajši od njega.
Zato se vrstniški identiiikacijski objekt bralcu kar ponuja v glavnem literarnem liku naslednjega modela realistične proze, za katerega sodobna strokovna literatura v svetu z upravičeno teoretsko zadržanostjo sicer še uporablja, a hkrati tudi že na novo problemati-zira termina »knjiga za fante« (Jungenbuch) in »knjiga za dekleta« (Mädchenbuch):^ to je model realističnega teksta, ki kot sprejemnike predvideva bralce obeh spolov med desetim in dvanajstim letom.
V tem modelu besedila je »svet« že pomenljivo prestrukturiran. Družinsko okolje, ki je v prejšnjem modelu realistične proze še temeljno žarišče vsakršne varnosti, se sedaj nezadržno umika v ozadje, čeprav ostaja na prizorišču kot bolj ali manj zavezujoča prvina scenerije in dogajanja; včasih postane sodobna mestna družina celó osrednji predmet di-stanciranega humomega ali ironično kritičnega opazovanja glavnega mladostniškega literarnega lika - prvoosebne pripovedovalke, npr. v tekstu S. Makarovič Teta Magda ali vsi smo ustvarjalci (1978), P. Zidarja Moja družina (1981), S. Rozmana Ta glavna Urša
(1981) in D. Gračner Punčka, kje si doma? (1984). V teh tekstih je v ospredju svet mladine med 10. in 12., 14. letom. Iz njega izstopa kot glavna literarna oseba posameznik, npr. v tekstih Pišem knjigo (1970) P. Zidarja, Ime mije Tomaž (1972), Roki Rok (1976) in Vanda
(1982) V. Mala, Urške so brez napake (1980) P. Kovač, Ta glavna Urša (1981) S. Rozmana; enakovreden položaj imata lahko dva literarna lika, največkrat prijateljsko povezana:
' N. Grafenauer: Sveí pod pisateljskim povečevalom, v. B. Jurca: Anča Pomaranča. Ljubljana 1983, str. 80-81. » Prim. R. Bamberger: Jugendlektüre..., str. 172-183, 183-186. - K. E. Maier: Jugendschriittum. Formen, malte, pädagogische Bedeutung..., str. 62-69, 70-77, - K. Doderer: Jungenbuch, v: Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur..., II I-O, Str. 112. -M. Dahrendori:Mäddienbuch, v: Lexikon der Kinder- und Jugendliteratur..., str. 419-422. -M. Dahrendorf: Das Mädchenbuch, v: Kinder- und Jugendliteratur. Zur Typologie und Funktion einer hterarischen Galtung..., str. 264-288. - M. Genčinova: Dekliški roman, dekliško berilo, roman z dekliško junakinjo, branje za dekleta? »Otrok in knjiga« št. 4, 1976, str. 71-83.
92
tako npr. v pripovedi P. Zidarja Glavne osebe na potepu (1975), J. Gradišnika Mo/ prijatelj Dane (1983), S. Pregla Umazana bratranca (1983), V. Mala Baronov mlajši brat (1985). Pri tretji možnosti je v središčni optiki dogajanja skupina, prijateljska druščina, ki se kot kolektiven glavni literarni lik zbira ponavadi okrog izrazitejše osrednje osebe; ta različica glavnega literarnega lika je najpogostejša, srečamo jo npr. v tehle tekstih: A. Ingolič Potopljena galeja (1973), B. Dolinar Detektivi na jeklenih konjičkih (1974), P. Zidar Mulci (1975), S. Pregl Odprava Zelenega zmaja (1976), Priročnik za klatenje (1977), Geniji v kratkih hlačah (1978) in Umazana zgodba (1981), P. Kovač Andrejev ni nikoli preveč (1977), M. Mate Bosopeta druščina (1982), I. Zorman Obveščevaiec Lesnika (1982), če naštejemo samo nekatere izrazite zglede. Pri upovedovanju vseh treh različic glavnega literarnega lika ugotovimo ustvarjalno prizadevanje piscev, da bi čimbolj odslikovali avtentično vedenje sodobnega odraščajočega otroka oziroma mladostnika, ko se le-ta iz družinskih vezi postopoma trga v prve poskuse samostojnega odkrivanja sveta in potrjevanja samega sebe v njem; kot je znano, se ta faza v otrokovem razvoju pogosto dogaja prav v okvirih prijateljske druščine oziroma z njeno »pomočjo«, zato ni naključje, da se prav tip kolektivnega glavnega literarnega lika v svetu' in pri nas tako pogosto pojavlja v modelu realističnega teksta, ki ga opazujemo, se pravi v pripovedih, ki tematizirajo vsakdanjost sodobne mestne mladine iz višjih razredov osnovne šoie.'"
V besedilih s kolektivnim literarnim Ukom, torej z vrstniško tovarišijo, se ta praviloma udejanja na način dinamičnih odnosov med njenimi člani, ki se skušajo potrditi sami pred seboj in hkrati uveljaviti v druščini in pred svetom odraslih. Se bolj dinamično pa se v vseh različicah tega modela, torej tudi v tekstih z eno samo glavno osebo ali dvema, vzpostavlja odnos mladih s svetom odraslih; dinamično tudi tedaj, kadar je svet odraslih naklonjeno razumevajoč, kot sta npr. Urškina mama in oče v pripovedi P. Kovač Urške so brez napake. V vseh doslej omenjanih tekstih P. Zidarja, S. Pregla, P. Kovač, V Mala, B. Dolinarja, M. Mateta, A. Ingoliča in I. Zormana se želja oziroma potreba mladih po enakovrednem in enakopravnem dialogu z odraslimi pogosteje kot v razumevajočo strpnost razvije v vsakršne prenapetosti in nesporazume, kratke stike, obsedna stanja, seveda pa tudi v občasna premirja.
Najradikalnejši v upovedovanju dinamičnih napetosti med otroškimi literarnimi liki in svetom odraslih jeP. Zidar v tekstih Pišem An;7go,XuAavič/jMi/iec (1972), Muki in Glavne osebe na potepu. V vseh teh pripovedih izstopa hkrati avtorjeva silovita, že kar tendenč-na, tezna angažiranost na strani mladine.
Analiza tekstov kot celote nas opozarja na dva značilna tipa pripovedi znotraj tega modela realistične mladinske proze.
Prvi tip predstavljajo besedila, ki upovedujejo neproblematično, vedro stran šolske in obšol-ske vsakdanjosti sodobne osnovnošolske mladine iz višjih razredov. V tej kategoriji tekstov po svežini in izvirnosti v ustvarjalnem postopku izstopata predvsem dva avtorja, ki sta se s knjižnimi izdajami pojavila prav v sedemdesetih letih in se odtlej uveljavljata v različnih žanrih mladinske književnosti. To sta Slavko Pregl in Polonca Kovač. Med Pre-glovimi številnimi realističnimi teksti obravnavanega modela izstopata predvsem Odprava Zelenega zmaja in Priročnik za klatenje,^^ P. Kovač pa je opozorila nase z deloma An-
' Prim. S. Lichtenberger: Das realisUsche Kinderbuch ..., str. 242-263.
"> Vse tri razhčice gl literarnega Uka, predvsem pa znaHlno tretjo različico (vrstniško druščino) zasledimo že pri F. Milčinskem (PUčki brez gnezda), F. Bevku (npr. Pastirci), T. Seliškarju (npr. Bratovščina Sinjega galeba); po 11. svet vojni predvsem pri A. Ingoliču (npr. Tajno društvo PGC), B. Jurca (npr. Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane skrivnosti), V. Winklerju (Gadje iz Šiške), L Suhodolčanu (npr. Rdeči lev. Rumena podmornica), I. Zormanu (npr. Gnezdo sršenov), te opozorimo samo na nekatere vidnejše pisce. Pomembno je dejstvo, da se v tekstih, ki so nastali po II. svet vojni, prizorišče dogajanja radikalno premakne iz vaškega, podeželskega okolja v mesto, med mestno mladino.
" Drugi Preglovi realistični teksti tega modela so še: Umazana zgodba. Bojni zapiski mestnega mulca, Strašna bratranca. Geniji v dolgih hlačah (prva in druga zgodba).
93
drejev ni nikoli preveč in Urške so brez napake. Izrazite humorne učinke izzovejo že domiselni naslovi njunih pripovedi, znotraj le-teh pa humomi naslovi posameznih poglavij.'^ Oba avtorja vsak na svoj način gradita vedro iskrivost, akcijsko razgibanost, včasih že čez vse mere objestno razigranost dogajanja na vseskozi humomi in hkrati ljubeznivo razumevajoči odrasli optiki. Le-ta pa drzneje kot pri njunih predhodnikih oziroma sopotnikih (Ingolič, Jurca, Suhodolčan) razpira v pripovedih prostor vsakršni nekonvencional-ni drži mladih protagonistov. Ta drža se pomenljivo udejanja tudi v značilnem najstniškem slengu (oziroma njegovih prvinah), ki ga avtorja brez zadržkov uvajata, da bi se čimbolj približala avtentičnemu svetu sodobne odraščajoče mestne mladine, ki ga poznavalsko odslikavata.
Neproblematično, prešerno doživljanje glavnih literarnih likov se še stopnjuje v tekstih, ki uprizarjajo počitniške dogodivščine, npr. V. Mala Roki Rok in Vanda, I. Zormana Obveščevalec Lesnika, S. Pregla Odprava Zelenega zmaja, A. Ingoliča Potopljena galeja, M. Mateta Bosopeta druščina itd. Prav šolske počitnice, v katerih dogajanje iz urbanega okolja preselijo na deželo, v naravo, izrabljajo pisci kot najprimernejši poligon, na katerem se glavni literarni liki sproščeno preizkušajo sami v sebi in med seboj in se tako osebnostno potrjujejo; v praviloma mešanih počitniških druščinah se rojevajo tudi prvi erotični vzgibi med spoloma, s fantovske strani običajno nerodno izražani in zato največkrat zabavni.
V vseh tekstih tega prvega tipa so kratki stiki s svetom odraslih sicer navzoči, vendar običajno ne ustvarjajo resnejših kriznih situacij. Druga značilnost, ki je skupna besedilom tega tipa, je prevladujoča »objektivna« tretjeosebna pripoved z menjavanjem avktorialnega in personalnega pripovednega položaja.
Zato pa se prvoosebna pripoved glavnega literarnega lika pomenljivo pojavi v tekstih drugega tipa; vanj uvrščamo pripovedi, v katerih se odnosi med mladimi in odraslimi zaostrijo v kritične krizne situacije.
Konflikt s svetom odraslih se praviloma udejanja na dveh ravneh: mladi - šola/zavod in mladi - starši.
Najznačilnejši zgledi tega drugega tipa pripovedi so dela Pavleta Zidarja Pišem knjigo, Glavne osebe na potepu in Mulci. V vseh treh tekstih omogoča prvoosebna pripoved glavnih literarnih likov izrazito subjektiven pogled na dogajanje in skrajnje individualiziran način pripovedovanja, ki ga na specifičen način vzpostavlja tudi raba pogovornega jezika (seveda do neke mere stiliziranega) in slenga. Tako jezik glavnih literarnih likov že sam po sebi izraža njihov odnos do sveta, saj le-ti nalašč kršijo norme knjižnega jezika in vztrajajo pri pogovornosti urbane mladostne govorice - ta je torej nenehen izziv in preizkušanje roba, je oporečništvo glede na svet odraslih." Toda tudi tedaj, ko je generacijska ost manj ostra kot v tekstih Pišem knjigo ali Glavne osebe na potepu, npr. v Zidarjevi Moji družini,-pri B. Hofmanu (Ringo Star. 1980), S. Rozmanu (Ta glavna Urša) ali v vseh omenjenih delih S. Pregla, V. Mala in P. Kovač, imata pogovorni jezik in sleng odločilno konstitutivno funkcijo kot izraz mladostnikovega kompleksnega stališča do sveta in stanja v njem. Lahko ugotovimo, da se teksti večine piscev, ki so se z realistično mladinsko prozo pričeli uveljavljati od sedemdesetih let naprej, prav po tej značilni jezikovno-slogovni naravnanosti pomenljivo razlikujejo od zgledov istega pripovednega modela iz petdesetih in šestdesetih let, kakršne so v bolj ah manj »čistem« knjižnem jeziku ustvarili npr. A. Ingolič (Tajno društvo PGC), B. Jurca (Uhač in njegova druščina, Vohljači in prepovedane
Prim. P. Kovač: Urške so brez napake. Sporočilo naslova se neposredno nadaljuje v podnasyov/h k posameznim poglavjem: Urške so brez napake ... samo včasih so malo ljubosumne (I. pogl.),... zlasli če gredo na modno revijo (II. pogl.),... čeprav blazno zaJrkavajo Vido (IX. pogl.),... čeprav njihov spis ni nagrajen (XI. pogl.),... zlasli če so za bratstvo in enotnost (XV. pogl.) itd.
" Prim. A. Berger: Jezik mladostnih junakov. »Otrok in knjiga« št 19, 1984, str. 30-34.
94
skrivnosti), L. Suhodolčan (Rdeči lev. Rumena podmornica), 1. Zorman (Gnezdo sršenov), če navedemo samo nekatere najbolj izrazite pisce.
Konflikti se dogajajo tudi v odraščajočih otrocih kot posledica njihovega telesnega in čustvenega zorenja ter hlastnega iskanja sebe in svojega mesta v svetu. Najbolj izrazito se tovrstni konflikti kažejo v liku outsideija - samotnega posebneža.^*
V sedemdesetih letih je lik samotnega posebneža upodobil P. Zidar v prvoosebnem pripovedovalcu teksta Pišem knjigo, fantu z neznansko domišljijo, ki je kar obseden od želje po pisateljevanju; motiv neprostovoljne, a usodne izobčenosti, odtujenosti otroka iz »normalnega« družbenega okolja pa je P. Zidar problematiziral v Kukavičjem Mihcu. Lik ne-komunikativnega odraščajočega otroka najdemo tudi v tekstu T. Rebolja Goldenbmk in Sanja (1973), enodnevnem izseku iz življenja občutljivega in v družbo vrstnikov nev-ključljivega dvanajstletnika.
Namesto v vrstniški druščini se glavni literarni lik pripovedi Pišem knjigo izživlja predvsem v fantazijskih vizijah svojega pisateljevanja, outsiderja Kukavičji Mihec in Golden-bruk pa vsak na svoj način vzpostavljata prvinski, skoraj že mističen stik z naravo: Kukavičji Mihec z reko, Goldenbruk z morjem.
V evropski mladinski književnosti poznamo primere, ko se lik samotnega posebneža desetih, dvanajstih let silovito naveže na žival, npr. v pripovedi R. Guillota Bela griva. Prijateljski stik glavnega junaka z živaljo srečamo tudi v slovenski besedni produkciji tega modela, in sicer v tekstih V. Mala Teci, teci, kuža moj (1975) oziroma Sreča na vrvici (1977) in Mali veliki junak (1979) ter v pripovedi B. Hofmana Ringo Star (1980); v vseh primerih gre za navezo s pasjim tovarišem. Vendar pisca teh tekstov v odnosih glavnih otroških literarnih likov s pasjim sopotnikom ne vzpostavljata tako radikalnih, že kar eksistencialnih povezav med otrokom in živaljo, kot jih uprizarjata R. Guillot z navezo deček-konj v Beh grivi ali P. Zidar v Kukavičjem Mihcu z Mihčevo prvinsko navezanostjo na živalski svet ob reki; tako V. Mal kot B. Hofman zavestno izbirata manj zavezujoče ustvarjalno izhodišče, ko v humomem tonu upovedujeta vedre zgode in nezgode svojih človeških in pasjih junakov.
V tretji model realistične proze se slednjič uvrščajo obsežnejša, včasih že kar romaneskno zasnovana besedila, v katerih glavni literarni lik prerašča svoje osnovnošolsko obdobje in vstopa v »nov« svet, svet odraslih ali pa je v ta svet že »vržen« in kot dozorevajoči mladostnik med 15. in 18. letom bolj ali manj boleče odkriva njegove koordinate, hkrati pa hlastno in praviloma samotno išče svojo podobo.
V mislih imamo tele tekste: V sedemnajstem (1972) in Rosni zaliv (1975) 1. Zormana, Ko zorijo jagode (1974) B. Jurca, Punč/ca, kje si doma? (1984) D. Gračner; sem bi sodih tudi dve besedili J. Kajzerja: ponatis zbirke humoreskMimo dnevnega načrta (1985, prva izd. 1960) in Klub v črnem (1985) ter S. Pregla Geniji v dolgih hlačah (tretja zgodba, 1985), deloma tudi Baronov mlajši brat (1985) V. Mala.
Glavni literarni liki so sodobni doraščajoči mladostniki v mestnem okolju: podeželskega, vaškega okolja in iz njega izhajajoče mlade populacije tudi v tem modelu realistične proze ne zasledimo. Kot glavne osebe močno vstopajo mladostnice: Špela (V sedemnajstem), Reli (Rosni zaliv). Jagoda (Ko zorijo jagode). Punčka (Punčka, kje si doma?); Kajzerjevi, Preglovi in Malovi doraščajoči mladostniki so v manjšini.
V tekstih tega modela prevladuje prvoosebna pripoved glavnega mladostniškega lika: le-ta omogoča izrazito subjektivno, čustveno močno nabito pripoved oziroma izpoved, ki se včasih razvije v pravi psihogram glavne osebe. Pogovorni jezik in mladostniški sleng sta
Prim. S. Uchtenberger: Das realistische Kinderbuch..., str. 242-263.
95
tudi v tem modelu teksta močni konstitutivni prvini, saj funkcionirata predvsem kot pro-vokacija: sta znak mladostnikove svobode, sta njegov svet, njegov pravi jaz.
Ostreje kot v pripovedih z deset-, dvanajstletnimi literarnimi hki so osvetljevana trenja med svetom mladih in svetom odraslih. Določneje je tematizirana predvsem mladostni-kova stiska s samim seboj. Punčka, kje si doma? D. Gračner je npr. izrazit zgled, kako mladostnica (v retrospektivni prvoosebni pripovedi) odkriva lastno raznoliko in zapleteno samosvojost, ko se bojuje za zdravo rast in notranjo svobodo in slednjič najde dom v sebi, v prvih trdnih temeljih svoje odrasle osebnosti.
V glavnini tekstov je poudarjeno uprizarjano socialno in čustveno/ljubezensko zorenje mladostnika; pogosta je tale temeljna dogajalna shema: izstop glavnega literarnega lika (največkrat mladostnice!) iz vrstniške druščine zaradi ljubezenskega srečanja - odkrivanje partnerja in prve erotične izkušnje - boleča streznitev in nova stopnja zrelosti glavnega mladostniškega hka.
Če je A. Ingolič v šestedsetih letih s problematizacijo nezaželenega materinstva v Gim-nazijki (1967) tako imenovanim »tabu« temam omogočil vstop tudi v mladinsko književnost na Slovenskem, pa se pisci v sedemdesetih in osemdesetih letih že odprto spoprijemajo z nekaterimi še »kočljivejšimi« aktualnimi problemi iz sveta sodobnih doraščajo-čih mladostnikov; ti problemi so npr.: nezaželena nosečnost in abortiranje fVsedemna;-stem), vsakršne iztirjenosti, prestopništvo, mamila, alkohoHzem (Rosni zaliv, Baronov mlajši brat), predvsem pa spolnost. Vzporedno z zahtevnostjo snovi, ki jo izbirajo, in glede na (potencialno) bralno razvitost mladostniškega sprejemnika, na katerega »računajo«, postajajo pisci tega modela realistične proze tudi ambicioznejši v ustvarjalnih postopkih.
Tako pripovedna tehnika opušča preprosto razvidno kronološko linearnost, preizkuša se v bolj zapletenih postopkih, kot so npr.: sekanje časovnih perspektiv, naglo menjavanje pripovednih položajev, retrospektiva, predvsem pri prvoosebni pripovedi, raba notranjega monologa, polpremega govora ipd. Izrazit zgled zahtevnejšega ustvarjalnega postopka vidimo npr. v tekstu I. Zormana Rosni zaliv. Kronološko linearno potekajočo pripoved o šestnajstletni Reli v enakomernih presledkih sekajo štirje prvoosebni retrospektivni monologi odraslih stranskih likov. Ta pisateljski postopek ustvarja svojevrstno dramatično napetost, saj se izpovedi odraslih iz različnih optik dotikajo pobega glavne junakinje z morskih počitnic in okoliščin, ki so privedle do tega; dva retrospektivna monologa pa komentirata dogodke, še preden so se pred bralcem odvili v temeljni zgodbi, ki jo vsevedni pripovedovalec »počasneje« pripoveduje v »objektivni« tretji osebi."
Lahko ugotovimo, da se pisci v ustvarjalnih postopkih »približujejo« zahtevnosti pisanja »za odrasle«, in to ne glede na različno raven rezultatov, se pravi estetskih učinkov, ki jih pri tem dosegajo. Zato ni naključje, da ta model besedne produkcije sodobna strokovna literatura v svetu večkrat poimenuje »prehodna literatura« (Ubergangsliteratur, tudi Jeans-Literatur, Teen-age-Literatur). V tem smislu gre razumeti tudi ugotovitev francoskega literarnega zgodovinarja Marca Sorianoja, ko razmišlja o problematičnosti oziroma smiselnosti tovrstnega besednega ustvarjanja za doraščajočo mladino: »Te knjige niso in ne morejo biti kaj več kot prehodne knjige k nadaljnjemu branju. Na svojem področju morajo pripomoči k dosegi 'zrelostnega' ravnotežja in usmerjati mladostnika v literaturo za odrasle, v umetnost, pomembno za življenje«.'*
Prim. M. Kobe: Pog/ed/na Zoimanovo besedno ustvarjanje za mladino, v: Izbrano mladinsko delo Iva Zormana. Ljubljana 1983, str. 165-175.
" M. Soriano: Literatura za dekleta v Franciji v letih od 1944 do 1964, zbornik Divki pro román. Praga 1967, str. 22. Citirano po študiji M. Genčinove: Dekliški roman, dekliško berilo, roman z dekliško junakinjo, branje za dekleta? »Otrok in knjiga« št. 4, 1976, str. 71-83.
96
Za slovensko različico tega modela realistične proze bi kazalo dodati še tole: v okvirih sodobne slovenske mladinske književnosti opazimo prve sledi »prave« mladostniške tematike običajno pri A. Ingoliču, predvsem v njegovi Gimnazijki iz leta 1967. Vendar so že v začetku šestdesetih let v knjižni zbirki Pota mladih (založba Mladinska knjiga) izhajali prvenci piscev, starih okrog dvajset let, ki so v svojih tekstih upovedovali svet mladostnikov, ki so ga bili pravkar šele zapustili; ta svet je torej zares ujet »od blizu«, v njegovi pravi avtentičnosti, upovedovan pa največkrat že z oblikovno/tehničnimi postopki, ki so značilni za sodobno literaturo. Eden izmed takšnih tekstov je bila npr. 1. 1960 zbirka humoresk J. Kajzerja Mimo dnevnega načrta, ki je leta 1985 (upravičeno) doživela ponatis v uveljavljeni knjižni zbirki za mladino Moja knjižnica (založba Mladinska knjiga).
Čeprav Kajzerjev knjižni prvenec takrat, ko je prvič izšel, ni bil izrecno namenjen mladostniškim bralcem, kot sta bila npr. teksta Ko zorijo jagode B. Jurca ali Rosni zaliv 1. Zormana, se zdi, da se mu je ob ponovni izdaji, tokrat »za mladino«, izkazala dvojna pravica: prvič, Kajzerjev tekst in teksti drugih piscev, ki so v šestdesetih letih izšli v zbirki Pota mladih," dokazujejo, daje upovedovanje mladostniškega sveta obstajalo na Slovenskem že pred Ingoličevo Gimnazijko, in drugič, s tem ko v zbirki, ki je izrecno namenjena mladini, izhajajo dela, kot je Kajzerjevo, ki je nastalo kot izpoved mladostnika, ne oziraje se na starost (bodočega) bralca, je sodobnemu mladostniškemu bralcu na Slovenskem omogočeno prav to, kar (mu) želi tudi M. Soriano: vstop v svet literature, ki je brez vsakršnih zadržkov oziroma »omejitev« pisana na način literature za odrasle.
Summary
THREE MODELS OF REAUSTIC PROSE IN CONTEMPORARY SLOVENE LITERATURE FOR YOUNG READERS
From original Slovene narrative prose pieces for young readers written between 1970 and 1986, the author elicits three significant models which are also internationally known. The typicality of the Slovene variants of each model is treated from different aspects: those of subject matter, the delineation of the main character, the typical structure of the text and the use of narrative techniques, special linguistic and stylistic features and, related to them, the effects of the message.
" E. Budau: Diagram neke ljubezni (1962), P. Kavalar: Grajski biki (1962), B. Brecel): Slamnati večeri (1967) itd.
97
Miha Javornik UDK 882.09-31:929 Bulgakov M. A.
Filozofska fakulteta v Ljubljani
PROBLEMI ČASA IN PROSTORA V ROMANU MOJSTER IN MARGARETA M. A. BULGAKOVA (2)
II. Analiza prostorsliih odnosov
Prostor dogajanja v moskovski in jeršalaimski pripovedi je mesto z natančno določenimi prizorišči. Dogajanje poteka v 'notranjem' in 'zunanjem' prostoru.
J. M. Lotman je v raziskavi prostorskih razmerij v prozi Gogolja opredelil lastnosti (značilnosti) 'notranjega' in 'zunanjega' prostora: 'notranji' prostor (hiša, dom) nudi človeku zavetje, varnost, gostoljubnost; v 'zunanjem' prostoru (gozdu) se dogajajo nepričakovane, zastrašujoče stvari.'
Analiza prostorskih razmerij v romanu Mojster in Margareta pokaže, da je pojem mesta v romanu Mojster in Margareta ujet v širše simbolno nasprotje, ki se kaže v razmerju 'zunanji': 'notranji' prostor.
a) Dogodki, ki napovedujejo v moskovski pripovedi zaplet oziroma razplet, potekajo v 'zunanjem' prostoru; - profesor črne magije Woland (satan) se prikaže pri Patriarhijskih ribnikih - prav tedaj in prav tam, kjer se o obstoju Jezusa Kristusa pogovarjata predsednik slovstvenega združenja Massolit M. A. Berlioz in mladi pesnik I. Bezdomni; - Wolandov spremljevalec Azazello nagovori in povabi Margareto k sodelovanju na satanovem polnočnem plesu v parku - v Aleksandrovskem vrtU; - Berlioz izgubi glavo pod tramvajskimi kolesi; - Bezdomni zaradi nenavadnih dogodkov pri Patriarhijskih ribnikih izgubi razsodnost; - Varenuho pretepejo na vrtu; - usoda mojstra in Margarete se odloči na kamniti terasi ene izmed najlepših stavb v Moskvi.
V 'zunanjem' prostoru moskovskega sveta se godijo nenavadni, naključni in izjemni dogodki.
Večina pripovedovanega dogajanja v moskovski pripovedi poteka v 'notranjem' prostoru. Posebej izpostavljena so štiri prizorišča; - hiša na Vrtni ulici 302 b - stanovanje št. 50; - psihiatrična klinika dr. Stravinskega; - Dom Gribojedova; - gledališče Variete.
Pojem 'notranjega' prostora je v literarni ustvarjalnosti Bulgakova tesno povezan s problematiko doma. Tematika, povezana s pojmovanjem doma, kot ene najpomembnejših človeških vrednot, je ena prevladujočih konstant v literaturi M. A. Bulgakova.^
Ob opazovanju funkcije posameznih prizorišč v moskovski pripovedi se razkrije ambi-valentna vloga 'notranjega' prostora v romanu Mojster in Margareta: 'notranji' prostor (simbol doma) - prostor, ki nudi varnost, toplino in udobje, dobiva lastnosti 'zunanjega'
' J. Lotman, Zagadnenia przestrzeni artystycznej w prozie Gogola, Semiotylia Icultury, Warszawa 1977, 233, 234. ' Poseben pomen imata dva predmeta (tesno povezana z Bulgakovovim pojmovanjem doma). To sta (zelena) svetilka in peč - izvora svetlobe in toplote - dveh temeljnih človekovih potreb, ki v delih Bulgakova (prim. Zapiski junogo vrača, Sobac'e serdce, Belaja gvardija, Teatral'nyj roman. Master i Margarita) nimata zgolj fiziološkega, ampak tudi psihološki pomen. Svetilka in peč (kot atributa 'doma') sta kazalca človekovega duševnega razpoloženja, simbola sreče, miru in varnosti (glej M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 151, 324| Belaja gvardija, Moskva 1973, 17, 29, 30, 35, 158; Teatral'nyj roman, Moskva 1973, 283, 285 (Romany); Zapiski junogo vrača, Letchwork-Herts 1970, 15, 21, 38; Sobac'e serdce, Paris 1969 56, 61).
98
prostora. Človek sredi lastnega intimnega, zasebnega sveta (doma) ni več svoboden in varen pred vdori 'zunanjega' sveta: - v stanovanje N. I. Bosoja - predsednika hišnega sveta na Vrtni ulici 302 b 'vdrejo neznanci', preiščejo stanovanje, odkrijejo v straniščnem od-dušniku skrit denar, ki se je v skrivališču čudežno spremenil iz rubljev v dolarje, in odpeljejo zmedenega Nikanorja Ivanoviča s seboj; - dom (stanovanje) postane predmet špekulacij,-' Moskovčani ne izbirajo načina, kako bi prišli do stanovanja;" - v Berliozov dom - v stanovanje št. 50 na Vrtni ulici 302 b se nasilno vseli zamejski artist Woland. Berliozov sostanovalec Lihodejev - ravnatelj gledališča Varieté nenadoma izgine iz svoje spalnice in se znajde nepričakovano na Jalti;' - ob prebiranju negativne ocene romana o Pon-ciju Pilatu se mojstrovemu sosedu Alojziju Mogariču porodi ideja. Ovadi mojstra, češ da v svojem stanovanju skriva ilegalno literaturo - mojster nenadno izgine in Mogarič se polasti (mojstrovega) stanovanja.
Mojster, Stjopa Lihodejev, Nikanor Bosoj postanejo brezdomci. Njihov drugi, 'nadomestni dom' postane psihiatrična klinika dr. Stravinskega. Norišnica ima vse kvalitete 'pravega doma' - nudi zatočišče, udobje in varnost' - je prostor, kjer mojster najde prepotrebni mir,'' je edini prostor, kjer lahko I. Bezdomni svobodno govori,* ne da bi ga zato zaprli ali proglasili za norega; Lihodejeva na njegovo lastno prošnjo zaklenejo v varno celico v psihiatrični kliniki.'
V moskovskem svetu, polnem nenavadnosti, naključij, nevarnosti, je psihiatrična klinika edini prostor, ki človeku daje mir in mu nudi iluzijo varnosti in svobode. 'Tradicionalne' predstave 'doma' - vidne iz zgodnejše proze Bulgakova - ni več.'"
Hrepenenje po miru, domu in svobodi je dejansko uresničljivo šele v posmrtnem življenju: mojster je šele tedaj osvobojen in dobi za svoje delo zasluženo plačilo - večni dom, kjer se lahko opaja s tistim, kar mu ni bilo dano nikoli v življenju - s pokojem."
Brezdomnost ni samo mojstrovo, Lihodejevo in Bosojevo stanje, 'brezdomni človek', prav tako pacient psihiatrične klinike, je tudi pesnik Ivan Ponirev, na kar opozarja že njegov psevdonim Bezdomni. Ta ima simbolni pomen. Razvojna pot Ivana Ponireva je čas spoznanj, iskanja življenjskih smotrov in preobrazb. Pesnik Ponirev v srečanju z mojstrom prizna in se zave ničvrednosti svojih pesmi, ki nastajajo pod vplivom 'massolitstva' - li-terarno-ideološke dogme. Psevdonim Bezdomni simbolizira idejno in miselno odvisnost, podrejenost 'massolitstvu' - pesnik Ponirev, ki je brez lastnega prepričanja in zato brezdomen, šele v srečanju z mojstrom odkrije v življenju nove smotre, ob tem se njegova 'brezdomnost' izgublja - nekdaj pesnik Ivan Bezdomni postane profesor zgodovine Ivan Ponirev.
Podobno funkcijo kot psihiatrična klinika ima v moskovskem svetu tudi Dom Griboje-dova (slovstveno združenje Massolit). Če je psihiatrična klinika 'zavetišče' zaradi nesprejemljivih ideoloških pogledov iz družbe izobčenim ljudem,'^ pa ustvarja Dom Gribo-
' M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 213-221. ' Ib. 103-104.
' Z nenadnim 'izginotjem' Lihodejeva se nadaljuje samo tradicija stanovanja št. 50- prim. pripoved o izginjanju zakoncev Belomut, Ane Francevne de Fougere, hiSne pomočnice Anlise (M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, Ljubljana 197?, 82-83). 'Ib. 94. 'Ib. 146. > Ib. 74. 'Ib 368.
" Prim. M. A. Bulgakov, Belaja gvardija.
" M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 416.
" Prim. mojstrove besede I. Bezdormiemu: »/.../ če od tod ne morem pobegniti, ni zato, ker bi bilo previsoko, temveč zato, ker nimam kam zbežaU.« (M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 1977, 145).
99
jedova iluzijo zavetišča literatom - članom Massolita. Nudi jim prvovrstno hrano po zmernih cenah, jim omogoča dopustnikovanje s plačano oskrbo v raznih krajih Sovjetske zveze, skrbi za razvedrilo ipd."
V moskovski pripovedi so vidne tri podobe 'doma': - v zasebno življenje Moskovčanov 'vdira zunanji svet' - dom ni več prostor, ki nudi varnost in zaščito (stanovanje št. 50, Bo-sojevo stanovanje, mojstrovo prikletno stanovanje); - nadomestilo literatom za izgubljeni dom je hkrati tudi alternativa: sprejeti uradno ideologijo za vodilo lastni literarni ustvarjalnosti, postati 'massolitovec', v zameno dobiti zaščito in ugodnosti, ki jih svojim članom nudi pisateljsko združenje Massolit in Dom Gribojedova (Latunski, Berlioz ...), ali pa se ne podrediti ideologiji, ostati svoboden, zvest umetniškemu navdihu, zato pa postati brezdomec. Mojster, ki ostane brez lastnega doma, se 'zateče' v norišnico - v prostor, kjer si je še mogoče ustvariti iluzijo miru, udobja in topline.
Specifičen položaj med omenjenimi prizorišči ima gledališče Variete. Je zrcalo moskovske vsakdanjosti, svet v malem, v katerem se dogajajo enake nenavadnosti, kot v realnem svetu: v gledališču napovedovalec varietejskega programa Bengalski nenadno izgubi glavo; nekaj podobnega se dogaja v 'zunanjem svetu' - pri Patriarhijskih ribnikih tramvaj odreže glavo M. A. Berliozu; obiskovalec Wolandove predstave najde v žepu namesto svežnja kart šop rubljev - v Bosojevem stanovanju se rublji spreminjajo v dolarje.
Gledališka predstava črne magije se spreminja iz hkcije v resničnost - na odru odpirajo garderobo z ženskimi oblekami, ukrojenimi po najnovejši modi, ženske zamenjujejo iz-nošene čevlje, se dišavijo z najdražjimi parfumi, po zraku letijo desetrubeljski bankovci - moskovska realnost pa se spreminja v fantazmagorijo - dogajajo se stvari, ki v vsakdanjosti niso mogoče (neranljivost mačka Behemota, nenadno izginotje Lihodejeva na Jalto itd.). Ločnica med gledališčem (fikcijo, iluzijo) in realnim svetom, ne obstaja več - v moskovskem svetu fantastične resničnosti" je mogoče vse.
b) Prav tako kot v moskovski tudi v jeršalaimski pripovedi razmerje med 'notranjim' in 'zunanjim' prostorom ne obstaja več. Čeprav je formalno možna delitev na 'notranji' in 'zunanji' prostor - mesto Jeršalaim: Herodova palača - pa palača Poncija Pilata ne opravlja funkcije doma. Pilat kot cezarjev namestnik v Judeji ne pozna 'zasebnega življenja'. S tem ko obsodi Ješuo, ki mu nudi košček zasebnosti - toplino in razumevanje," Pilat zataji samega sebe in se podredi zakonom 'zunanjega sveta'. Vseskozi z masko oblastnika obrnjen v 'zunanji svet' Pilat ostaja sam s seboj'* v prikritem konfliktu z 'zunanjim svetom'; zato edini občutek 'zasebnega sveta', želje po 'domu' ostaja zapisan kot Pilatova vizija:
».../ pomislil /Pilat - op. p./, da bi bilo najpreprostejše zapoditi tega čudnega razbojnika z balkona, samo dve besedi bi bilo treba reči - 'obesite ga'. Zapodil bi še stražo, odšel iz stebrenika v notranjost palače, ukazal zatemniti sobo, se spustQ na ležišče, naročil liladne vode, z žalostnim glasom poklical psa Banga in mu potožil o hemikraniji.«"
III. Posebnosti kronotopa moskovske pripovedi
V svetu moskovskega vsakdana se dogajajo nepričakovani preobrati, naključja, peripe-tije, čudeži, ki se spreminjajo v splet različnih, medsebojno neodvisnih epizod. V skopem
" Ibidem, 60-62.
" Glej tudi poglavje Posebnosti kronotopa moskovske pripovedi.
" Prim. Ješuove besede Pilatu (M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 26-27).
" Edini prijatelj Pilatu je pes Banga: »Se misliti ne moreš o ničemer in želiš si samo tega, da bi prišel tvoj pes, kakor kaže, edino bitje, na katero si navezan.« (M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 26.). >' Ib. 25.
100
poročanju, brez podrobnejšega orisa literarnih oseb (prim. Lihodejev, Bosoj, Varenuha, Rimski...), brez vnaprejšnje 'priprave' dogajalnega preobrata nastale epizode dobivajo značilnosti anekdote.
Potek dogajanja v moskovskem svetu usmerja 'logika fantastičnega sveta' - čas naključij in peripetij je čas delovanja nadnaravnih sil. Literarni liki, ki naj bi bUi nosilci dogajanja v posameznih epizodah, se spreminjajo v pasivne udeležence v igri naključij oziroma nadnaravnih moči - satana.
'Fantastično' motivira oseba sama oz. njeno dejanje, ki je posledica značajskih slabosti (pohlep po denarju - Sokov; zavist - Varenuha, Rimski; sprejemanje podkupnine - Bosoj) ali pa ga sprožijo slabosti, 'nenavadnosti', ki so značilnost družbenega sistema (nenadna izginotja prebivalcev, privilegiranost literarnih ustvarjalcev - članov Massolita, obstoj trgovin za tujce ipd.).
V tej optiki fantastike postajajo osebe groteskno-komične, njihove lastnosti in lastnosti njihovega 'normalnega' sveta karikirane in v končni posledici predmet pretanjenega satiričnega posmeha. Razen nekaterih izjem (Margareta) so osebe upodobljene kot tipi (npr. Prohor Petrovič - birokrat; Poplavski, Sokov - koristoljubnež ipd.).
Ker se logika 'fantastičnega' podreja svojim imanentnim zakonom (prim. polnočni ples pri satanu), hkrati pa sta naključje in nenavadnost najpogosteje motivirana v realnosti, ostaja v moskovskem svetu naslednji odnos: v realnosti motivirano fantastično'* motivira hkrati tudi dogajanje v realnem (Azazello nagovori Margareto in jo povabi na satanov ples!). V moskovski pripovedi je gibalo dogajanja fantastična /ea/nos/."
Zveza s svetom realnega se dokončno pretrga s smrtjo mojstra in Margarete - v 'novem svetu' obstaja le še resničnost fantastičnega oziroma transcendentalnega. Med mojstrovim romanom o Ponciju Pilatu - literarnim delom (fikcijo) in resničnim (moskovskim) svetom, ki se spreminja v fikcijo, ni več nobene razlike. Soočita se mojster in Poncij Pilat -prvi realna oseba moskovskega sveta in drugi fiktivna oseba - junak mojstrovega romana. Mojster in Margareta se s tem, ko prehajata v realni svet fantastičnega oziroma fikcije, spre-
" V pogovoru Berlioza in Bezdomnega o Jezusu Kristusu Berlioz s svojim glasnim razmišljanjem in komentiranjem prikliče k Patriarhijskim ribnikom satana: »... nemara je čas, da pošljem vse k vragu in odidem v Kislovodsk /.../ Fej te bodi, zlodejl I.. .1 le tu pa tam se mu je kolcnUo, da je šepetaje preklet marelični sok /.../ Le kaj vraga bi hotel?« /vse podčrtal M. J. (M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 8, 9, 12).
" Sočasno obstajanje in preplet realnega in fantastičnega sveta je nazorno vidno v zgodbi o mojstru in Margareti.
V romanu obstajata hkrati 'dve Margareti' - 'prva' obstaja v svetu realnega, 'druga', vezana sicer na čas in prostor
realnega moskovskega sveta, pa v svetu fantastičnega:
»Videl je še (mojster - op. p.), kako je Margareta smrtno pobledela, onemoglo iztegnila roke proti njemu, omahnila z glavo na mizo in potem zdrsnila na pod. 'Zavdajavec...' je še utegnil krikniti mojster. /.../ Ko sta zastrupljena potihnila, se je Azazello lotil dela. Najprej se je pognal skozi okno in bil v trenutku v vili, v kateri je prebivala Margareta Nikolajevna. /.../ Azazello je videl, kako je otožna ženska, ki je čakala, da se vrne mož, prišla iz svoje spalnice, mahoma pobledela, se prijela pri srcu in onemoglo zaklicala:
'Nataša... ah kdor že ... k meni...' in padla na pod v sprejemnici, ne da bi prišla do delovne sobe. ¦Vse je v redu,' je rekel Azazello. Trenutek nato je bil že spet pri padlih zaljubljencih. Margareta je ležala z obrazom na preprogi. Azazello jo je s svojimi jeklenimi rokami kakor lutko zasukal k sebi in se ji zagledal v obraz. /.,./ Obraz se je mirno razvedril in se naposled omehčal, zobje, ki so se videli, niso bili več divje režeči, temveč so izražali le še trpečo žensko. Margareta je vzdihnila, se začela brez Aza-zellove pomoči vzdigovati, sedla je in Šibko vprašala: /.../« (M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 401-402).
Čeprav ni mogoče natančno določiti trenutka, ki pomeni prehod iz enega (realnega) v drug svet (svet fantastičnega) - lahko se to zgodi v trenutku, ko Margareto v Aleksandrovem vrtu nagovori Azazello, lahko je to čas, ko si Margareta natre telo z Azazellovim mazilom in postane nevidna, lahko so srečanje z Azazellom, polnočni ples pri satanu, ponovno srečanje z mojstrom le podaljšek Margaretinih sanj - pa lahko rečemo, da Margareta sprejema lan-tastični svet oziroma svet lastne fikcije (če razumemo dogajanje na satanovem plesu kot nadaljevanje Margaretinih sanj) kot resničnost, ki ji ponuja možnost, da bi ji bil vrnjen njen ljubljeni mojster.
101
miniata iz realnih oseb moskovskega sveta v osebi literarne umetnine, ki ostaja zunaj časovnih in prostorskih meja in živi svoje, od dejanske resničnosti neodvisno življenje.
Izrazi kot so 'vdrug', 'odnazdy', 'v tot že moment', 'tot že' zaznamujejo in ločujejo posa- : mezne epizode." Te niso razvrščene v strogo določenem časovnem zaporedju, temveč se | njihova zapovrstnost podreja 'logiki naključja', kar rečeno z drugimi besedami pomeni, da bi bilo mogoče posamezne epizode poljubno premeščati, nekatere celo izločiti ali jih nadomestiti z novimi.^'
Čas moskovskega vsakdana ni 'empirični čas', ki bi ga mogli predvideti z vnaprejšnjo analizo ali z logičnim sklepanjem. Širjenje pripovedi na račun književnega časa - pripovedovanje o različnih dogodkih, ki so se zgodili ob istem času na različnem kraju, zausta- j vitev časa na polnočnem plesu pri satanu - opredeljuje čas moskovske pripovedi kot lan- ' tastični čas.
M. M. Bahtin v študiji Formy vremeni i hronotopa v romane meni, da so naključja, nenavadni dogodki, peripetije - med sabo povezane s stalnimi prislovnimi izrazi tipa 'na le- ; pem' {'vdrug, v tot že moment'...), pasivnost literarnih oseb temeljne značilnosti pustolovskega časa.^^ Ta nastaja iz kratkih časovnih izsekov, ki ustrezajo posameznim pustolovščinam. Uvajata in prekinjata jih specifična 'na lepem' in 'komaj', ki pretrgata lo-gično-vzročni tok dogajanja, nadomesti pa ga naključnost in njej podrejena logika. 'Ta lo- i gika' je po Bahtinu »naključno ujemanje, se pravi naključna istočasnost in naključna pre- ; kinitev, se pravi, naključna raznočasovnost.«^^ Pustolovski, naključni čas pa je čas, »ko se '\ v človeško življenje mešajo iracionalne sile«, ki »izrabljajo naključno istočasnost in razno-časovnost, 'prežijo', 'čakajo', 'na lepem' in 'prav tedaj' napadejo.a^"
Te prvine pustolovskega časa odkrivamo tudi v moskovski pripovedi. Satan (iracionalna sila) ! pretrga normalni potek dogajanja (logično-vzročni red) v moskovskem svetu, njemu pripada pobuda. Fizični ljudje - junaki naključja - so sicer dejavni, vendar pa prav zaradi svojih dejanj, značajskih napak^' postajajo pasivni - predmet v rokah iracionalne sile (Li-hodejev, Varenuha, Sokov, Nikolaj Ivanovič ipd.). Prvine pustolovskega časa moskovske pripovedi (čas naključja, iracionalnih sil, fantastiCnosti) so vpete v stvarni zgodovinski, ; kot biografski časovni niz: svet se spreminja s tem, ko se, biografsko gledano, spreminja ; življenje junakov naključja: Bengalski izgubi precejšnjo mero svoje veselosti, Varenuha si s svojo nepričakovano vljudnostjo in ustrežljivostjo pridobi vsesplošno priljubljenost, Lihodejev postane molčečen in se ogiblje žensk, Berlioz in baron Majgel umreta, I. N. Po-nirev postane 'žrtev meseca' ipd. 'Pustolovski čas' moskovske pripovedi ni abstraktno-mehanična zveza časa in prostora (kot v že omenjeni razpravi ugotavlja Bahtin za t. i. pustolovski grški roman), temveč se vključuje v realni - zgodovinski tok dogajanja oziroma ; se z njim prepleta. Na ta način je v čas naključja z njegovo specifično logiko pritegnjena j zgodovinska realnost moskovskega vsakdana v 30. letih 20. stoletja. V optiki pustolov- i skega časa, v igri naključij in fantastičnosti se razkriva podoba zgodovinske realnosti. :
V romanu Mojster in Margareta obstajajo naslednje, bistvene časovno-prostorske pove- ; zave: a) realne časovno-prostorske povezave, značilne za jeršalaimsko pripoved; b) am- \ bivalentne časovno-prostorske povezave z elementi fantastike; vpete v realen zgodovin- i
¦"> Glej. M. A. Bulgakov, Master i Margarita, Ann Arbor 1973, 43, 99, 192, 199, 342...
" Hipotetično rečeno bi bilo vseeno, ali Behemot in Korovjev obiščeta trgovino za tujce, povzročita požar v Domu Gribojedova pred satanovim polnočnim plesom ali po njem; epizodi o Poplavskem in Sokovu bi lahko brez posebne škode za razvoj osrednjih dogajalnih nizov izpustili...
" M. M. Bahtin, Voprosy literatury i estetiki, Moskva 1975, 236-261 (poglavje Grečeskij roman). " M. M. Bahtin, ib. 242; cil. po M. M. Bahtin, Teorija romana, Ljubljana 1982, 226. " M. M. BahUn, Voprosy literatury i estetiki, 245; cit po M. M. Bahtin, Teorija romana, 228. " Glej tudi str. 6.
102
ski čas in prostor - v svet moskovskega vsakdana,- c) zunaj realnih časovno-prostorskih povezav obstajajoča 'realna fantastičnost' - svet fikcije in literarne umetnine.
rv. Sklepne ugotovitve o pripovedovanem kronotopu
Časovno-prostorski paralelizmi med moskovsko in jeršalaimsko pripovedjo ukinjajo časovno distanco 2000 let, ki obe pripovedi, gledano s historičnega gledišča, ločuje. Histo-rizem, viden v jeršalaimski pripovedi," se umika vprašanjem, ki si jih človek v različnih zgodovinskih epohah zastavlja in vsakokrat znova nanje odgovarja: kaj je resnica, pravica, človekova nravstvenost, pogum, ustvarjanje, svoboda ustvarjanja, oblast ipd. Vprašanja, zastavljena v razmerjih: svetloba - tema, dobro - zlo, bog - hudič. Svet temelji na logiki, ki priznava obstoj nasprotujočih si polov, a vendar neločljivo povezanih med seboj v celoto. V pogovoru z Levim Matejem Woland izreče besede:
Svoje besede si izgovoril tako, kakor da ne priznavaš senc in tudi zla ne. Ampak bodi tako dober in zamisli se nad vprašanjem; kaj bi počenjalo tvoje dobro, če ne bi bilo zla, in kakšna bi bila videti zemlja, če bi z nje izginile sence? Saj sence prihajajo od predmetov in ljudi."
Razmerje med dobrim in zlim, svetlobo in temo so podrejena univerzalnemu načelu: »Vse bo pravilno, na tem sloni svet.«^' To pa se ne uresničuje v zgodovinskem času, temveč zunaj tega časa, tam, kjer je mogoče srečanje Poncija Pilata - rimskega prokuratorja Judeje in mojstra - moskovskega pisatelja 20. stoletja. Tako mojster kot Pilat sta odrešena šele v svetu zunaj zgodovinske realnosti. Misel, vse bo pravilno, na tem je zgrajen svet, je zgolj vizija, ki se spreminja v mit o ravnovesju svetlobe in teme, dobrega in zlega, v mit o resnici, pravici in svobodi v svetu realnosti.
Ob srečanju Pilata in mojstra, v stiku moskovske in jeršalaimske pripovedi je časovna distança med obema svetovoma ukinjena. Vse tisto, kar ločuje moskovski svet od jerša-laimskega, je združeno v istočasnosti - v večnosti. Da je mogoče doumeti svet, spoznati odnose in razmerja v njem, je potrebno zgodovinske vezi in ločnice (torej čas!) ukiniti in jih nadomestiti s pomenskimi vezmi in ločnicami. Hkrati ob tem, ko so podobe ljudi, ki naseljujejo jeršalaimski oziroma moskovski svet, povsem zgodovinske^' - če ne drugega, so v njihovih podobah vtisnjene sledi družbene epohe - pa se v konfrontacijskem parale-lizmu razhčnih svetov razkriva tudi historična optika Bulgakova, povezana z vprašanji družbenega sistema in oblasti.
Omenjena istočasnost, časovna neuokvirjenost tvori kronotop, v katerem so realne - zgodovinske časovno-prostorske vezi pretrgane; dogajanje potemtakem poteka v irealni sočasnosti.
Kot je razvidno iz dosedanje obravnave, se Bulgakov navezuje na zgodovinska dejstva (prim. paralele med jeršalaimsko pripovedjo in svetopisemsko zgodbo o Kristusovem trpljenju) in na literarni vzorec (prim. vzporednice med zgodbo o mojstru in Margareti in Goethejevim Faustom), vendar hkrati prevladuje 'ahistorizem', ki ga avtor dosega s preoblikovanjem znanih oziroma že utrjenih predstav o posameznih realnih dogodkih in zgodovinskih osebah. Tako npr. kanonizirani evangeliji govore o samomoru Jude, medtem, ko govori Bulgakov v jeršalaimski pripovedi o tem, da so Judo ubili. Če je mogoče
" 1. Belza, Genealogia 'Mistrza i Malgorzaty', Literatura na swiecie ht 9 (1981), 197-254, glej tudi poglavje Analiza časo-vnih odnosov.
^' M. A. Bulgakov, Mojster in Margareta, 391. "Ib. 414
" Levin Volker spoznava v literarnih likih romana Mojster in Margareta realne osebe, sodobnike Bulgakova. Več o tem glej v razpravi: V. Levin, Das Groteske in Michail Bulgakovs Prosa, München 1974, 88-94.
103
upoštevati pričevanja evangelistov kot dokument o zgodovinskem, realnem dogodku, je | mogoče reči, da se Bulgakov oddaljuje od zgodovinske resničnosti, je torej 'ahistoričen'. i
V luči te 'ahistoričnosti' - ene temeljnih značilnosti pisanja Bulgakova - postajajo zgodovinska dejstva prav z metodo preoblikovanja temeljni okvir, v katerem se izpostavlja avtorjev odnos do etičnih in moralnih vprašanj sodobnega časa.
Podobno je mogoče ugotavljati pri navezovanju Bulgakova na literarne vzorce (prim. paralele med zgodbo o mojstru in Margareti in Faustom!).
V obeh primerih pogosto uporablja parafraze, parodično kontrastiranje, 'kvazi citate'.. Prevladujeta dva vidika: razmerje med individuumom in oblastjo (v okviru katerega je na prvo mesto postavljen moralni problem Poncija Pilata) v jeršalaimski pripovedi ter razmerje umetnost - ideologija v moskovski pripovedi. !
'Ahistoričnost' prikaže (in s tem dobi tudi svojo poetsko funkcijo) temeljna vidika v novi razsežnosti; dasi sta navidezno vezana na konkreten zgodovinski čas, postajata 'nadhis-torična' - torej izgubljata konkretne vezi samo s tem časom, se dvigata nad ta čas, postajata večna.
V. Zaključek !
I
Analiza časa in prostora v romanu Mojster in Margareta ponuja vrsto vidikov za inter- ; pretacijo oziroma razlago tega umetniškega dela. 'Casi' in 'prostori' v medsebojni pove- , zanosti niso ne v odnosu zaporednosti in ne medsebojne odvisnosti, pač pa se med seboj ¦ prepletajo po volji pripovedovalca - kakor narekujejo umetniška, estetska, idejna hote- | nja Tako čas kot prostor dobivata v določenem smislu zunajčasovne ali jzunajkonkretno - \ prostorske opredelitve. Iz te 'zunajčasovnosti' in 'zunajprostorskosti' se oblikuje razsež- \ nost, ki bi jo lahko poimenovali kot nadhistorično - trajno, večno. j
V romanu Mojster in Margareta sta, kot je pokazala analiza, dva svetova. Oba nastopata ; v dvojni funkciji: jeršalaimski svet v zgodovinsko opredeljenem, realnem času križanja i Jezusa Kristusa je hkrati tudi svet Akcije - Uteramega dela (mojstrovega romana o Pon- i ciju Pilatu, ki je hkrati tudi konstitutivni del romana Mojster in Margareta); zgodovinski ; moskovski svet 30. let 20. stoletja je hkrati tudi hkcija - transponiran v avtorjevi optiki j je navzoč v literarnem delu - v romanu Mojster in Margareta. j
Shematično prikazano gre pri prepletanju omenjenih svetov za dvojno razmerje: a) med zgodovino (jeršalaimski svet) in sedanjostjo (moskovski svet), b) med zgodovinskim in fiktivnim časom. To razmerje posredno omogoča soočanje obeh svetov in njihove duhov- j ne vrednostne vsebine. '
V realističnem prikazovanju zgodovinskega jeršalaimskega sveta se Bulgakov ves čas in ] minuciozno naslanja na 'zgodovinske' vire (evangeliji, razprave Makkavejskega, apo-krih). Zgodovinski čas moskovskega sveta pa, nasprotno, ne izhaja iz enakih osnov, pač pa ga avtor 'prelamlja' skozi svojo optiko v groteskno fEintastični podobi. Teme, ki jih av- ' tor izpostavlja kot humanistične vrednote (človeškost, morala, svoboda mišljenja in ust-. varjanja, vprašanje oblasti itd.) so tako ali drugače identične v obeh pripovedih (jeršalaim- j ski in moskovski), vendar v moskovski spet kot groteskna karikatura, torej v negativni podobi. Če so poglavitne osebe jeršalaimskega sveta individualizirani posamezniki, nosilci idej, moralnih dilem z individualnim moralnim profilom in odgovornostjo, v moskovskem svetu nastopajo karikirane lutke, ki jih premikajo sile nad njimi, naključni dogodki, in so z individualnega vidika le pasivni udeleženci dogajanja. V njih samih problem mo-
>° J. Karaš, Proza Michaia Butchakowa: z zagadnien poetyki, Wrociaw 1981, 42.
104
ralne in etične podobe ne obstaja, zato pa ga groteskno satirično pero Bulgakova 'prelam-Ija' v toliko bolj drastični podobi. Izjemi tega sveta sta le mojster in Margareta.
V 'Mojstru in Margareti' so vidne tri ravnine fiktivnega časa, med sabo prepletajoče se in tesno povezane z zgodovinskim časom: 1) fantastično groteskni čas, 2) transcendentalno - utopični čas, 3) 'legendarni' čas. Kakor se zgodovinski čas - sedanjost (30. leta 20. stoletja v Moskvi) spreminja v optiki Bulgakova v fantastično resničnost in grotesko, se zgodovinski čas križanja Jezusa Kristusa spreminja v 'legendarni' čas. Pripoved o Ješui han-Nasriju, dobrem človeku, popotnem filozofu, ki ostaja vse do svoje smrti zvest svoji ideji o kraljestvu resnice in pravice, kjer ne bo potrebno več nobene oblasti, postaja legenda. Ješua - razmišljujoč, ustvarjalen in v neuklonljivosti do smrti pokončen, svoboden, z vero v sočloveka in v njegovo dobroto, v svoji 'človeškosti' svetloba sveta (prim. Jan. 8,12) - svetloba pa simbolizira življenje, rešitev, ljubezen, srečo - je utelešenje 'večnih principov' človeškega življenja, ki preraščajo 'historičnost', a se lahko realizirajo le v fiktivnem svetu, v svetu, ki je zunaj zgodovinskega časa. Treba se je dvigniti iz zgodovinskega, prostorsko in družbeno opredeljenega vsakdana v transcendentni svet resničnosti, kjer ne družbene ne druge zakonitosti tako opredeljene vsakdanjosti ne veljajo, pač pa se življenje ravna po svojih najglobljih etičnih in moralnih principih. To pa je pravzaprav svet utopije. Zato realni osebi mojster in Margareta nehata eksistirati v realnosti, postaneta zgolj literarna lika ter se tako (zgolj v literaturi) spreminjata v simbol neoma-deževane ljubezni, večne ženstvenosti (Margareta) in v simbol, ki simboUzira usodo umetnika (mojster).
Summary
THE PROBLEMS OF TIME AND SPACE IN »THE MASTER AND MARGAR1TA« BY M. A. BULGAKOV
»Time« and »space« in ttie novel »The Master and Margaritas are clearly defined by analysis. Different worlds and their spiritual values confront each other by means of relationships between time and space. One can observe parallels between the so-called Moscow and Jerusalem accounts, between the story of the Master and Margarita in Goethe's Doctor Faustus, between the Jerusalem account and the Gospel - the story of Christ's suffering and Resurrection. The »times« and »spaces« are not mutually progressive or mutually dependent, but intertwined, following the will of the storyteller - as dictated by the artistic, aesthetic and ideological trends prevailing at the time when the book was written. In a certain sense both time and space exist beyong themselves. From this »out-of-timeness« and »out-of-spaceness« a phenomenon emerges that can be called superhistorical i. e. everlasting, eternal. In »The Master and Margarita« three time levels can be observed, which are closely connected with historical time and space: the fantastic-grotesque, the transcendenlal-utopian and the legendary. As historical time and space (the 'thirties in Moscow) change in the eyes of Bulgakov into a fantastic and grotesque reality, so the historical time and space of Christ's crucifixion change into a »legendary« period. The story of Jesus, the good man and travelling philosopher who until his death remains faithful to his idea of the kingdom of truth and justice where no authority will bie needed, becomes a legend. Jesus is meditative, creative, upright and unyielding to death; he is free, beheving in his fellow-creature and his goodness, representing the light of the world in his humanism; the light being the symbol of life, salvation, love, happiness and the embodiment of »eter-nal« principles of human life. These characteristics transcend history, but can only be realized in the . fictitious world, a world outside historical time where life follows its most profound ethical and moral principles. This than is the world of Bulgakov's Utopia. The real persons, the Master and Margarita, cease to exist in reality and become literary characters and thus (only in literature) Margarita changes into a symbol of perfect love and eternal womanhood, and the Master into a symbol of the destiny of the artist.
105
JANKO LAVRIN
10. februarja 1887, Krupa v Beli krajini - 13. avgusta 1986, London
Skoraj sto let dolgo življenje Janka Lavrina nudi preučevalcu njegove osebnosti in dela mnoga presenetljiva in vse pozornosti vredna dejstva. Za slovenskega slavista je v tem bogastvu najpomembnejše vendarle dejstvo, da je Janko Lavrin, svetovljanski literarni zgodovinar, esejist, prevajalec in publicist, lektor in docent (od leta 1918) ter potem dolga leta (od 1921 do 1953) profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu, ostal vse življenje intimno in tvorno navezan na domovino, slovensko kulturo in še posebej literaturo. O tem pričajo tudi nekatera na videz drobna dejstva. - Pred sabo imam posnetek pisma, ki ga je Janko Lavrin 5. oktobra 1985, nekaj mesecev pred srmljo, pisal v Moskvo ruskemu raziskovalcu Velimirja Hlebnikova (1885-1922) A. E. Parnisu, ko mu je ob pesnikovem jubileju poslal krajši spominski zapis Moje srečanje s HJebnikovom. V tem pretresljivem pismu piše Janko Lavrin o »težkem udarcu«, ki mu ga je »pred petimi tedni« prizadejala usoda z ženino smrtjo, o starčevskih nadlogah, ki ga mučijo v »99. letu življenja«, o spominu, ki da ga zapušča, o jubileju V. Hlebnikova, ki da bi ga morali praznovati tudi v Jugoslaviji in Sloveniji, in pri tem svetuje dopisovalcu, naj naveže stike z društvom slovenskim pisateljev, naj proučuje slovensko in druge jugoslovanske literature in prevaja Ivana Cankarja in »velikega« Prešerna.
S spomini na pesnika V. Hlebnikova, z zavzetostjo za sodelovanje med slovanskimi književniki in željo, da bi Rusi še naprej in ponovno prevajali Ivana Cankarja in »velikega« Prešerna se Janko Lavrin nekako vrača v svoje »rusko« obdobje, ko je po gimnazijskih letih (1899-1903 v Novem mestu, 1905-1907 na Sušaku) od leta 1908 s presledki (študij v skandinavskih deželah in Parizu) študiral in doštudiral slavistiko, kot simpatizer neo-slovanohlov sourejal revijo Slavjanskij mir (1908-1911) in s Sergejem Gorodeckim almanah Veles (1912-1913), s članki in prevodi v ruščino seznanjal ruske bralce z zahodno in južnoslovanskimi literaturami. Pri tem delu je Janko Lavrin ostal zvest slovenski kulturi in literaturi, in še posebej Ivanu Cankarju, o njem je pisal, v ruščino prevajal njegove črtice in novele, leta 1910 je v Peterburgu objavil prevod romana Hiša Marije Pomočnice (VdomeMarii Zasiupnicy). Lavrinov prevod romana je zmaličila zloglasna ruska cenzura, ki ni dovolila natisniti večji del osmega poglavja. S cenzuro se je Janko Lavrin srečal tudi kot dopisnik dnevnika Novoe Vremja, za katerega je poročal z balkanskega in zahodnoevropskega bojišča med prvo svetovno vojno v letih od 1915 do 1917, ta je tudi preprečila izid Lavrinove protivojne knjige »albanskih skic« V deželi večne vojne (1916). Oktobrska revolucija je pretrgala Lavrinovo »rusko« obdobje, Janko Lavrin se je proti koncu leta 1917 za stalno naselil v Angliji.
Na Angleškem se je Janko Lavrin kot profesor na univerzi v Nottinghamu ukvarjal predvsem z novejšo rusko literaturo od romantike do sodobnosti. V svojih knjigah in razpravah je s sociološkega in psihoanalitičnega oziroma »psiho-kritičnega« vidika, kakor je svojo raziskovalno metodo imenoval sam, obravnaval vrsto najpomembnejših ruskih literarnih ustvarjalcev, vendar je svojo pozornost posvetil predvsem Tolstoju, Dostojevskemu, Gogolju, Puškinu, Gončarovu, Turgenjevu, Lermontovu, Čehovu in Pasternaku. Tem velikim imenom je posvetil tudi nekaj monografij. Med temi monografijami so zanimive predvsem tiste, ki jih je Janko Lavrin v angleških izdajah opremil s skromnima oznakama
106
»an approach« in »a study« in pozneje izdal v novih natisih v znani zbirki Rowoltovih monografij v Hamburgu. Med temi monografijami sta v Nemčiji in v svetu doživeli največ izdaj in najvišjo naklado knjigi o Tolstoju in Dostojevskem. Večina teh »po obsegu skromnih, a vsebinsko bogatih /.../ in dragocenih uvodov v življenje in delo« (R. Neuhäuser) ruskih klasikov je prevedena tudi v slovenščino: Dostojevski (1968), Gogolj (1969), Tolstoj 1969, Gončarov (1972), Puškin in ruska literatura (1972), Lermontov (1973) in Turgenjev (1973). V njih se je uveljavila morda največja odlika Lavrinovega literarno-zgodovhiskega in kritičnega pisanja: posluh za bralca, ki ni nujno znanstvenik, in občutek za tiste pojave, ki so v nekem okolju in času aktualni in zanimivi s širšega, ne samo literarnoestetskega vidika. Lavrinovo »integralno vrednotenje avtorjev, v katerih delu odsevajo razni aspekti duha in časa in kulturne klime dobe« zato pomeni po uvodnih besedah, ki jih je sam zapisal v slovenski izdaji svoje knjige Književnost in duh časa (od Rous-seauja do Sartra), vrednotenje, ki »mora seveda upoštevati ne samo estetsko, temveč tudi psihološko, socialno (oziroma socialno-ekonomsko), filozofsko in večkrat tudi politično podlago, ne da bi pri tem zanemarjalo zgodovinsko perspektivo«. Tako široko gledišče je Janka Lavrina odvračalo od sodobnih novatorskih prizadevanj in iskanj tako ruskih formalistov kot evropskega strukturalizma in angloameriške »nove kritike« (New Criticism) in ga eklektično navezovalo na nekatere prvine pozitivizma, duhovnozgodovinske tradicije, ruske sociološke šole in psihoanalize z začetka 20. stoletja. Toda kompleksni »tradicionalizem« je pri Janku Lavrinu vendarle živel ob »tvornem skepticizmu« in smislu za dialog z umetnikom (prim. članka Tvorni skepticizem in Kritiki in umetniki, objavljena v osmem letniku revije Modra ptica, 1936-37). Janku lavrinu je uspelo, da je z različnih vidikov osvetlil osebnostne, umetniške, miselne in družbene značilnosti ne samo mnogih ruskih, ampak tudi nmogih evropskih ustvarjalcev od Rousseauja, Byrona, Balzaca, Hei-neja in Baudelaira do Nietzscheja, Rimbauda, Wilda, Ibsena, Shawa, Francea, d'Annunzia, Huysmansa, Strindberga, Rilkeja, Hamsuna, Pirandella, Prousta, Kafke in drugih.
Janko Lavrin se je uveljavil tudi na področju primerjalne literature. Pri nas so odmevale predvsem tiste primerjave, ki jih je Lavrin objavil v Ljubljanskem zvonu: Tolstoj in Nietzsche, Dostojevski in moderna umetnost (1926), Cehov in Maupassant, Dostojevski in Proust (1927), Ibsen in Shaw ter Huysmans - Strindberg (1928). Nekatere med njimi so zaradi raz-iskovalčeve hotene izzivalnosti primerjanja, ki sloni predvsem na »pravcati oporečnosti« oziroma kontrastu (npr. primerjanje Tolstojevega krščanstva, ki da je pritajeno poganstvo, z Niezschejevim poganstvom, ki da je pritajeno krščanstvo, in »kontrastnih« Dostojevskega in Prousta), vzbudile ugovore, ki so Lavrinu sicer priznavali zanimivost in duhovitost, a mu hkrati oporekali znanstveno in literamozgodovinsko utemeljenost.
Poleg objav v Ljubljanskem zvonu m knjige »psihokritičnih študij« Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj (1937) so za razširjanje razgledov po evropskih literaturah in še posebej sodobni ruski literaturi in tudi nekaterih literarnoestetskih vprašanjih na Slovenskem pomembni članki, objavljeni v reviji Modra ptica v predvojnih tridesetih letih. Med njimi morda zaslužita posebno pozornost esej O tragičnem (MP VIII, 1936-37) in študija Poezija ruske revolucije (MP XII, 1940-41). - Esej O tragičnem je klic človeka, ki se v kriznih tridesetih letih v želji »po novem pogumu za življenje in za resničnost« upira sodobnemu pesimizmu v unenu visoke grške in Shakespearove tragedije in upa, »da se bo rodila nova tragična umetnost kot protest proti (...) površnemu in povprečnemu pojmovanju človeka in življenja«. Janko Lavrin pri tem nastopa »proti vsemu modernemu naziranju«, vendar kot intelektualec, ki je sam izrasel iz moderne in njenih protislovij. Protest, ki naj bi ga izražala »nova tragična umetnost«, odkriva že v duhovnem iskanju in boju Dostojevskega, prvine in izgubljene možnosti »nove oblike tragedije«, ki naj bi »obravnavala tudi preproste ljudi in jih prikazala v njihovi tragični in heroični perspektivi«, pa pri Ibsenu in Cehovu. - Študija Poezija ruske revolucije je najpomembnejši predvojni prispevek, ki je nakazal in tudi ovrednotil razvoj ruske poezije v 20. stoletju od ruskega simbolizma do Majakovskega, Jesenina in Pasternaka. Lavrinovi ugotovitvi, da je poezija ruskega sim-
107
bolizma po Puškinu drugi kvalitetni vrh in da je v sodobni »poeziji ruske revolucije« najpomembnejše ime Boris Pasternak, sta veljavni in (zopet) aktualni tudi danes.
Med literarnozgodovinskimi sintezami je pri nas najbolj znana Panorama ruske literature (A Panorama ot Russian Literature) iz leta 1973, v slovenskem prevodu je izšla leta 1979.
Drugega oktobra 1956 je Janko Lavrin postal zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovenski akademiki so počastili Janka Lavrina za tiste mednarodno priznane zasluge, zaradi katerih je postal Magister Artium univerze v Nottinghamu, podpredsednik Angleškega inštituta lingvistov, član British Universities Association of Slavists, član londonskega mednarodnega PEN kluba... Slovenska akademija je pri tem še posebej poudarila zasluge, ki jih ima Janko Lavrin kot posrednik med slovensko kulturo in drugimi evropskimi kulturami. Lavrinova skrb za umetnost Ivana Cankarja, za drami Školjka Lojza Kraigherja ter Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, njegove revialne in knjižne objave prevodov jugoslovanskih in še posebej slovenskih pesnikov od Prešerna, Gradnika in Župančiča do Bora, antologija sodobne jugoslovanske poezije (An Anthology of Modem Jugoslav Poetry, 1962) in izbor slovenske poezije (The Parnassus of a Small Nation, 1957 in 1965), ki ga je uredil skupaj s prijateljem Antonom Slodnjakom, so dragocen prispevek za razvijanje tistega, kar bi imenoval Goethe »svetovna literatura«.
Tu se naš krog sklene, vendar ne v zaokrožen odgovor, ki bi ga zarisal neizbežni konec človekovega življenja, marveč v odprto vprašanje, ki nam ga zastavlja znana in manj znana duhovna dediščina svetovljanskega Slovenca Janka Lavrina.
Aleksander Skaza Filozofska fakulteta v Ljubljani
KRATKI SPISI (PISNE MINIATURE)^
Pisanje kratkih spisov (po Rosandiču: pisnih miniatur) v naši učni praksi ni tako ustaljeno kot npr. pisanje domačih nalog ali šolskih spisov. To je zapis, ki ga učenec napiše v desetih do petnajstih minutah kar med poukom. Spis se piše na posebne liste, lahko tudi samo na polovico ali četrtinko lista. Pri teh izdelkih učitelj ne kontrolira pravopisne usposobljenosti učencev, ampak se zanima predvsem za njihove ideje. Če učenec spremeni ali preuredi svoje misli, lahko svoje stavke prečrta, jih popravi ali zamenja. Kratek spis je dostikrat bolj osnutek kot pravi spis. Tega spisa učitelj ne oceni, da so učenci ob njegovem snovanju kar najbolj sproščeni; uporablja ga predvsem kot izhodišče za nadaljnje razpravljanje. Oglejmo si na nekaterih primerih, kako nastajajo kratki spisi.
V petem razredu smo proučevali velelne stavke in klicaj. Vsak učenec je na četrtinko lista napisal zapovedi in prepovedi, ki jih največkrat sliši. Zbralo se je veliko zanimivega gradiva:
108
Zbudi se zaspane! Zobe si umij! Nesi ven smeti. Pospravi svojo sobo. Pojdi v trgovino po mleko in kruh. Pojdi se učit. SpaaatI Govori v celih stavkih. Beri na glas. Na rob napiši datum. - Ne srebaj juhe! Ne vrtaj s prstom po nosu! Ne pij mrzle vode! Ne ropotaj! Ne pozabi zakleniti vhodnih vrat. Ne podi se po avh. Ne klepetati!
Pojavile so se za izražanje istega ukaza tudi različne slovnične oblike:
Ugasni tranzistor! - Bi ugasnil tranzistor?!
Pojej ričet! - A boš pojedel ričetl
Jure, umij si noge! - Jure, noge ti smrdijo kot gnoji
Ne prepirajta se! - Ne se prepirati!
To gradivo je klicalo po zelo poglobljenem opazovanju, razčlenjevanju in posploševanju. Ob njem smo razpravljali, kakšen odtenek strogosti ali prijaznosti se kaže v tej ali oni slovnični obliki, kakšno čustveno prizadetost vsebuje ta ali ona poved, s kakšno intona-cijo se izgovarja in če glede na to zasluži klicaj ali ne.
Nekoč so me spravili v slabo voljo petošolski doživljajski spisi, ki so bili napisani strašno stereotipno. Bili so nekako takile:
Ko smo prišli do reke, smo šli v vodo. Voda je bila kar topla. V njej smo uganjali vse mogoče. Ko se je zvečerilo, smo odšli domov.
Ni mi šlo v glavo, da bi učenci res tako neprizadeto doživljali svet okrog sebe. Menil sem, da se preveč opirajo na slabe vzorce spisov ali pa da se nočejo potruditi. DogovorOi smo se, da se bomo bolj posvetili podrobnostim. Noben učenec ne bo napisal praznega stavka Šel sem v vodo, ampak vsak bo natančno pisal, kako gre zares v vodo. Ko so učenci dojeli, kaj naj delajo, so v desetih minutah nastali takile spisi:
Šel sem do kolen v vodo in se ves tresel: »Brr, to je mrzlo!« Malo sem počofotal in se zmočil. Potem pa kot kit. Cof! In že sem bil v vodi.
Matevž
Zmeraj, kadar imam priložnost za skok, skočim, ne da bi preskušal, ali je voda mrzla ali topla. Če ni prostora za skok, se moram podati do kolen v vodo, nato pa hop. Takoj, ko skočim, zaplavam prsno, kravelj ali metuljčka, kot so nas učili v plavalnem klubu.
Niko
Stala sem na deski. Naenkrat se nekdo zaleti vame. Začnem loviti ravnotežje. Ko mislim, da sem že uspela, mi spodrsne in kot ploh padem v vodo.
Darinka
Ti spisi niso bili več stereotipni kot prvotni; v njih so bile razgibane povedi, medmeti, primere, imena za vrste plavanja, dobesedni navedki, dramatični sedanjik idr. Učenci so ob njih spoznali, da ni vrednost spisa v obrabljenih ugotovitvah, ampak v zanimivih podrobnostih, da ne zadostujejo prve besede, ki se človeku ponudijo, ampak da je treba poiskati čim bolj žive besede, oblike in stavčne vzorce.
Tudi obravnavo beril lahko povežemo s kratkimi spisi. Posebno lahko z njimi proučujemo, kako učenci dojemajo različne detajle v leposlovnih besedilih. Tako so npr. učenci pri obravnavi Tavčarjeve slike Šarevčeva sliva pisali, kaj mislijo o Metini prijateljici Ka-špurjevi Mini. Spisi so bili takile:
Mina je bila edina Metina prijateljica. Namesto da bi jo bodrila, jo je strašila, da ne bo dobila več dela. Tudi med nočno nevihto se ni bala za Meto, temveč jo je zanimalo samo, kje ima skrit denar. Ni bila prava prijateljica, temveč samo navidezna. V srcu je bila hinavka in laž-nivka. j.^^
109
Mina ;e bila škodoželjna (Ali veš, da te Videmski ne bodo več prosili za delo?). Denar bi ji najbrž ukradla, če bi mogla (Na Kuclju imaš denar? Kje pa, kje pa?). Mina ni bila prava Me-tina prijateljica. Če bi bila dobia prijateljica, bi morala preprečiti, da Meta ne bi umrla pod spodsekano slivo.
Mirko
Ko je Meta izgubila delo pri Videmskih, se ji je Mina posmehovala, da preveč sne. Ko je Mina neke noči, ko je divjal vihai, zvedela, da ima Meta na Kuclju skrit denar, so se ji oči zasvetile od zavisti. Verjetno bi najraje vstala iz postelje in odšla po denar. Take prijateljice jaz ne bi marala. i
Barbara
Koliko osebne prizadetosti je v teh razmišljanjih o lažnem prijateljstvu! Zanimivo je, da ; nekateri učenci pripisujejo Mini, da bi bila zmožna ukrasti denar. Pronicljiva je misel, da [ bi Mina, če bi bila prava prijateljica, morala preprečiti Metino nesrečno smrt. Učenci se ' navadno sramujejo ustno izpovedovati svoja notranja doživetja in razmišljanja, pisno pa ; to naredijo laže.
Učence je treba navajati tudi na stvarno poročanje. Kakšne so težave pri tem, naj pokažem na primeru dveh opisov poskusa, kako pod stekleno posodo ugasne goreča sveča. Napisali sta ju dve učenki sedmega razreda:
Učiteljica je prižgala zeleno svečo. Zagorel je rumen plamenček. Sveča je postala takoj za- i nimiva, kakor da je zaživela. Toda čez svečo, kije veselo živela, smo poveznili kozarec. Čez ; trenutek je sveča ugasnila. Tako je plamenček končal svoje kratko življenje.
Špela
Z vžigalico smo prižgali svečo. Pustili smo, da je plamen močneje zagorel. Potem smo svečo pokrili s kozarcem. Plamen je ugasnil, ker je pod kozarcem zmanjkalo kisika.
Barbara '
Takoj se vidi, da je prvi spis umetnostni oris, drugi pa strokovni opis. Pri teh spisih o po- ; skusu sem spoznal, kako si večina učencev pri slovenskem jeziku prizadeva svoj spis \ čimbolj okrasiti z lepimi besedami in globokoumnimi idejami, čeprav so pri stvarnem opi- \ su poskusa taki okraski in dodatki čisto odveč. Strokovni opis poskusa mora ugotoviti j le, kako se na konkretnem pojavu razkriva splošna zakonitost (v danem primeru pač to, ; da je ogenj oksidacija).
Za takšno obnašanje učencev pri slovenščini smo precej krivi učitelji sami. Menimo, da | če učenci znajo pisati slikovito in čustveno prizadeto, bodo znali pisati tudi znanstveno : suhoparno. To pa se ne zgodi. Prevladovanje leposlovnega pisanja v naši šoli ne ustreza I sodobnemu funkcijskemu gledanju na jezik in težnji po povezavi slovenščine z drugimi j učnimi predmeti. S pretežnim gojenjem leporečja svojih učencev ne pripravljamo zado- j voljivo na nadaljnji študij in življenje.
Večkrat premišljam tudi, kako bi navadil učence dobro pisati o družbeni problematiki. Pedagoška napaka je v tem, da jim dajemo pisati prezahtevne spise o domovini in njeni ; preteklosti, ki jim niso kos, in zato brezdušno frazarijo (»nakladajo«, kot temu sami pravijo v žargonu). Zanje so zares pomembni pojavi, ki se tičejo njihovega življenja in na katere skušajo sami vplivati. Menil sem, da je žepnina taka stvar, ob kateri učenci dobro čutijo gospodarsko stanje svoje družine. Preberimo dva spisa, ki sta ju v četrt ure napisali učenki osmega razreda:
Kadar mama ni v stiski za denai, mi pusti na mizi petsto dinarjev. To se zgodi navadno dvak-; rat na mesec. To v današnjih časih ni veliko. Enkiat na teden grem v kino, kar stane dvesto \ petdeset dinarjev. Sladoled si privoščim dvakrat na teden, čeprav bi mi prijal vsak dan: to \
110
znaša dvesto dinarjev. Poleg tega moram imeti zalogo žvečilnih gumijev, saj brez njih ne morem živeti. Kupujem tudi razne revije. Ob teh nakupih mi denar, ki mi ga mama da, skopni, kot bi mignil
Potem moram stopiti k mami in ji razložiti, za kaj potrebujem denar. Če se mami zdi, da sem dobro premislila, za kaj bom denar porabila, in da ga ne bom po nepoUebnem »metala stran«, potem se znajde v mojem žepu novih petsto dinarjev. Ti pa seveda skopnijo v enem tednu, če ne že prej.
Če dobro premislim, moram priznati, da me doma še kar dobro zalagajo z denarjem in da ne trpim pomanjkanja.
Tea
Naj-najdražja mami in oči!
Najprej Vaju lepo pozdravljam. Sporočam Vama, da sem živa in zdrava. Kako se imata vidva? Verjamem, da je Vama lepo, ko sta sama.
Tukaj se imamo krasno. Sonce, morje, družba je res prima. Ampak kaj, ko je vse tako drago. Disko je blazno drag. Res hodimo v najdražjega, ampak če je najboljši. Potem pijača - katastrofalno draga. Sladoled vsak dan. Dvakrat smo najeli čoln. Slabo je biti brez denarja, posebno daleč od Vaju.
Saj ni treba veliko. Problem je v tem, da sem puncam dolžna par tisočakov. Za denar vnaprej HVALA.
Upam, da bo Vaju moje pismo razveselilo, saj je že nekaj časa, kar sem nazadnje pisala. Lep pozdrav
Veronika
Na osnovi takih spisov se da izvrstno debatirati, kako se gospodarske razmere kažejo v življenju učencev in kako gmotna stiska vpliva na način komuniciranja otrok s starši. Pri tako zastavljenih problemih učenci ne zahajajo ne v zlagane slavospeve in ne v črnogledo kritiziranje. Prav tako prizadeto lahko učenci pišejo tudi o drugih stvareh, s katerimi niso zadovoljni in o katerih premišljajo, da bi jih bilo treba spremeniti. Na ta način spoznavajo, da v življenju ne zadostuje samo reproduciranje tujih idej, ampak da je treba razmišljati o svojih problemih z lastno glavo.
Na nekaj primerih sem pokazal, kako se da s kratkimi spisi (pisnimi miniaturami) obogatiti pouk slovenskega jezika. Seveda s tem niso izčrpane vse vrste kratkih spisov in vse možne teme zanje. Domisehi učitelj bo našel še na desetine spisovnih vaj in naslovov za spise. Bistvo kratkih spisov je v tem, da se učenci in učitelj eden drugemu odprejo. Učenci učitelju predstavljajo svoja doživetja, spoznanja in razmišljanja, učitelj pa jim vrača presoje, kako je njihovo pisanje izvirno, ustrezno okohščinam sporočanja in njihovo mišljenje prodorno. Kratki spisi so osnutki, ob katerih učenci ugotavljajo svojo spoznavno in izrazno moč in nemoč. V naši šolski praksi se uveljavljajo zlasti hitro misleči ali celo vsiljivi učenci, kratki spisi, ki se pišejo med poukom, pa omogočajo, da razvijajo svoje zamisli tudi bolj počasni in zadržani učenci. Če učitelj vseh šolarskih idej ne razume, lahko Hste odnese domov, jih v miru prebere in pri naslednji uri nadaljuje diskusijo o obravnavani problematiki. Čeprav kratki spisi niso predpisani z učnim načrtom, lahko pomenijo izvrstno popestritev in poglobitev pouka slovenskega jezika.
Franc Žagar Pedagoška akademija v Ljubljani i
111
SREČKO KOSOVEL, KONS.
Naslovna Kosovelova pesem se v rokopisu (NUK, inv. št. 84/49, Pesmi III., rkp. 180) glasi takole:    \
Gnoj je zlato :
in zlato je gnoj.
oboje - O \
0~ oo i
c» =0 i
AB<
1, 2 3
Kdor nima duše ne potrebuje zlata kdor ima dušo
ne potrebuje gnoja. '
I, A.
j
Pesem ni brez zgodovine. Prvič je bila objavljena v Integralih '26, Ljubljana/Trst 1967, ki jih je uredil ; in jim spremno besedo napisal Anton Ocvirk. Tu jo najdemo na treh mestih: na platnicah in na strani 131 v obliki faksimila rokopisa ter na strani 130 v natisnjeni verziji. Da je bila pesem prebrana po- I vršno, je pokazal leta 1973 v članku Neznani Srečko Kosovel (Prostor in čas 1973, posebni natis 1974) i Alfonz Gspan: »Zadnjo vrstico (je treba) brati lA, ne JA. Ne gre namreč za nikakršno pritrdilnico i ali kratico ali kaj podobnega, marveč preprosto za porogljiv posnetek živalskega glasu« (92). Gspan je spregledal (ali se mu je zdelo mogoče malenkostno omenjati), da je na poti od rokopisa do natisa prišlo še do drugih sprememb: tretji verz se v Integralih začenja z veliko začetnico namesto z malo (Oboje), kakor je razvidno iz rokopisa, tam, kjer v rokopisu beremo O, je v natisu O ali mogoče celo krožeč. Sedmi verz se po novem glasi /, 2, 3., na koncu osmega in devetega verza sta dodani vejici ter na koncu enajstega pika, ki je v faksimilu manjkala. j
1974 je polnih 18 let po izidu prve knjige Kosovelovega Zbranega dela pri slovenskih klasikih (ured- | nik A. Ocvirk) izšla druga knjiga, ki je na strani 23 prinesla našo pesem v tejle verziji: na koncu dru- \ gega verza je pika (gnoj.j, Oboje je še vedno pisano z veliko začetnico, tudi sedmi verz ostaja tak kot \ pri branju v Integralih 1967, konec osmega, devetega in desetega verza so dosledno postavljene vejice ter na koncu enajstega pika. V opombah so pesmi posvečene skoraj tri strani (577-579). Tu izvemo, da je rokopis »še kar dobro čitljiv« in »na hitro sestavljen kakor v eni sapi«. Gspanova intervencija je povzročila tudi tole korekturo: »Tiskarski posnetek rokopisa v Integralih na 131. strani je j mestoma okvarjen: konec drugega verza je kdove zakaj odpadla pika, a pri zadnjem za črko I vejica, ] ki je v izvirniku dobro vidna. To pa zamegljuje ironično poanto, ki se skriva v zvočnem posnetkii | oslovega glasu, in seveda njeno idejno jedro, ki po svoje osvetljuje celoto. Zaradi tega je iz pesmi iz- j ginil posmeh, ki ga je Kosovel hotel doseči prav z zadnjim verzom, saj ga je kar dvakrat podčrtal.« j Pesem je nato Ocvirk interpretiral kot primer konstruktivističnega pesnjenja. Na zunaj je »navidez- i no igriv(a)«, »a je vendar kljub vsemu resno pesniško dejanje z močnimi idejnimi poudarki na dnu, \ pravo nasprotje impresionistične čustvenosti in opisnosti«. Njeno genezo pojasnjujejo vrstice: »Pe- ; sem je nastala prve dni juUja 1925. Takrat je Kosovel komaj dobro prišel domov na počitnice, ko je i pri svojem očetu naletel na kmeta .Jožeta Petelina-'Gabršena', ki se je prišel posvetovat k njemu o | svojih stvareh. Mimo drugega je omenil, da prebira knjigo 'Gnoj je zlato'. Po pripovedovanju pesni- ; kove sestre Anice je Srečka že ob naslovu samem spreletelo, da se je namuznil, potem pa se je še | nekaj dni nasmihal, kadar se je spomnil nanj (...) Delce s tem naslovom, pravzaprav brošura majh- i nega žepnega formata z mehkimi platnicami, niti ni kdove kaj posebnega, saj obsega komaj borih šest- I najst strani. Napisal jo je agronom A. Jamnik, izšla pa je leta 1921 v Ljubljani. Toda kljub vsemu nas i
112 !
že naslovi poglavij pouče, da imamo opraviti s samimi koristnimi navodili, ki so namenjena poljedelcem«. Zraven je naveden zapis iz Kosovelovega dnevnika iz tega časa, »ki ga moramo imeti za prvotno zasnovo Kons. 5. Glasi se: Zlata mrzlica/Ljudje imajo zlato mrzlico Kapitalizem/Gnoj je zlato/Zlato je gnoj, ker ga zato uporabljajo/Kultura= dekla kapitalizma.« Vse pravkar citirano je ponovljeno v Ocvirkovem članku Motivni svet Kosovelovih Integralov, ki je izhajal leta 1974 v reviji Sodobnost, le pri zadnjem citatu spet ni prav natančen pri prepisovanju ločit
Nazadnje je pesem zaposlovala Janeza Vrečka (Ljubljanski dnevnik 8. dec. 1984, str. 10, 22. dec. 1984, str. 10), Toneta Pretnarja (Ljubljanski dnevnik 15. dec. 1984, str. 10, 5. jan. 1985, str. 9) in Janka Kosa (Ljubljanski dnevnik 22. dec. 1984, str. 10). Končno je v zadnjem zborniku SSJLK (XXII, Ljubljana 1986, str. 143-146) Vrečko svojo interpretacijo ponovil, najprej povzemajoč polemiko s Pretnarjem v Dnevniku: »T. Pretnar postavlja misel o Kosovelovi eksplicitni poetiki toka: zadnji verz, v katerem naj bi šlo za elektrotehniški enoti, za džul (J) in amper (A), naj bi potrjeval afirmativno precizno znanost, ki je že v verzih od 3 do 7.« Vrečko je Pretnarjevo tezo celo podkrepil z biografskim podatkom o Kosovelovem zanimanju za elektrotehniško izrazje, vendar jo kljub temu zanikal, češ da pesniku ni nikoli šlo za poetiko toka, ampak le za poetiko energije. Navedel je šest argumentov, da je treba zadnji verz Konsa 5 brati kot /, A. Od njih so trije zunajbesedilne narave (zveza I-A v Kosovelovih dnevniških zapiskih in pesmi sodobnika Poljanskega), četrti se sklicuje na inovativnost in večjo primernost dvozložne rime (gnoja/I-A), šesti pa je grafološki argument. Tako je zavrnil Pretnarjevo domislico o džulu in amperu, pozabil pa spodbiti njen verznooblikovalni argument Zadnji verz pesmi lahko končno beremo kot J, A ali /, A, a v nobenem primeru to ne more biti zapis pritrdilnice ali oslovskega riganja, ki ju običajno beremo JA in lA. Pri razlagi drugih verzov je Vrečko najprej citiral Ocvirka (ZD III, str. 688), po katerem simbol «> ustreza »neskončni vrednosti« zlata v kapitalističnem svetu, O pa gnoju, »neč(emu) ogabn(emu)«. Šestega in sedmega verza se je Ocvirk lotil takole: »V svetu pismenega komuniciranja ima {,..) osnovno (...) vrednost abeceda (na to nas spominjajo začetne črke abecede), v matematičnem svetu pa imajo to osnovno vrednost številke. Vendar je med tema dvema sistemoma: med pisanjem in računanjem razlika, saj matematično znamenje neenakosti kaže, da so začetne črke abecede 'manj vredne' od osnovnih števil.« Citirano interpretacijo je Vrečko nadgradil s temi tezami: števila so pomembnejša od črk, ker so tri (1, 2 3), črki pa samo dve (A B); s števili je mogoče kaj meriti in računati in se zato »neposredno vežejo na kapitalsko logiko iz prvih dveh verzov«. Verzi od 8 do 11 odpirajo prostor pesniški logiki, ki je drugačna od kapitalske in matematične v prvih dveh delih pesmi (brezdušen človek nima potrebe po zlatu, ker si ga je že dovolj nagrabili človeku z dušo pa je zlato odveč). Zadnji verz pesmi pomeni Vrečku posebno enoto, ki »posmehljivo nadgradi vse tri zgoraj omenjene logike, kapitalsko, matematično in pesniško, in sicer glede na žival, ki ga izreče - da je ta svet nor - osel je znamenje norosti, da pa je mogoče v njem vendarle vztrajati; v tem primeru je osel znamenje trmastega vztrajanja«.
Razlaga zveni prepričljivo kljub dejstvu, da z verzom A B < še vedno ne vemo kaj početi (Ali so sinonim pesniškega, verbalnega odnosa do sveta?). Vrečko priznava, da pesem »še vedno dopušča številne interpretacije«. Izkoristil bom te spodbudne besede in izrečenim resnicam in domnevam dodal še nekaj drobcev, ki so obogatili mojo predstavo o Kosovelu.
Prvi polovici pesmi nimam dodati kaj novega; jasnosti na ljubo se mi zdi koristno le prevesti prva dva verza v nemetaforično govorico:
Gnoj je koristen in zlato je škodljivo.
V prvem verzu je treba vzeti v misel sintagme zeleno zlato, črno zlato, tekoče zlato, ki potrjujejo bur-žujsko percepcijo sveta, drugi verz, ki govori, da zlato (bogastvo) pokvari človeka, pa priziva cito-yenske moralne norme in zato kljub enaki skladenjski strukturi pomeni prvemu opozicijo.
Tretji verz obo;e = O pomeni odrekanje tako buržujskemu kot citoyenskemu vidiku, torej meščanskemu razmerju do sveta v celoti.
Četrti in peti verz sta izjava o absolutni ekvivalenci med skrajnostmi, verjetno med pojavi tega sveta sploh in so značilni tudi za halucinatorično logiko; v besedilu pa pomenita ekvivalenco prvima dvema verzoma in tako tematizirata alternativo meščanstvu.
Ker A B šestega verza še ni A B C (abeceda, verbalni odnos do sveta, znamenje grške in latinske civilizacije) in ga zato tudi težko povežemo z značilnimi naslovi »koristnih«, »potrebnih« priročniških
113;
knjig, ki jiii je poznal Kosovel (ABC des Komunismus, ABC Beitrage zum Bauen). Po lotmansko bomo poiskali ekvivalenta za A in B kar v pesmi sami. Izbire skoraj ni: A ustreza gnoju, B ustreza zlatu. Ker je oboje O, nas tudi ne sme čuditi, če je A B < 1, 2 in 3. Do šestega verza smo imeli opravka v bistvu z le dvema besedama (zlato in gnoj) in enim razmerjem med njima (=).
V šestem in sedmem verzu se vrednotenje spremeni. Pojavijo se »druge vrednote«, zašifrirane z 1, 2 in 3. Ker so do sedaj še vsi alianumerični znaki dobili svojo leksikalno ustreznico, jo smemo upati najti tudi tu. Ce na pomoč pokličemo verze od 8 do 11, so nove vrednote, ki ne rezultirajo v nihilizmu, človek, njegova duša in njen drugačen odnos do sveta. Brezdušnež ne rabi zlata, ki človeka skvari, ker je že pokvarjen. Človek z dušo (dobri) pa ne rabi gnoja, ki je koristen, ker mu ne gre za nikakršne koristi. Ker Kosovel nikjer ne sugerirá, da brezdušnež ne bi bil tudi človek, in ker sta gnoj in zlato identična, lahko naredimo iz predzadnjih štirih verzov sklep: Človek ničesar ne rabi. Alternativa meščanstvu pa tudi halucinatoričnosti je svet brez potreb, nepolaščevalni odnos do sveta (med imeti in ne imeti ni nobene razlike). Prva polovica pesmi, ki je odslikavala meščanski svet potreb in imetja, je uveljavila tudi vrednotenje (vrednotenje je tu pač refleks človeških potreb), izraženo v prevladujočem glagolu »je enako« (enakost je citoyenska konstituanta meščanstva: svoboda, enakost, bratstvo).
Zadnji verz pesmi bo zasuk k drugačnemu vrednotenju podkrepil: / je fonetično najvišji, A najnižji vokal. V skladu s temeljno opozicijo v pesmi pripada 1-ju pomen zlata, A-ju pomen gnoja (kakor že v šestem verzu v sicer drugačni zvezi). Vračamo se torej v začetek pesmi, ki je relacijo vzpostavil na ravni ekvivalence. RazUka je, da je tu med elementoma skrajnosti samo vejica, ki loči le člene v naštevalni verigi, pomeni soobstajanje. Svet samo je, med njegovimi členi ni odnosov imetja, potreb, koristnosti in škodljivosti ali ekvivalence. Skratka, to je svet brez (meščanskih) družbenih zakonitosti. Prostor za filozofske in drugačne interpretacije se tu šele odpira.
Prepričan sem, v nasprotju z Gspanom in prav gotovo še marsikom, da pesem ni samo eksperiment ali stranska faza v razvoju Kosovelove poezije. Eden izmed pogojev poezije je šilriranost zapisa, ki bralcu interpretu ponuja množico rešitev in prav toliko užitkov (ugodja). Za Vrečkom moram ponoviti, da te možnosti še zdaleč niso izčrpane. Izhodišča za drugačne razlage so ponudili razmišljajoči kolegi na zadnji ekskurziji v Kosovelov Tomaj: eden je opozoril, da je zapis sedmega verza v rokopisu mogoče prebrati tudi kot 1, 23, saj med 2 in 3 ni vejice! drugemu se je zdelo, da je O ustrezneje prebrati kot O ali krog, ki bi ponazarjal zaključenost, vesoljnost, kakor je prebral že Ocvirk v Integralih, če gre v zadnji vrstici za osla - ta ima v naši kulturi še dodatno bogato simbohčno vrednost: Vlado Na-rtnik se je spomnil pravljičnega motiva osla, ki bljuje in 'serje' zlatnike... Veliko veselja pri delu!
Miran Hladnih
Filozofska fakulteta v Ljubljani
114
SLOVENISTIKA V LETU 1985
Bibliografski pregled
BIBLIOGRAFIJA
Berčič, Branko: Slovenska beseda in slovenski reformacijski avtorji v tiskih 16. stoletja. - Parola e libro. Riforma protestante slovena del XVI secolo = Beseda in knjiga. Slovenska protestantska reforma XVI. stoletja. Trieste 1985, 43-65.
Ital. prevod na str. 23-40.
Hladnik, Miran: Bibliografija znanstvenega in strokovnega dela Franca Zadravca. - SR 33 (1985), 475-484.
Fras, Antonija: Bibliografija Frana Rosa. Kronološki pregled; 1914-1983.-Celjski zbornik 1985, 261-302.
JEZIKOSLOVJE
Aitzetmüller, Rudolf: Ein Brief von F. Ramovš an H. Reichelt vom 14. 9. 1918. - Anzeiger für sla-vische Philologie (Graz) 15/16 (1985), 231-232.
Banič, Stanko: O posebnostih sklanjatve nekaterih latinskih in iz grščine latiniziranih medicinskih izrazov. - Zdravstveni vestnik 54 (1985), 221-222.
Bel'skaja, Valentina Alekseevna: Obščee i speci-fičeskoe v leksike slavjanskih jazykov (na primere obščih nazvanij lic v sovremennom slovenskem i russkom jazykah). Minsk 1985. 24 str.
Bethin, Christina Y.: Intonation and length in the Slovene genitive plural. - Slovene studies (New York) 7 (1985), 5-11.
Bezlaj, France: Iz slovenskega imenoslovja. -Ruška kronika. Ruše 1985, 25-26.
Bolta, Marija: The subject-to-subject raising rule in Slovene. - Linguisüca 25 (1985), 95-109.
Bregant, Mihael: Jezikovne zadeve. - Medicinski razgledi 24 (1985), 144-154.
o medicinskem jezilcu.
Crompton, Andrevir; Phonology in speech synthesis of Slovene. - Zbornik IH. znanstvenega srečanja Računalniška obdelava jezikovnih podatkov. Bled 1985, 83-112.
Dejanova, Marija: Podčineni izrečenija s"s s"juz da v s'Vremennija slovenski knižoven ezik (v sravnenie s b"lgarski). Sofija, BAN 1985. 137 str.
Dolenc, Anton: Zdravniki (in drugi) o jeziku. XV. jubilejno spominsko srečanje profesorja doktorja Janeza Plečnika. - NRazgl 34 (1985), 131-132.
Dolgan, Milan: Preizkušanje jezika. Lj., Samozaložba 1985. 259 str.
- Smiselne zveze. - JiS 30 (1984/85), 243-248.
Dular, Janez; Teoretična izhodišča. - Povejmo naravnosti Jezikovni odsevi birokratskih odklonov v samoupravni družbi in jezik množičnih občil. (Besedila s posvetovanja). Lj., Delavska enotnost 1985, 7-13.
- Vzorci pogovora v dvojezični družbi. - Seminar slov. jezika, liL in kulture 21 (1985), 63-77.
Erjavec, Tomaž, Peter Tancig: Morfološki generator za nekatere besedne vrste v slovenščini. Realizacija v prologu. - Zbornik III. znanstvenega srečanja Računalniška oixielava jezikovnih podatkov. Bled 1985, 253-285.
Fabjan Baje, Diomira; Izkušnje pri prevajanju sodobnih slovenskih besedil v italijanščino. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 119-123.
Isto v: Celovški zvon 3 (1985), št. 7, 36-39.
Forstnerič, France: Novinarjeva zavezanost bralcem in virom informacij v samoupravni ureditvi z izraznega stališča. - Povejmo naravnosti Lj. 1985, 53-58.
Francescato, Giuseppe: Elementi romanzi nella parlata slovena di Mersino Alto (Udine). - Zbornik u čast Petru Skoku o stotoj obljetnici rodenja (1881-1956). Zagreb JAZU 1985, 153-160.
Marsin v Terski dolini.
Galton, Herbert: Imperfective and perfective past tense in Slovene: a definitely non-binary approach. - Slovene studies (New York) 7 (1985), 51-56.
Gams, Matjaž: Zmeda račimalniškega izrazoslovja. »Le čevlje sodi naj kopitar ...«. - NRazgl 34 (1985), 103-104.
Ob članku Igorja Žužka, prav tam, 43.
115
Gjurin, Velemir, Ksenija Svetina: Od 29. marca 1984 deluje pri SD Ljubljana Lektorski odsek. -JiS 30 (1984/85), 268-269.
Gjurin, Velemir: Priponsko obrazilo -aš v slovenščini. - SR 33 (1985), 195-222.
Glazer, Janko: O ciprošu, o fratah in še o čem. (Malo jezikovnega kramljanja s Pohorja.) - Ruška kronika. Ruše 1985, 677-680.
Grad, Anton; Toponomastički prispevki. - Zbior-nik u čast Petru Skoku o stotoj obljetnici rodenja (1881-1956). Zagreb 1985, 175-179.
Gradišnik, Janez: Brod, brodarstvo in še kaj. -JiS 30 (1984/85), 169-171.
- Za lepo domačo besedo. Priročnik sodobne slovenščine. Mb., Obzorja 1985. 211 str. (Slovenski dom. 10.)
Grybosiowa, Antonina: O relacijah v semantičnem polju percepcije z vohom v slovenščini (2). -JiS 30 (1984/85), 113-116.
1. del v prejšnjem letniku.
Herrity, Peter: France Prešeren and the Slovene literary language. - The formation of the Slavonic literary languages. Columbus, Oh. 1985, 147-159.
Igličar, Albin: K vprašanjem tematske tipologije poimenovanj za nove pojave in pojme iz naše družbene prakse in teorije. - Povejmo naravnosti Lj. 1985, 30-33.
Jakopin, Franc: Anton Bajec. In memoriam. -NRazgl 34 (1985), 400.
- Vprašanje dvojezičnosU v zgodovini slovenskih osebnih imen. - Seminar slov. jezika, lit.-in kulture 21 (1985), 17-20.
- Zum aktuellen Stand der SlovenisUk. - Spra-chen und Literaturen Jugoslaviens. Wiesbaden 1985, 71-82.
Jakopin, Primož; France Prešeren vocabulary -rank frequency relationship. - Zbornik 111. znanstvenega srečanja Računalniška obdelava jezikovnih podatkov. Bled 1985, 611-615.
Jogan, Savin, Vida Šrot: Razni družbeni vzroki, ki sprožajo razmah birokratičnega izražanja (teze). - Povejmo naravnosti Lj. 1985, 49-50.
Kmecl, Marko: Bolje - lepše - pravilneje. - Gozdarski vestnik 43 (1985), 48, 95, 142, 163.
Košmrlj-Levačič, Maja: Dve vprašanji iz terminološkega besedotvorja. - Mostovi 20 (1985), št 1, 29-30.
Kotnik, Bertrand: Ta hiša je moja... - Družina in dom 36 (1985), št 1, 7; št 2, 7; št 3, 11; št 5, 8; št 7, 8; št. 8, 8; št. 9, 8; Št 10, 8.
o iiišnih imenih na KoroSkem.
Kraigher, Hojka: Razvoj in sedanje stanje v slovenski gozdarski terminologiji. - Gozdarski vestnik 43 (1985), 365-369.
Krašovec, Jože: Je prevod Svetega pisma interpretacija? Ob novem slovenskem prevodu Nove zaveze. - NRazgl 34 (1985), 71.
Kraut, Bojan: O izrazih »specifičen« in »relativen«. - Strojniški vestnik 31 (1985), 102.
- »Stick-slip efekt« - »Rattermarke«. - Prav tam, 36.
»Trzavo drsenje«, »trzava sled«.
- Terminologija v strojništvu. - Prav tam, 101-102.
Krek, Leon: Priprava večjezičnega slovarja računalništva. - Mostovi 20 (1985), št 1, 24-27.
Kunst-Gnamuš, Olga: Leksično upovedovanje. -JiS 31 (1985/86), 14-18.
- Nasprotje - temeljno pomenotvorno razmerje.
- Sodobna pedagogika 36 (1985), 220-231.
- Socialni dejavniki govornega razvoja. - Prav tam, 113-118.
- Vrednost enakovrednega pogovora kot oblike spoznavanja in sporazmnevanja. - Prav tam, 48-51.
Kuzmič, Mihael: Prevajanje svetega pisma v prekmurščino. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj., Društvo slov. knjiž. prevajalcev 1985, 89-94.
Islo v: Celovški zvon 3 (1985), št. 9, 31-35.
Lausegger, Herta: Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem. - SR 33 (1985), 223-230.
Ludvik, Dušan: Ljudska imena za repatice. - Tra-diUones 14 (1985), 105-108.
Majdič, Viktor: Oblikoslovna podoba samostalnikov moškega spola na -e. - JiS 31 (1985/86), 55-62.
Mečkovska, Nina Borisovna; Osebni zaimki v slovenskem in v vzhodnoslovanskih jezikih. (Zgodovinski komentar k fragmentu kontrastiv-ne slovnice.) - SR 33 (1985), 17-25.
- Samostalniški neosebni zaimki v slovenskem in v vzhodnoslovanskih jezikih. - SR 33 (1985), 315-328.
116
Merku, Pavle: Il dialetto sloveno del Torre. -Gente e territorio delle Valli del Torre. Tarcen-to-Udine 1985, 179-181.
Tersko narečje.
- Imena naših krajev. - Mladika 29 (1985), 8-9, 32, 50,75-76, 111, 131, 148-149.
Slovenski toponimi v Trstu (2), Koromačnik. Slivno, DraSca. Pr-čedou, Kolonkovec, Nabrežina in Brojnica.
Moder, Janko: Materinščina. - Rodna gruda 32 (1985), št 1-12.
Nečak-Luk, Albina: Perspektive razvoja dvoje-zičnosti na narodnostno mešanih območjih v Sloveniji. - Seminar slov. jezika, lit in kulture 21 (1985), 21-29.
Neweldowsky, Gerhard: Slovenski elementi v koroški nemščini. - Celovški zvon 3 (1985), št. 8, 17-25.
- Sprachliche Differenzierung innerhalb Tru-bars Katechismus von 1550. - SR 33 (1985), 153-161.
Novak, Franc: Slovar beltinskega prekmurskega govora. Dopolnil in uredil Vilko Novak. Murska Sobota, Pomurska založba 1985. VII, 138 str.
Novak, France: Slovnična tipologija poimenovanj za nove pojave in pojme iz naše družbene prakse in teorije po letu 1945. - Povejmo naravnosti Lj. 1985, 33-36.
Novak, Vilko; Neodgovorno paberkovanje po prekmurščini. - JiS 30 (1984/85), 263-265.
o delu Marije Petrov-Slodnjak.
- Über die Phonetik des Dialekts von Prekmurje in der Volks- imd Schriftsprache. - Linguistica 25 (1985), 111-131.
Orešnik, Janez: O desnem izpustu prolditično-enkliUčnih naslonk - JiS 30 (1984/85), 145-147.
- O desnem prilastku v slovenščini. - JiS 30 (1984/85), 242-243.
Orožen, Martina; Besedotvorne značilnosti psevdonimov v slovenski publicistiki 19. stoletja. - Zlxjmik Matice srpske za filologiju i lingvis-Uku 17/18 (1984-1985), 575-581.
- Liturgična terminologija v zgodovinskem razvoju osrednjega in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika (do konca 18. stoletja). - Die slawischen Sprachen (Salzburg) 9 (1985), 49-62.
- Smernice knjižnega jezikovnega razvoja od Jurija DalmaUna do Jurija Japlja (1584-1784). -JiS 30 (1984-85), 217-223.
Paulin, Andrej; O metalurškem strokovnem izrazoslovju - predlog za slovenski metalurški slo-
var. Nadaljevanje XXVII - Zaključna beseda. Str. 445-449. - Rudarsko-metalurški zbornik 32 (1985), št 1/2, priL
Petrov-Slodnjak, Marija; Die christliche Terminologie der pannonischen Dialekte. - Die slawischen Sprachen (Salzburg) 9 (1985), 63-75.
PrleSki. prekmurski, kapcavski.
- Po prekmurščini ni treba paberkovati. (V odgovor V. Novaku.) - JiS 31 (1985/86), 94-96.
Odg. na članek V. Novaka v JiS 1984/85, 26Î-265.        •
Planina, France; Prof. France Jesenovec - jezikoslovec. - Loški razgledi 32 (1985), 198.
Počkar, Ivanka: Slovenščina v Brežicah ali rub-Ijenje glave živoj osebi. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva 25 (1985), 75-77.
Podbevšek, Katja: Praktičen primer filmskega lektoriranja. - JiS 31 (1985/86), 80-84.
Pogačnik, Jože; Scriptura sacra et viva vox. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 17-26.
O nastajanju slovenskega knjižnega jezika ob prevodu Biblije.
Pogorelec, Breda: Izhodišče in teoretske osnove slovenskega jezika. Slovenski jezik v vzgoji in izobraževanju. - JiS 30 (1984/85), 176-182.
- Položaj slovenskega jezika med NOB in razvoj vojaškega, političnega in uradovalnega jezika. -Seminar slov. jezika, lit in kulture 21 (1985), 5-16.
- V spomin akademikoma dr. Antonu Bajcu in dr. Jakobu Riglerju. - JiS 31 (1985/86), 41-50.
Pohl, Heinz Dieter: Kärtner Bergnamen III (6-8). - Österreichische Namenforschung (Wien) 13 (1985), Nr. 2, 39-73.
- Klagenfurt und Truttendort. Zwei namenkundliche Notizen. - Prav tam, 75-77.
- Slavische und romanische Oronyme in den Karawanken (und umliegenden Gebirgsgrup-pen).-SR 33 (1985), 177-184
Povejmo naravnosti Jezikovni odsevi birokratskih odklonov v samoupravni družbi in jezik množičnih obiu (besedila s posvetovanja). Ur. Peter Štefanič. Lj., Delavska enotnost 1985. 85 str.
Vsebuje šest referatov (tu so izpisani) in razpravo.
Praprotnik, Nada: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. - Proteus 47 (1984/85), 194-198.
O imenili rastlin v knjigi Janeza Jalna Ovčar Marko.
Puc, Matjaž: Babe in dedci - Proteus 47 (1984/85), 167-174.
O gorskih imenih.
117
Puhar, Jože: Četrti simpozij teimiSke besede. -Strojniški vestnik 31 (1985), 100-101.
v Ljubljani 16. IV. 1985, - S povzetkom referata J. Toporišiča.
Rajhman, Jože; Metodologija prevajanja slovenskih protestantov. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 27-32.
- Metodologija pri prevajanju slovenskih protestantov. - Znamenje 15 (1985), 13-19.
Isto besedilo.
Rigler, Jakob; Ramovševa Morfologija slovenskega jezika - SR 33 (1985), 335-350.
Prvič objavljena ocena knjige, ki je izšla v Lj. 1952.
Rigler, Leo; Veterinarski anatomski slovar = Index verborum anatomicorum veterinariorum. Lj., SAZU 1985. rv, 270 str
Rode, Matej; Od preobračanja do prevajanja. Prispevek k preučevanju prevajalskega izrazja. -Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 103-105.
Rozman, Vinko; Izrazje in strokovni učbeniki. -Les 37 (1985), 314-316.
Rupnik, Marija: Komuniciranje in metode poh-tičnega dela. Lj., Pohtična šola CK ZKS 1985.158. str.
Salter, G.; Avtomatizacija - kaj imamo v mishh?
- Varilna tehnika 34 (1985), 26-27.
Prevod A. Brezovnik, strokovni pregled P. Stular. - Predlog slovenskih tenninov.
Simpozij tehniške besede (4; 1985; Ljubljana): 4. simpozij tehniške besede. Gradivo zbral in ured. organizacijski odbor simpozija: France Adamič [itd.]. Glavni urednik France Adamič. Lj., Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Tehniška sekcija terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU 1985. 180 str.
32 referatov in razprava.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. Četrta knjiga. Preo - S. Glavni uredniški odbor Anton Bajec [itd.]. Lj., DZS 1985. 1125 str
Slovenska krajevna imena. Avtorji Franc Jakopin [itd.]. Ur. Meta Sluga. V Lj., CZ 1985.357 str. (Leksikoni Cankarjeve založbe.)
Sršen, Janez: Omejeni kod in birokratizacija novinarjevega jezika. - Povejmo naravnost! Lj. 1985, 50-53.
Stankiewicz, Edward; The dialect of Resia and the »common Slovenian« accentual pattern. -Zlx)mik Matice Srpske za filologiju i lingvistiku (Novi Sad) 17/18 (1984-1985), 719-725.
Stmad, Janez: Ali je anihilacija izničenje? - Proteus 48 (1985/86), 114-115.
Odgovor na članek J. Toporišiča v 7 D 13. jun. 1985.
Suhadolnik, Stane: Gradivo za Prešernov slovar. Lj., ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik 1985. 181 str
Šivic-Dular, Alenka; Slovenske delovne velelni-ce za živino. - JiS 30 (1984/85), 147-152.
- Slovenski priimki na -et in -ent. - Zt)omik referata i materijala V jugoslovenske onomastičke konferencije. Sarajevo, ANU BiH 1985, 167-177.
Škerlak, Vladimir; Planine kot jezikovno vprašanje. - Planinski vestnik 85 (1985), 157-160, 209-213, 246-251, 299-303, 340-343, 392-394, 445-448, 483-489.
Štomik, Janez, Miran Kodrin: Imena smeri v Koroških stenah. - Prav tam, 413-416.
Stular, Pavel: Slovenska varilno-tehniška terminologija v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta. - Varilna tehnika 34 (1985), 57-58.
Toporišič, Jože: Delo Jakoba Riglerja. - SR 33 (1985), 419-442.
- Družbeni položaj slovenskega knjižnega jezika leta 1584 in 1984. Ob šuristoletnici Dalmatinovega prevoda Svetega pisma in Bohoričevih Zimskih uric. - JiS 30 (1984/85), 137-145.
- Gutsmanova Skladn ja. - SR33(1985),137-151.
v Gutsmanovi Windische Sprachlehre (1777).
- Jakob Rigler. - NRazgl 34 (1985), 454
- K neki kritiki Načrta pravil za novi slovenski pravopis. - SR 33 (1985), 359-385.
K: v. Majdič, Na rob Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, JiS 1982/83, 190-200.
- Kopitar as defender of the independence of the Slovene language. - The formation of the Slavonic Uterary languages. Columbus, Oh. 1985, 193-205.
- Odprta vprašanja tehniške besede. - 4. simpozij tehniške besede. Lj. 1985, 15-28.
- »Samoupravna« slovenščina. - Povejmo naravnost! Lj. 1985, 37-49.
- Slowenisch als Liturgie-Sprache im 19. Jahrhundert. - Die slawischen Sprachen (Salzburg) 9 (1985), 93-103.
o prizadevanju S. Skrabca,
- Soziolinguistische Probleme der slowenischen (Schrift)Sprache. - Linguistica 25 (1985), 133-156.
118
- Vsebinska podstava primerjalnih frazeologe-mov v slovenskih zbirkah pregovorov in rekov.
- Seminar slov. jezika, lit. in kulture 21 (1985), 31-46.
Uredništvo: Slovar besed. - Medicinski razgledi 24 (1985), 155-157.
Medicinslte tujke s slovenskimi prevodi.
Vascotto, Patrizia: Dvojezičnost v občini Devin-Nabrežina - Primorska srečanja 9 (1985), 335-342.
Vidovič-Muha, Ada: Namesto dveh taborov raje ustvarjalen kolektiv. - Slovenistični dodatek poročilu z zborovanja o slovenski medicinski besedi. - NRazgl 34 (1985), 331.
K članku A. Dolenca, prav tam, 131-132.
- Primeri tvorbnih vzorcev glagola. - Seminar slov jezika, liL in kulture 21 (1985), 47-61.
Wraber, Tone: Mednarodništvo - da, kadar je tako dobrol - Proteus 48 (1985/86), 116.
Odgovor na članek J. Toporišiča v 7 D 13. junija 1985.
- Nekaj misU o Mali flori Slovenije. - Proteus 47 (1984/85), 366.
Ljerka Godici. - Lj. 1984. - O slov. botan, terminologiji.
Zablatnik, Pavle: Z orumenelih listov. Slovenska prisega iz davnih časov. - Celovški zvon 3 (1985), št 9, 57-58.
»Der Aydschwur in windischer Sprach«. sodni protokol vetrinj-ske gosposke iz 1. 1591-1619.
Zdovc, PaveL Nekaj jezikovnih pripomb k prepisu Perdonovega pisma iz leta 1615. - Koroško mladje 1985, št 59, 81-83.
Pismo Matjaža Perdona obj. na str. 84-85.
Zelko, Ivan: Prekmurska ledinska imena - in primerjava s panonsko-slovanskimi imeni. - SR 33 (1985), 459-465.
Zorko, Zinka: Vzhodnokoroški govori. - Dravograd 1185-1985. Dravograd, 1985, lOO-lOl.
Zupane, Vlasta: Slovar najpogostejših besed v slovenskem jeziku. - Zbornik 111. znanstvenega srečanja Računalniška obdelava jezikovnih podatkov. Bled 1985, 193-206.
Žagar, France: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor, Obzorja 1985, 330 str.
Žužek, Igor; Al' prav se piše byte ali bajt? -NRazgl 34 (1985), 43.
O slovenski ratunalniški terminologiji.
LITERARNA ZGODOVINA
Barbarič, Štefan; Trajne spodbude slovenske reformacijske književnosti. - JiS 30 (1984/85), 224-226.
Benhart, František; Bralnica '84. - Sodobnost 33 (1985), 395-412.
o novih slovenskih knjigah,
Bemik, France; Simbolizem v slovenski književnosti. - Seminar slov. jezika, lit in kulture 21 (1985), 155-171.
- Tipologija vojne tematike v slovenski prozi (1945-1952). - NRazgl 34 (1985), 578-579.
Bressan, Amaldo; Pustolovščina besede. Slovenski eseji. Prevod Ciril in Jaša Zlobec. Koper, Upa, Trst ZTT 1985. 226 str.
Študije o slovenskih književnikih.
Cesar, Ivan; In the beginning was the sign; contemporary Slovene poetry. - Slovene studies (New York) 7 (1985), 13-22.
Darasz, Zdzislaw; Od modeme k ekspresionizmu. O spremembah v slovenski književni zavesti. Prev. Tone Pretnar. Opombe, imensko kazalo, bibliografske opazke napis. Tone Pretnar. Lj., SM 1985. 141 SU-. (Razprave in eseji. 29.)
Dolar, Jaro; Rojenice ob zibeli slovenske knjige.
- Slovenski koledar 32 (1985), 47-51.
Dolenc, Milan; Stare medicinske bukve na Slovenskem. - Slovenski koledar 32 (1985), 57-60.
Dolgan, Marjan; Ekspresionizem v slovenski književnosti. - Seminar slov. jezika, lit. in kulture 21 (1985), 173-178.
- Logotehnika partizanskega pripovedništva. -JiS 30 (1984/85), 232-241.
Gestrin, Ferdo; Šestnajsto stoletje in reformacija.
- Zgodovinski časopis 39 (1985), 381-384.
Glazer, Janko; Verske igre v Rušah. - Ruška kronika. Ruše 1985, 607-617.
Ponatis iz SR 1950.
Glušič, Helga; Pregled izbora slovenske pripovedne proze v letu 1984. - Ocena kulturne dejavnosti na področju Slovenije v letu 1984. Lj. 1985, 28-39.
Hanuš, Barbara; Igra v sodobni poeziji za otroke.
- Otrok in knjiga 21 (1985), 5-25.
Sodobna slovenska poezija za otroke.
Hartman, Bruno; Slovenski protestanti in nemški kulturni prostor. - Jugoslavenski seminar za strane slaviste (Zadari 35 (1985), 153-162.
Hladnik, Miran; »Svobodno po nemškem poslovenjeno«. (Popularni prevedeni žanri 19. stoletja). - France Prešeren v prevodih. Lj. 1985, 191-199.
119
- Slovene popular novels about emigration in the nineteenth century, - Slovene studies (New York) 7 (1985), 57-62.
Jevnikar, Martin: Zamejska in zdomska literatura. - Mladika 29 (1985), 17-19, 56-57, 79, 98-99, 117-118, 139-140, 156-158.
Kermauner, Taras: Aristofan in politična drama. Nekaj polemične analize. - Problemi 23 (1985), ŠL 8, 135-152, št 12, 78-94.
o vplivu Aristofana na slovensko dramsko ustvarjanje.
- Med strahom in pogumom; (vprašanje strahu v novejši slovenski literaturi). - Strah in ljubezen. Lj. 1985, 32-49.
- Naša savremena književnost i književna tradicija. - Stremljenja (Prišuna) 25 (1985), br. 3, 84-88.
- O delu in delavstvu v slovenski literaturi, tokrat brez rožnate histerije. (Sociološka in politološka analiza.) - Nova revija 4 (1985), št. 33/34, 65-73.
- Pitanje postmodernosti ili što je sa slovenskom literaturom danas? - Repubhka (Zagreb) 41 (1985), br. 10/12, 119-127.
- Tema despota v povojni slovenski dramatiki. -Most 71/72 (1985), 125-138.
- V čem sta »politično gledališče« in »politična dramatika« politična? - Nova revija 4 (1985), ŠL 35-36, 387-404.
Kocijan, Gregor: Romantika in realizem v slovenski književnosti. Problemska skica. - Seminar slov. jezika, Ut in kulture 21 (1985), 139-153.
Komelj, Milček: Podoba novomeške pomladi. -Sodobnost 33 (1985), 81-88.
Koruza, Jože: Obdobje razsvetljenstva v slovenski književnosti. - Seminar slov. jezika, ht. in kulture 21 (1985), 119-137.
- Razumevanje in vrednotenje delovanja solvm-skih bratov v slovenski literarni zgodovini. - Bogoslovni vestnik 45 (1985), 163-181.
Kos, Janko: Evropski izviri slovenskega romana v 19. stoletju. - SR 33 (1985), 27-50.
- Izviri in razvoj slovenske vaške zgodbe. - JiS 31 (1985/86), 1-10.
- Začetki slovenske dramatike in Evropa. - JiS 30 (1984/85), 227-232.
Kumer, Zmaga: Odsev vere v slovenski ljudski pesmi. - Cerkev v sedanjem svetu 19 (1985), št 1/2, 10-13.
- »Po polju gre sam svet Bernard...« - Mohorjev koledar 1985, 83-85.
O ljudski pesmi,
- Slovenska ljudska pesem In sodobnost. - Tra-diUones 14 (1985), 5-10.
Kuzmič, Mihael: Prekmurski tiski slovenskih izseljencev. - Slovenski koledar 32 (1985), 147-154.
Matičetov, Milko: Jozalat in Barlaam v Reziji. -Trinkov koledar 1985, 123-157.
Novak, Vilko: Stare prekmursko-kajkavske povezave v cerkveni pesmi. (Milovanu Gavazziju ob devetdesetletnici.) - Traditiones 14 (1985), 165-169.
Onič, Gojko: Prispevek k zgodovini slovenske drame. - Dialogi 21 (1985), št. 1/2, 127-132.
Paternu, Boris: Ideološke in literarne razsežnosti slovenske reformacije. - Parola e libro. Riforma protestante slovena del XVI secolo - Beseda in knjiga Slovenska protestantska reforma XVI. stoletja. Trieste 1985, 17-20.
Ital. prevod na str. 13-16.
- Temelji poetike slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva 1941-1945. - Seminar slov. jezika, lit in kulture 21 (1985), 179-187.
- Temeljni pomeni slovenske reformacije. - Zgodovinski časopis 39 (1985), 385-388.
Peršak, Tone: Zapiski o sodobni slovenski dra-maUki. - Sodobnost 33 (1985), 177-180, 857-864.
Petrič, Jerneja: What an unusual career... - Slovenski koledar 32 (1985), 224-227.
o slov. izseljenskih književnicah v Ameriki.
Pogačnik, Jože: Model pripovedne proze v obdobju socialnega realizma. Z mednarodnega slavističnega simpozija v Ljubljani. - NRazgl 34 (1985), 397-398.
Polakova, Helena: O nekaterih problemih medsebojnega prevajanja slovenskega in češkega verza. - SR 33 (1985), 133-135.
Poniž, Denis: O avantgardah. - Sodobnost 33 (1985), 190-191.
- Slovenska književnost - tendencije sedamde-seUh i osamdesetih godina. - Republika (Zagreb) 41 (1985), št 5, 81-89.
Predan, Vasja: Branje po naročilu. Knjižne recenzije. Trst, ZTT 1985. 345 str. (KriUke. 2.)
Prijatelj, Ivam: Slovenska kultumopolitična in slovstvena zgodovina 1848-1895. Šesta knjiga.
120
Besedilo pripr., napis, opombe in sest. kazala Jože Munda. V Lj., DZS 1985. 527 str. (Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev.)
Rajhman, Jože: Slovenska reformacija v evropskem duhovnem previranju. - Jugoslavenski seminar za strane slaviste (Zadar) 35 (1985), 141-152.
Ravnjak, Vili: Prispevki k dramaturgiji šestdesetih in sedemdesetih let na Slovenskem. - Mentor 6 (1985), št. 1, 1-13, št. 2, 13-27, št. 3, 16-30.
Rode, Matej: Zgodnja recepcija Iva Andriča pri Slovencih. - JiS 31 (1985/86), 51-54
Rotar, Janez: Recepcija Ujevičevih pesmi pri Slovencih. - V: Rotar, J.: Književnost in spoznavanje. Lj., CZ 1985, 267-290.
Rupel, Dimitrij: Položaj slovenske (post)modeme umjetnosti. - Republika (Zagreb) 41 (1985), br. 10/12, 136-144.
Rus, Vida, Victoria FrSncu: Slovenska književnost v Romuniji. - SR 33 (1985), 466-470.
Simoniti, Primož: Etnična zavest slovenskih humanistov in protestantov. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 7-16.
Slovenska zgodovinska avantgarda 1910-1930. Iz razprave. - Sodobnost 33 (1985), 291-311.
France Klopčič, Josip Vidmar, Ivan Mrak. Bogomil Gerlanc, Slavko Jan idr.
Smolej, Viktor: Med ugovori in odgovori. - JiS 30 (1984/85), 166-169, 204-208, 256-258.
Tudi o slov. književnosti.
Stanonik, Marija: Vprašanje folklorizacije slovenskega NOB pesništva 1941-1945. - NRazgl 34 (1985), 276-277.
- Ženski lik v slovenskem narodnoosvobodilnem pesništvu 1941-1945. - Borec 37 (1985), 371-378.
Stanovnik, Majda: Kafka na Slovenskem. Zgodnji zapiski, prvi prevodi. - Primerjalna književnost 8 (1985), št 1, 42-60.
Štih, Bojan: Beseda na simpoziju o socialnem rea-hzmu ali iz nemoči v katastrofo (26. junij 1985).
- Sodobnost 33 (1985), 1030-1037
Stuhec, Miran: Fenomen alienacije v povojni slovenski prozi. - Dialogi 21 (1985), št 3, 90-94.
Vrečko, Janez: Revija Tank in slovenski avan-gardistični kontekst. - Sodobnost 33 (1985), 864-873.
Zadravec, Franc: Kontakti - nekontakti izmedu slovenačkog i srpskog simbolizma. - Srpski sim-bolizam. Tipološka proučavanja. Beograd, SANU 1985, 745-755.
- Teorija socijalne književnosti u Sloveniji (1920-1940). - SocijalisUčka misao i književnost u Bosni i Hercegovini izmedu dva rata. Sarajevo 1985, 237-245.
Zlobec, Jaša L: Knjižni prvenci slovenske literature zadnjih dveh let ali vprašanje konteksta. -Mentor 6 (1985), št 4, 1-8.
AŠKERC ANTON
Novak, Vlado: Iz gradiva o Antonu Aškercu. -Celjski zbornik 1985, 249-260.
BALANTIČ FRANCE
Pihiernik, France: Za avtentičnost Balantičeve poezije. - Nova revija 4 (1985), št 39/40,826-828.
BARTOL VLADIMIR
Hergold, Ivanka: Spremna beseda. - V: Bartol, Vladimir: Don Lorenzo. Trst ZTT 1985,133-144.
Kolarič, Pavla: Razmišljanja o svetoivanjskem rojaku - pisatelju Vladimiru Bartolu. - Dialogi 20 (1984), št 3, 58-61.
BOHORIČ ADAM
Barbarič, Štefan: Znamenita štiristoletnica. (1584: Dalmatinov prevod Biblije in Bohoričeva Slovnica.) - Jugoslavenski seminar za strane slaviste (Zadar) 35 (1985), 87-93.
Pogačnik, Jože: Kulturološka načela v gramatiki Adama Bohoriča. - Zbornik Matice srpske za slavisUku (Novi Sad) 29 (1985), 69-81.
BOR MATEJ
Bor, Matej: Intervju Sodobnosti: Matej Bor. - Sodobnost 33 (1985), 465-478.
Spraševal Jože Horvat
BORDON RADO
Bordon, Rado: Sipine. Izbrani soneti. Spremno besedo napis. Franc Zadravec. Lj., Part. knjiga 1985. 234 str.
Str. 177-224: Franc Zadravec, Sonetist in ba'snopisec Rado Bordon.
BRINAR JOSIP
Glazer, Alenka: O delu Josipa Brinarja. - Otrok in knjiga 21 (1985), 26-31.
S ponatisom Brinarjevega članka Spisi za mladino (Pedagoški letopis 1905) na str. 32-43.
CANKAR IVAN
Nartnik, Vlado: K rabi in smislu barvnih izrazov v Cankarjevem Kurentu. - JiS 30 (1984/85), 194-199.
121
Peršič, Janez: Problem Cankarjevega antisemi-Uzma. - Problemi 23 (1985), št. 1, 21-22.
Pogačnik, Jože: Pojem dela v Cankarjevem Hlapcu Jerneju. - NRazgl 34 (1985), 10-11.
CANKAR IZIDOR
Cankar, Izidor: Londonski dnevnik 1944-1945. Ur. Lojze GosUša. Spremna beseda, kronologija življenja in dela Izidorja Cankarja Lojze Gostiša. Pojasnila in imensko kazalo Tone Ferenc. Lj., DZS; Koper, Upa 1985. 142 str.
s {aksimilom dnevnika.
Nemec, Krešimir: Struktura romana S poti Izido-ra Cankara. - SR 33 (1985), 351-357.
COP MATIJA
Kos, Janko: Prešernov prijatelj in sodelavec. Sto-petdeset let od Čopove smrti. - Prešernov koledar 1985, 89-93.
Pretnar, Tone: Kako mrčes naj ve, da vrtnica imena vrtnica zares je vredna. (Jan Nepomucen Kaminski med Čopovimi poljskimi korespon-denU.) - SR 33 (1985), 289-299.
- Moje delo je kakor pretrgana gledališka vstopnica. (O Čopovem lovskem učitelju poljščine Janu Nepomucenu Kaminskem.) - Mentor 6 (1985), št 4, 10-12.
- Zanje sem absolutna ničla. O Čopovem Ivov-skem učitelju poljščine. - Celovški zvon 3 (1985), št 7, 41-42.
Reisp, Branko: Zapis ob 150-letnici smrti Matije Čopa. - Mohorjev koledar 1985, 140-141.
Štefan, Rozka: Matija Čop v Ivovskih Rozmaitoš-cih. (Iz gradiva za študijo o slovensko-poljskih literarnih sUkih.) - SR 33 (1985), 407-418.
DALMATIN JURIJ
Gantar, Kajetan: Konfrontacija med antiko in krščanstvom. Nekaj opažanj ob Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu Pavlovega govora na Aeropagu. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 83-87.
Moder, Janko: Ob Trubarjevih »treh rečeh«. -Prav tam, 33-66.
o Trubarjevem in Dalmatinovem prevajanju Biblije.
Glej tudi pri Bohorič, Adam! DEKLEVA MILAN
Kermauer, Taras: Telesno narečje palimpsestov.
- Nova revija 4 (1985), št 43/44, 1435-1455.
FATUR BOGOMIL
Janež, Stanko: Bogomil Fatur. Ob njegovi sedemdesetletnici. - Obzornik 33 (1985), 51-53.
FILIPČIČ EMIL
Antončič, Emica: Kritični junak. - Dialogi 21 (1985), št 4/5, 102-108.
v romanih Rudija Šeliga, Jožeta Snoja in Emila Filipčiča.
Bajt, Drago: Fihpčičeva Altamira. - Gledališki list SNG Lj. drama 1984/85, upr. 2, 23-24.
FINŽGAR FRAN ŠALEŠKI Finžgar, Fran Šaleški: Zbrano delo. Sedma knjiga. Avtobiografska in druga proza. Besedilo pri-pr. in opombe napis. Jože Sifrer. V Lj., DZS 1985. 538 str. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. 145.)
GLAZER JANKO
Glazer, Janko: Pogovor z Mitjo Mejakom (za ljubljanski radio marca 1953). - Ruška kronika. Ruše 1985, 672-677.
Do sedaj ni bil v celoti objavljen. - S komentarjem Alenke Glazer.
GOLIA PAVEL
Golia, Pavel: Pesmi in igre za mladino. Izbor, spremna beseda in opombe Denis Poniž. Lj., MK 1985. 269 str. (Izbrana mladinska beseda.)
Str, 239-256: Denis Poniž, Besedila Pavla Golie za mladino.
GRABELJŠEK KAREL
Janež, Stanko: Karel Grabeljšek-Gaber je umrl 18. X. 1906- 18. IV. 1985.- Obzornik 33 (1985), 402-405.
GRADNIK ALOJZ
Mitrovič, Marija: Prevodi Gradnikovog ciklusa pesama »Pisma« na srpsko-hrvatski jezik. -France Prešeren v prevodih. Lj. 1985, 221-227.
GRAFENAUER NIKO
Kermauner, Taras: Palimpsesti spregovorijo. -Nova revija 4 (1985), št 39/40, 805-813.
GREGORČIČ SIMON
Željeznov, Dušan: Puškin in Gregorčič. - France Prešeren v prevodih. Lj. 1985, 201-211.
O Gregorčičevem prevajanju Puškina.
GRUM SLAVKO
Javornik, Miha: Odkrivanje nadreahstičnih prvin v drami Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi. - SR 33 (1985), 443-452.
GRÜN HERBERT
Stanovnik, Majda: Griinov prevod Kafke (Na galeriji). - France Prešeren v prevodih. Lj. 1985, 229-253.
HARTMAN BRUNO
Berčič, Branko: Bruno Hartman - šestdesetlet-nik.-JiS 30(1984/85), 130-131.
HUDNIK MARKO
Pibernik, France: Sodobni slovenski roman - po-
122
govor z Markom Hudnikom. - Dialogi 21 (1985), št 11/12, 85-94.
Jutijan O.
1VANOCY FRANC
Novak, Vilko: Ivanocyjevo slovstveno delovanje in njegov pomen za prekmurske Slovence. - Iva-nocyjev simpozij v Rimu. V Rimu 1985, 51-66.
JANČAR DRAGO
Inkret, Andrej: Drama o norosti in svobodi. - V: Jančar, Drago: Veliki briljantni valček. Drama. Lj., CZ 1985, 75-99.
Jančar, Drago: Čovekovu istoriju napisala je književnost. Razgovor sa Dragom Jančarem. Razgovor vodio Risto Vitanov. - Književne novi-ne (Beograd) 36 (1985), br. 698, 1, 14.
Novak, Luka: Zakaj se Veliki briljantni valček ne imenuje Apocalipsis cum figuris? - Problemi 23 (1985), št 8, 130-134.
JARNIK URBAN
Prunč, Erik: Urban Jarnik. - Glasnik Slovenske matice 9 (1985), št 1/2, 36-59.
JENKO SIMON
Barbarič, Štefan: Stopetdesetletnica rojstva Simona Jenka. - Glasnik Slovenske matice 9 (1985), št 1/2, 71-76.
Bernik, France: Obletnica pesnika Sorskega polja. - Mohorjev koledar 1985, 141-143.
KACIN ANTON
Jevnikar, Martin: Dr. Anton Kacin. - Mohorjev koledar 1985, 161-162.
KAVČIČ VLADIMIR
Kmecl, Matjaž: O razpokanju romana ali Kavčičev Zapisnik. - V: Kavčič, Vladimir: Zapisnik. Lj., MK 1985, 397^21.
KERSNIK JANKO
Mitrovič, Marija: »Seljakova smrt« - vrhunac Kersnikove proze i slovenačke realističke pripo-vetke. - Književna istorija 18 (1985), br. 67/68, 245-253.
KLINAR MARJAN - MIHA
Leveč, Peter: Ob štirih partizanskih pesmih iz
Khnarjeve zapuščine. - Borec 37 (1985), 5-6.
Pesmi obi. na str. 2^.
KLOPČIČ MILE
Zadravec, Franc: V spomin na Mileta Klopčiča. - Prešernov koledar 1985, 64-67.
KOCBEK EDVARD
Kos, Janko: Znanost in vera kot kulturni problem (5). - Sodobnost 33 (1985), 679-692.
Paternu, Boris: Kocbekova kontinuiteta modernizma. Z mednarodnega simpozija o obdobju socialnega realizma. - NRazgl 34 (1985), 420.
- Slovenski modernizem. (Župančič-Kosovel-Kocbek). - Sodobnost 33 (1985), 1015-1029.
KORYTKO EMIL
Leeming, Henry: Emil Korytko (1813-1839), Slavophile and slovenophile. - The formation of the Slavonic literary languages. Columbus, Oh. 1985, 161-176.
Ostrom^cka Fr^czak, Bozena: Korytkov Spev poljskih domoljubov in Prešernova Zdravljica. -SR 33 (1985), 329-334.
KOSMAČ CIRIL
Glušič, Helga: Iz geneze Kosmačeve proze. - SR
33 (1985), 300-304.
Paternu, Boris: Kosmačevo pripovedništvo med arhaiko in modernizmom. - V: Kosmač, Ciril Pomladni dan Lj., MK 1985, 313-352. Isto v: SR 3311985). 1-15.
Vidmar, Josip: Obraz Cirila Kosmača. - NRazgl
34 (1985), 574-576.
KOSOVEL SREČKO
Flaker, Aleksandar: Slikarstvo z besedami. - Sodobnost 33 (1985), 72-77.
Grafenauer, Niko: Negativni total Srečka Kosovela. - Nova revija 4 (1985), št 35/36, 373-379.
Kreft, Bratko: Profil Srečka Kosovela. - Borec 37 (1985), 367-370.
- Refleksije ob Kosovelovem pogrebu. - Sodobnost 33 (1985), 662-678.
Martinovič, Juraj: Pokušaj komparativnog pri-stupa poeziji Antuna Branka Šimiča i Srečka Kosovela. - Izraz (Sarajevo) 29 (1985), knj. 57, 185-217.
Milic, Jolka: Barvni spekter Kosovelove poezije.
- Primorska srečanja 9 (1985), 88-96.
Mitrovič, Marija: Poetska sinteza Srečka Kosovela. - Književna istorija (Beograd) 17 (1985), br 65/66, 99-128.
Paternu, Boris: Kosovelova faza slovenskega pesniškega modernizma. - SR 33 (1985), 247-257.
Vrečko, Janez: Kosovel med Integrali in Konsi. -Sodobnost 33 (1985), 64-72.
- Kosovel, socialistični pisatelj. - NRazgl 34 (1985), 668-669.
123
- Kosovelova klubska dejavnost in javno delovanje. - Primerjalna književnost 13 (1985), št. 2, 30-48.
- Kosovelovi Integrali. - Primorska srečanja 9 (1985), 343-346.
Zadravec, Franc: Beseda lepota v spisih Srečka Kosovela. - Sodobnost 33 (1985), 77-81.
Glej tudi pri Kocbek, Edvardi
KOZAK JUŠ
Kermavner, Dušan, Juš Kozak: Pisma Dušana Kermavnerja in Juša Kozaka. - Nova revija 4 (1985), št. 37/38, 536-546, št. 41/42, 1205-1219.
KOZAK PRIMOŽ
Povše, Janez: Soočenje z živim izročilom Kozakove »Afere«. - Dialogi 21 (1985), št 11/12, 99-102.
KRANJEC MIŠKO
Kranjec, Miško; Med zemljo in nebom. Izbr. in ured. Franc Zadravec. Murska Sobota, Pomurska založba 1985. 511 str.
Str. 5-26: Franc Zadravec, Podobe vernikov v Kranjčevi prozi.
- Govorne oblike in jezik v Kranjčevem povojnem političnem romanu.-SR 33 (1985), 231-237
KREFT BRATKO
Glazer, Alenka; O literarnem delu Bratka Krefta. Zapisek ob avtorjevi osemdesetietnici. - NRazgl 34 (1985), 102.
Moravec, Dušan; O avtorju in njegovem delu. -V; Kreft Bratko; Kranjski komedijanti. Lj., MK 1985, 129-145.
- Bratko Kreft (Ne)jubilejni pogledi na njegovo delo. - Sodobnost 33 (1985), 113-125.
Skaza, Aleksander; Osemdeset let akademika prof. dr. Bratka Krefta. - JiS 30 (1984/85), 173-175.
KRISTAN ETBIN
Jurak, Mirko; »The New WorId« in Etbin Kris-tan's plays. - Slovenski koledar 32 (1985), 228-232.
LEVEČ FRAN
Janež, Stanko; Fran Leveč in Otona Župančiča prošnja za avstrijsko državno pisateljsko štipendijo leta 1905. - Obzornik 33 (1985), 806-812.
LINHART ANTON TOMAŽ
Oražem-Stele, Majda: Najden izvod Linhartove
drame Miss Jenny Love. - SR 33 (1985), 135-136.
MAURER NEŽA
Rainer, Meta: Neža Maurer. - Polzela Polzela 1984, 369-370.
MEMON VLADIMIR
Debeljak, Aleš: Mlajša slovenska poezija. - Dialogi 21 (1985), št 7/8, 102-107.
Vladimir Memon, Ifigenija Zagoričnik, Ivo Svetina.
MENCINGER JANEZ
Kocijan, Gregor; Pripovednik Janez Mencinger. -JiS 30 (1984/85), 105-113.
Željeznov, Dušan; Mencinger in Puškin. - Štiristo let prevajanja na Slovenskem. Lj. 1985, 107-114
O Mencingerjevem prevajanju Puškina.
MERKU PAVLE
Merkii, Pavle; Pavle Merkii, skladatelj (glasbeni pisec in kritik) - slavist (esejist in etnomuziko-log). Pogovor je pripravila Zdenka Lovec. - Primorska srečanja 9 (1985), 71-74.
MIHELIC MIRA
Glazer, Alenka; Srečanje z Miro Mihelič. -NRazgl 34 (1985), 399.
Glušič, Helga; April, roman Mire Mihelič. - V; Mihelič, Mira; April. Lj., MK 1985, 501-516.
Mihelič, Mira: Zadnji pogovor z Miro Mihelič. -NRazgl 34 (1985), 542.
Spraševala Alenka Zor-Simoniti.
Mikeln, Miloš: Slovo Mire MiheUč. - Sodobnost 33 (1985), 1011-1012.
Pavček, Tone: Beseda ob grobu. Prav tam, 1009-1010.
Zlobec, Ciril; Osebnost Mire Mihelič. - Prav tam 1012-1014.
MIKELN MILOŠ
Mikeln, MUoš; PoUUčno gledališče. Lj., CZ 1985. 346 sti-.
Str. 339-347: France Vurnik, Mikelnovo »poliUčno gledaUšče«
MRZEL LUDVIK
Janež, Stanko: Ludvik Mrzel-Frigid. Prispevki k orisu življenja in dela Obzornik 33 (1985), 575-580, 644-649.
- Ludvik Mrzel-Frigid in Mladi Penklub 1929-1934 - Prav tam, 136-148.
NOVAK MARJETA
Novak, Marjeta; Pogovor z Marjeto Novak. -Knjiga 1985, 499-504.
Spraševal Jože Horvat
NOVY LILI
Novy, Lili Goreče telo. Izbrane pesmi. Izbr. in spremno študijo napis. Denis Poniž. Lj., MK 1985. 83 str
Str. 67-83: Denis Poniž, Med temnimi vrati sveUe zvezde poezije.
124
PAHOR BORIS
Pahor, Boris: Pogovor z Borisom Pahorjem. -Nova revija 4 (1985), št. 33/34, 106-117.
Dolenc, Jože: Boris Pahor - 70 let - Mohorjev koledar 1985, 167-169.
PARTUlC TONE
Kermauner, Taras: Ob dramah Toneta Partljiča. - V: Partljič, T.: Moj ata, socialistični kulak; Rdeče iii sinje med drevjem. Maribor, Obzorja 1985, 115-150.
PETERLIN MAJDA - VIDA BREST
Kastelic, Jože: Vida Brest In memoriam. -
NRazgl 34 (1985), 703.
PIBERNIK FRANCE
Pibernik, France: Hkratnost umetniškega ustvarjanja in refleksije o njem. Pogovor s Francetom Pibemikom, pesnikom, kritikom, prevajalcem in profesorjem. Spraševala sta Tone Pretnar in Miha Mohor. - Mentor 6 (1985), št 9/10, 1-9.
POLANŠEK VALENTIN
Kokot, Andrej: Valentin Polanšek 1928-1985. -
NRazgl 34 (1985), 516.
POTRC JOŽE
Inkret, Andrej: Aksiološki vidik v Potrčevi dramski trilogiji o Kreflih. - Nova revija 4 (1985), št 41/42, 1136-1140.
PREGELJ IVAN
Kermauner, Taras: Ljubezen mater je presegla pravico moža. (Prolegomena za razumevanje Preglja, a še posebej Plebanusa Joannesa.) - V: Pregelj, Ivan: Plebanus Joannes. Maribor, Obzorja, Koper, Upa 1985, 181-303.
Potokar, Tone: Pregelj med Hrvati in Srbi. -France Prešeren v prevodih. Lj. 1985, 213-219.
PREŠEREN FRANCE
Aljančič, Marko: Prešeren in naravoslovje. -Proteus 47 (1984/85), 269-270.
France Prešeren v prevodih. Ured. Drago Bajt, France Jerman, Janko Moder. V Lj., Društvo slovenskih književnih prevajalcev 1985. 310 str. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev. 5-7.)
Vsebuje mdr.; Marjan Strojan, Parizina (Tri razprave); Janlco Moder, »Zaltaj njo, vredno ...«. Ob Štirinajstih slovenskih prevodih te Prežemove nemške pesmi; Kajetan Gantar, Prešeren v laUnskih prevodih, Djurdja Fieri, Dvakrat dve prepesnitvi Prešerna v francoščino. Tone Potokar, Prešeren med Srbi in Hrvati, Dušan Željeznov. Prešernov Sonetni venec v hrvaščini. Tone Pretnar. Prešernov verz v makedonskem in Racinov v slovenskem prevodu, France Dobrovoljc, Dopolnilo k Prešernovi bibliografiji za leta od 1971 do 1984.
Kidrič, France: Naš Prešeren. - Obzornik 33 (1985), 82-87
Iz govora na svečani seji Glavne skupščine Akademije znanosti in umetnosU v Ljubljani dne 8. febr 1946.
Mahnič, Mirko: Kultura ljubezni pri Prešernu. -Strah in ljubezen Lj. 1985, 141-160.
Paternu, Boris: Poetika Prešernovega »Krsta pri Savici«. - Zbornik Matice srpske za slavistiku (Novi Sad) 29 (1985), 61-67.
Rojnik, Jože: Prešeren in Polzela. - Polzela. Polzela 1984, 386-387.
Rupel, Dimitrij: Interpretacije Prešerna. - Nova revija 4 (1985), št 37/38, 567-576, št 39/40, 814-825.
Se bo nadaljevalo.
PREŽIHOV VORANC
Koruza, Jože: Prežihovo pojmovanje in oblikovanje »kolektivnega romana«. - V: Prežihov Vo-ranc: Požganica. Lj., MK 1985, 491-538.
Salamun-Biedrzycka, Katarina: Razvoj Prežiho-ve pripovedne proze ah od osvobajajočega do povezujočega se subjekta. - Dialogi 21 (1985), št 7/8, 107-112.
REBULA ALOJZ
Kadič, Ante: Rebula's vision of Trieste. - Slovene studies (New York) 7 (1985), 81-84.
o Senčnem plesu.
ROŽANC MARJAN
Zom, Aleksander: Ljubiti in biti. Avtobiografski opus Marjana Rožanca. - Nova revija 4 (1985), št 41/42, 1122-1128.
SELIŠKAR TONE
Kavčič, Vladimir: Tone Seliškar. Spomini na sodobnike. - Prešernov koledar 1985, 146-149.
SLOKAN FRANCE
Janež, Stanko: Molk in krik. Ob odkritju doslej neznane najobsežnejše slovenske narodnoosvobodilne pesnitve, upesnjene kronike NOB (narodnoosvobodilnega boja). Pogovor z njenim avtorjem - nenavadnim slovenskim literarnim sa-morastnikom Francetom Slokanom. - Obzornik 33 (1985), 208-213.
- Obisk pri doslej neznanem mojstrskem ustva-ritelju slovenske najsodobnejše narodnoosvobodilne pesnitve, dvojice vencev sonetnih vencev.
- Prav tam, 295-300.
- Skica za portret. Ob razkritju Franceta Sloka-na, fenomenalnega mojstra sonetnih vencev iz NOB in let obnove. - Prav tam, 381-390.
- Skica za portret Franceta Slokana, fenomenalnega mojstra sonetnih vencev iz NOB in let obnove. - Prav tam, 451-461.
125
SLOMŠEK ANTON MARTIN
Andoljšek, Ivan: Slomškova »Blaže in Nežica«
pod drobnogledom. - Mohorjev koledar 1985,
126-133.
SNOJ JOŽE
Kermauner, Taras: Žalostinke iz palimpsestov. (Ob Snojevi pesniški zbirki Žalostinke za očetom in očetnjavo.) - Nova revija 4 (1985), št. 41/42, 1110-1121.
Glej tudi pri Filipčič, Emil!
STRITAR JOSIP
Dolinar, Lojze: O metričnih načelih Stritarjevega verza. - SR 33 (1985), 387-400.
Pogačnik, Jože: Josip Stritar. Lj., Partizanska knjiga 1985. 194 str (Znameniti Slovenci.)
- Zorin ah tragična vizija življenja. - V: Stritar, Josip: Zorin. Lj., MK 1985, 145-195.
SVETINA IVO
Glej pri Memon, Vladimir!
ŠALAMUN TOMAŽ
Bošnjak, Branimir: Pesnik kao obrtnik. Poezija Tomaža Šalamuna. - Savremenik (Beograd) 31 (1985), n. s. knj. 1, 401-404.
Poniž, Denis: Fragmenti o poeziji Tomaža Šalamuna. - Republika (Zagreb) 41 (1985), br. 2/4, 165-169.
- Med Pokrom in Soy realidad: Pesniška izkušnja Tomaža Šalamuna. - Problemi 23 (1985), št. 12, 132-136.
ŠALI SEVERIN
Šah Severin: Sijoče mračine. Izbrane pesmi. Izbr. in ur Drago Šega. Lj., MK 1985. 163 str.
Str. 149-163: Drago Sega. ob Salijevih izbranih pesmih.
ŠELIGO RUDI
Zupančič, Metka: Novi roman in Rudi Šeligo. -France Prešeren v prevodih. Lj. 1985, 255-262.
Glej tudi pri Filipčič, Emil! ŠINKOVEC ČRTOMIR
Šinkovec, Črtomir: Kdaj in kako sem pisal svoje partizanske pesmi. (Iz pesnikove zapuščine.) -Obzornik 33 (1985), 661-662.
ŠIROK ALBERT
Janež, Stanko: Albert Širok devetdesetletnik. Nekaj spominov. - Obzornik 33 (1985), 93-97.
ŠTREKEU KAREL
Lenček, Rado L.: Štrekljeva pisma Janu Baudoui-nu de Courtenayu in Baudouinova Štreklju. - SR 33 (1985), 71-100.
Terseglav, Marko: Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi ob prelomu stoletja. - Etnološka tribina (Zagreb) 6/7 (1984), 117-125.
ŠUSTER ANDREJ - DRABOSNJAK Zablatnik, Pavle: Drabosnjakova Komedija od zgubleniga sina. - SR 33 (1985), 259-270.
TÄUFER VENO
Hribar, Tine: S pesmijo globoke rane. - V: Täufer, Veno: Tercine za obtolčeno trobento. Lj., MK 1985, 67-77
- Književne odnosnice v poeziji Vena Tauferja.
- SR 33 (1985), 51-70.
TÄUFER VIDA
Jarc-Zajc, Mihaela: Spominčica za Vido. - Mohorjev koledar 1985, 148-150.
TAVČAR IVAN
Kreft, Lev: Cvetje v jeseni in novomeška pomlad.
- Sodobnost 33 (1985), 88-95.
TRDINA JANEZ
Kretzenbacher, Leopold: Dismas-Legenden bei Janez Trdina und itn europäischen Südosten. -Anzeiger für slavische Philologie (Graz) 15/16 (1985), 1-15.
TRINKO IVAN
Res, Alojzij: Ivan Trinko-Zamejski. Pogovor s šestdesetletnikom. (Ponatis iz Časa 1923.)-Trin-kov koledar 1985, 31-40.
Trinko, Ivan: Neznani Ivan Trinko. (Ponatis iz Mladike.) - Prav tam, 41-51.
Intervju. Spraševal Jože PeterUn.
Trinkov simpozij v Rimu. Ured. Drago Klemen-čič. V Rimu, Slovenska bogoslovna akademija 1985. 166 str
Vsebuje: Maksimilijan Jezernik. Uvodna beseda; Franc Kralj, Beneški Slovenci; Irena Lupinc-Košuta. Trinkova življenjska pot; Anton Trstenjak Podol)a Trinkove osebnosti na podlagi ka-rakterološko gralološke analize; Marino Qualizza, Ivan Trinko filosofo; Martin Jevnikar, Ivan Trinko posrednik med sloven-sko-slovansko in italijansko kulturo; Federa Ferluga-Petronio, Jezik Ivana Trinka Zamejskega; Pavle Merku, Ivan Trinko glasbenik; Tomaž Pavšič. Ivan Trinko - pesnik Beneške Slovenije; Rosalia Orlanda Miazzo, «Monsignor Giovanni Trinko«; Viljem Cerno, Ivan Trinko - sin rodne zemlje.
TRUBAR PRIMOŽ
Cooper, Henry R. Jr.: Primož Trubar and Slovene literature ol the sixteenth Century. - Slovene studies (New York) 7 (1985), 35-50.
Rajhman, Jože: Na pragu Trubarjevega leta. -Znamenje 15 (1985), 477-479.
- Neobjavljeno Trubarjevo pismo. - Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 21 (1985), 65-68.
- Trubarjev antropocentrizem. - Znamenje 15 (1985), 488-497.
126
Glej tudi pri Dalmatin, Juriji VAUAVEC MATIJA
Jembriii, Alojz: Matija Valjavec kao leksikograf i prinosnik Akademijina rječnika. - SR 33 (1985), 163-175.
Stanonik, Marija: Matija Valjavec kot slovstveni folklorist. - Etnološka tribina (Zagreb) 6/7 (1984), 107-115.
VERTOVEC MATIJA
Koruza, Jože: Značilnosti Vertovčevih cerkvenih govorov. - Goriški letnik 11 (1984), 33-38.
VIDMAR JOSIP
Acceto, Bojan: Devetdesetletnik Josip Vidmar: Izziv gerontološki znanosti. - Sodobnost 33 (1985), 1005-1008.
- Bohanec, Franček: Josip Vidmar in tradicija. -Borec 37 (1985), 485-492.
- Detela, Lev: Vidmariana ali vprašljivost nekritične kritičnosU. - Most 71/72 (1985), 95-117.
Janež, Stanko: Akademiku Josipu Vidmarju ob častitljivem jubileju. - Obzornik 33 (1985), 674-679.
Jerman, Frane: Vidmar in prevajanje. - Sodobnost 33 (1985), 990-994.
Kos, Janko: Josip Vidmar in slovenska zgodovinska avantgarda. - Prav tam, 943-968.
Moravec, Dušan: Od gledališke impresije in polemične glose do žive dramaturgije. - Sodobnost 33 (1985), 969-981.
Pogačnik, Jože: »Sanja in vednost o človeku.« (Poglavitna izhodišča Vidmarjeve umetnostno-kritične prakse.) - Prav tam, 929-943.
Radonjič, Miroslav: Pozorje ali spodbudni zanos Josipa Vidmarja. - Prav tam, 995-1004.
Vidmar, Josip: Intervju Sodobnosti: Josip Vidmar. - Sodobnost 33 (1985), 918-927
Spraševal Branko Hofman.
Zadravec, Franc: Beležka o dveh kritikah. - Prav tam, 981-989.
Veronika Deseniška, Strah in pogum.
VODNIK ANTON
Vodnik, Anton: Glas tišine. Izbr., ured., spremno besedo in opombe napis. Franca Buttolo. Lj., MK 1985. 202 str. (Kondor. 224.)
Str 157-179; Franca Buttolo, Anton Vodnik.
Vodnik, France: Glasnik ritmičnega rodu. (Ob dvajsetletnici smrti pesnika Antona Vodnika.) -Znamenje 15 (1985), 301-316.
z bibliografijo A. Vodnika
VOLČIČ JAKOB
Fikfak, Jurij: Iz etnološkega in folklorističnega dela Jakoba Volčiča, objavljenega v Novicah 1851-1881. - Etnološka tribina (Zagreb) 6/7 (1984), 97-105.
ZAGORIČNIK FRANCI
Perčič, Tone: Dolgo hodimo skozi predele svojih noči. (Sveder Francija Zagoričnika.) - JiS 30 (1984/85), 161-166.
Zagoričnik, Franci: Opus nič opus vse. (Pogovor z avantgardnim pesnikom Francijem Zagorični-kom.) - Dialogi 21 (1985), št 7/8, 94-98.
Pogovarjal se je Branko Cegec.
ZAGORIČNIK Ifigenija Glej pri Memon, Vladimiri
ZAJC DANE
Grafenauer, Niko: Smrtni dar ljubezni. - V: Zaje, Dane: Zarotitve. Lj., MK 1985, 65-89.
Simundič, Mate: Dane Zaje. - Forum (Zagreb) 24 (1985), knj. 49, 900-902.
ZLOBEC CIRIL
Benhart, František: Vsaka nova pot je novo rojstvo ali poezija poti. (Ob šestdesetletnici Cirila Zlobca.) - Sodobnost 33 (1985), 708-713.
Zlobec, Ciril: Besede iz živega Krasa. Intervju. -Rodna gruda 32 (1985), št 1, 11-13.
ZUPAN VITOMIL
Kermauner, Taras: Ironično potovanje zaigranega človeka. - V: Zupan, Vitomil: Potovanje na konec pomladi. Zagreb, Globus 1985, 182-199.
- Vztrajati, vsemu navkljub. (Ob Zupanovem Menuetu.) - V: Zupan, Vitomil: Menuet za kitaro. Zagreb Globus 1985, 401-412.
ZUPANČIČ BENO
Glušič, Helga: Pripovedništvo Bena Zupančiča. -V: Zupančič, Beno: Veter in cesta. V Lj., CZ 1985, 341-352.
ŽUPANČIČ OTON
Mahnič, Joža: Župančičeva spominska zbirka -Mestni muzej Ljubljana. Maribor, Obzorja 1985. 27 str. (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. 151.)
- Zupančičevo sodelovanje in objave v NOB. -JiS 31 (1985/86), 10-14.
Širok, Albert; Zadnji dnevi Otona Župančiča. -Obzornik 33 (1985), 899-904
Glej tudi pri Kocbek, Edvard in Leveč, Fran!
127
ANTOLOGIJE
Lirika slovenskih pesnic. 1849-1984. Izbr. in ur. Severin Šali. Lj., MK 1985. 159 str.
Str. 5-6: S. Šali, Za uvod.
Slovenska misel. Eseji o slovenstvu. Izbr. in ur. Jože Pogačnik. Beležke o avtorjih napis. Janja Nakrst. Lj., CZ 1985. 491 str
Sir. 429-473: J. Nakrst, O avtorjih zbornika Slovenska misel; str. 475-491: Sestavljavec, Slovenska misel ali eseji o slovenstvu.
Das slowenische Wort in Kärnten. Schrifttum und Dichtung von den Anfängen bis zur Gegenwart = Slovenska beseda na Koroškem. Pismen-stvo in slovstvo od začetkov do danes. Herausg. Reginald Vospemik [etc.]. Wien, Österreichischer Bundesverlag 1985. 647 str.
Vzporedno slov. besedilo in prevod v nemščino. - Str 15-45: Pavle Zablatnik, Slowenische Literatur in Kärnten von den ersten Anfängen bis zur Barockzeit; str. 89-121: Erik Prunf - Pavle Zablatnik, Die Kärntner slowenische Literatur vom Ende der Gegenreformation bis zum Ende des Ersten Weltkrieges; str. 175-213; Pavle Zablatnik Literatur der Kärntner Slowenen vom Jahre 1918 bis zur Gegenwart; Reginald Vosperaik, Biographien und Bibliographien, Erik Prunč, Quellen-, Literatur- und Abkürzungsverzeichnis. - Spremne besede samo v nemščini.
V lunini senci. Koroško pesniško branje. Izbor Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner. V Celovcu, Drava 1985. 85 str.
Zeichen und Wege. Slowenische Erzähler der Gegenwart. Nach einer Auswahl von Helga Glušič herausg. tind redigiert von Rudolf Neuhäuser und Klaus Detlef Olof. Klagenfurt, Drava, Trieste, EST 1985. 229 str.
Samo nemško besedilo. - Str 7-22: Helga Glušič, Slowenische Erzälilprosa der Gegenwart- str. 227-230 Biographische Angaben.
METODIKA
Božič, Zoran: Število ur slovenščine v srednjem usmerjenem izobraževanju. - JiS 30 (1984/85), 265-267.
- Vrednotenje znanja iz slovenskega jezika in književnosti. - JiS 31 (1985/86), 97-99.
Cesar, Ivan: Slovenistika na drugih jugoslovanskih univerzah. - JiS 30 (1984/85), 249-255.
Jan, Zoltan: Tekmovanju za Cankarjevo priznanje na rob. - JiS 31 (1985/86), 99-ov. m.
Korošec, Tomo, Janez Dular: Slovenski jezik 4. Maribor, Obzoria 1985. 111 str. (Srednje izobraževanje.)
Krakar-Vogel, Boža: Nekatere najpogostejše napake v pisnih nalogah srednješolcev. - JiS 30 (1984/85), 200-203.
Kunst-Gnamuš, Olga: Kako povezati jezikovni pouk z rabo. - JiS 30 (1984/85), 183-193.
Isto v; Vzgoja in izobraževanje 16 (1985), št. 1, 20-24.
- Sporočanje na nižji stopnji osnovne šole. -Vzgoja in izobraževanje 16 (1985), št 6, 44-51.
Lipnik, Jože: Več metodike - nuja za uspešnejše vzgojno-izobraževalno delo. - JiS 31 (1985/86), 28-32.
Luštek, Vlasta: Rezultati ankete o pouku slovenščine v srednjem usmerjenem izobraževanju. -JiS 30 (1984/85), 259-261.
ŠtoUa-Stojakovič, Darinka: Preizkus znanja iz slovenskega jezika. - JiS 30 (1984/85), 121-126, 152-160.
Žagar, Franc: Učna priprava. - JiS 31 (1985/86), 20-28.
DODATEK ZA LETI 1983 in 1984
JEZIKOSLOVJE
Gams, Ivan: Prizadevanje Geografskega društva Slovenije za standardizacijo slovenskih lastnih geografskih imen. - Zbornik radova savjetovanja o pitanjima standardizacije geografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ. Sarajevo 1984, 156-163.
Kunaver, Jurij: O nekaterih problemih zbiranja in uporabe zemljepisnih imen v Slovenskih Alpah. - Prav tam, 164-170.
Orzechowska, Hana: Czterechsetlecie pierwszej gramatyki j^zyka stowehskiego i slowehskiego przekladu »Biblii« (O j^zyku stowehskim, jego wspolczesnychproblemach, historii i dialektach - dzisiaj). - Przegl^d humanistyczny (Warsza-wa) 28 (1984), nr 5/6, 153-165.
Paternost Joseph: Aspects of stylistic written bi-lingualism and the social meaning of language among American Slovenes. - Folia Slavica (Columbus, Oh.) 6 (1984), Nr 3, 359-371.
Priestly, Tom M. S.: Slovene and German in contact some lexical analyses. - Canadian Slavonic papers (Ottawa) 25 (1983), Nr. 1, 128-146.
Toporišič, Jože: O zemljepisnih pravopisnih problemih. - Zbornik radova savjetovanja o pitanjima standardizacije geografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ. Sarajevo 1984, 171-185 a
128
LITERARNA ZGODOVINA
Frantar, Vladimir: Slovensko slovstvo v slovenskem televizijskem filmu. - Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja 20 (1984), ŠL 43, 263-266.
Kobe, Marjana: Fantastična pripoved. 111. Fantastična pripoved v slovenski mladinski književnosti po n. svetovni vojni. - Otrok in knjiga 20 (1984), 5-11.
CANKAR IVAN
Jovanovič, Zoran: Ivan Cankar in Mihailo Kova-čevič. - Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja 20 (1984), št 43, 241-246.
INGOLIČ ANTON
Ingolič, Anton: Moje pisanje za otroke. - Otrok in knjiga 20 (1984), 25-28.
JURCA BRANKA
Jurca, Branka: Odprta vrata v svet otroštva. -Otrok in knjiga 20 (1984), 23-31.
o svojem pisanju za otroke.
KOCBEK EDVARD
Bemik, France: Negativni junak u slovenačkoj ratnoj novelistici (na primeru Kocbekove Cme orhideje). - Književna istorija (Beograd) 16 (1984), br. 64, 621-629.
TÄUFER VENO
Mitrovič, Marija: Prelivanje značenja u poeziji Vena Taufera. - Savremenik 30 (1984), br. 11/12 (n s. 1/2), 70-76.
Marko Kranjec s sodelovanjem Alenke Logar-Pleško in Anke Sollner-Perdih, Filozofska fakulteta v Ljubljani
NOVOST V SLOVANSKI FRAZEOLOGIJI
Antica Menac, Dubravka Sesar, Renata Kuchar, Hrvatskosprsko-češko-slovački frazeološki rječnik. Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, Zagreb 1986, 157 str.
To je drugi zapovrstni slovar iz projekta Mali frazeološki rječnici,' ki jih izdaja omenjeni zavod. Slovar navaja hrvatskosrpsko-češko-slovaške frazeološke enote, teh namreč doslej nismo imeli priUke hkrati spoznavati. Ta trojezični slovar prinaša okrog tisoč frazeologizmov hrvatskosrpskega jezika in njemu ustreznih čeških ter slovaških paralel. Že naslov pove, da gre za mali slovar, torej za delo, ki je praktičnega tipa, hkrati pa namenjeno študentom tujih jezikov, v našem primeru slovanskih. V Predgovoru beremo: «... /študent/ če ovdje nači ono osnovno i najfrekventnije u frazeologiji što mora izraziti na stranom jeziku polazeči od materinskoga«.^ Slovar posega torej po slovanski frazeologiji. Slovarske enote se začenjajo s hrvatskosrpsko značnico s prvim samostalnikom v sestavu fra-zeologizma, če tega ni, sledi pridevnik, glagol ali druga besedna vrsta. Urednica serije dr. Antica Menac navaja, da so frazeologizmi v primeru, če jih je pod isto značnico več, razporejeni po gramatičnem načelu. Prednost ima ednina pred množino in sklon od imenovalnika do orodnika, znotraj pa je abecedna zapovrstnost. Značnica je napisana z velikimi črkami. Poševne črke izražajo sklonsko obliko odvisnih besed - najpogosteje pri navajanju nedoločnih ali osebnih zaimkov. Frazeološko gnezdo ima enake grafične znake kot prvi slovar: okrogli oklepaj (), prelomljeni oklepaj < > in poševno črto /.
Poglejmo nekaj primerov: od buhe praviti slona v. M UHA - torej, primarno frazeološko enoto najdemo pri geslu Mt//M, kot npr.: od muhe (buhe) praviti slona: v češkem jeziku je: delat z komara velblouda
' Glej JiS, letnik XXXI - leto 1985/86 - št 7, str 256-257. ^ Obravnavani slovar, str. 3.
in džlat z mouchy slona, v slovaščini pa se glasi: robit' z komara somara (slona). Pri podstavi MUHA v hrvatskosrbskem jeziku imamo še frazeološko enoto: kao muha bez glave (muvati se i si.): češko je: litat jako hadr na holi, chodit (byt) jako bezhlavy (jako bez hlavy) in slovaško: chodit' (byt') ako bez hlavy ter chodit' ako stratena ovca.
Nedvomno izražajo frazeološke enote kot posebni tip besednih zvez veliko sorodnost med slovanskimi jeziki. Včasih so sestavine frazeoloških enot zelo blizu, tako da gre za dobesedne ustreznosti posameznih besed v različnih jezikih, kot npr.: čovjek od krvi i mesa,- češko je: človek z krve a masa, slovaško pa: človek z masa a krvi. Velikokrat pa so posamezne frazeološke enote strukturno enake, vendar pa glede na pomen posameznih sestavin različne, v semantičnem obsegu pa enake, kot npr.: dati/davatj (prodati/prodavati) rog za sviječu < komu>; češko: myši hovno na pepf prodavat nekomu, slovaško pa: predavat' hrusky za jablka niekomu.
Posamezne frazeološke enote v hrvatskosrbskem jeziku imajo več ustreznih variant v češčini in slovaščini (isto stvar potrjuje tudi slovenski jezik - op. J. R.), npr.: satjerati u kozji rog koga: češko zahnat do lizkych nekoho in pfitisknout ke zdi nekoho, slovaško pa je: zahnat' do slepej ulicky niekoho in pritisniit' k stene niekoho.
Včasih pa slovar kaže na velike razlike med omenjenimi slovanskimi jeziki, kot na primer v naslednjem frazeologizmu, kjer gre za samostalniško substitucijo v češčini in slovaščini glede na izhodiščni jezik: kud svi Turci, lud i maliMujo; češko: jit jako husa za nekym in jit jak ovce za beranem ter kudy všichni, tudy ja, slovaški paraleh pa sta: ist' ako ovca za baranom in kam všetci, tam i ja.
Hrvatskosrbski frazeologizem deveta voda kisela ustreza trem strukturno različnim, pomensko pa enakim frazeologizmom v češčini in slovaščini. Ce ga primerjamo z ruskim in ukrajinskim, dobimo trdno besedno zvezo, ki priča, da je z ruskim in ukrajinskim jezikom podobnost večja.^ Prav zato so ti zagrebški mali frazeološki slovarji tem bolj pomembni, ker odpirajo nove možnosti raziskovanja slovanskih jezikov v komparativnem pogledu. Prav na področju komparativne slovanske frazeolo-gije je velika vrzel. Na tem področju nimamo dosti študij, izjema je npr. Slavjanskaja frazeologija V. M. Mokienka.''
Jurij Rojs
Pedagoška fakulteta v Mariboru
Jakob Rigler: Razprave o slovenskem jeziku. Izbral in uredil Franc Jakopin. Ljubljana, Slovenska matica 1986, 240 str. (Razprave in eseji. 30.)
' Glej Hrvatskosrpsko-rusko-ukrajinski frazeološki rječnik. Zavod za lingvistiku Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. Zagreb 1985.
' V. M. Mokienko, Slavjanskaja frazeologija, Moskva 1980.