!c WjS brazbi ‘ l •- organiza- in ciji J e moc in bodočnost JT p] O £ • n • * ' APtiTnj A T _ J SLOVENJA The only South Slavic Newspaper in Wisconsin ^^lUAL ORGAN OP THT oATrnitr „ TTDAn . Trt ^ ^ ^OUTH SLAVIC BENE VOLENT SOCIETY “SLOGA” OF WISCONSIN Spoštujmo sa¬ mega sebe, da nas bodo spoš¬ tovali tudi tujci uradno glasilo jugoslovanske podporne zveze u SLOGA” V WISCONSINU. NO. 24 ŠT. 24. MIJAVAUKEE, WIS., .TUNE 16, 1916 — 16. JUNIJA 1916 VOL. 2. LETO 2 ii Entered as second Tclass matu V r December 22, 1915, at the post office at Milwaukee, Wisconsin, under the Act of March 3, 1879.” zavedajmo se svoje prave vrednosti . Slovenci smo v splošnem jako skromni ljudje. Zadovoljni smo ,tnali 111 ■ Da le zadostamo svoj,m najnujnejšim potrebam, pa šeT st želje nehajo, ces kdo bi se pehal za potico, če je kruha dovolj » , prevec ' f 0 M Sli v svojih , : tovah eno stop #» ™ e ' T ° b ' ne bl '° v sm,sU ' "“Sega spmš.mga naziranja Kar jetoljsega, to po našem mnenju ni za Slovence; to je za "Angleže” .11 !»>“»• ze označujemo one, katere smatramo za nekaka" viš ja nam samo podobna bitja. Kdor izmed nas se hoče nekoliko daniti s i izboljšati svoj položaj, ga takoj pričnemo gledati po strani cm smatrati za ne takega uskoka, ubežnika iz naših vrst. Skratka osebne ambicije, ki jih drugi smatrajo za neke vrste talent, za dobro in koristno, jih mi smatramo za greh, napako. To je vzrok da najdemo Slovence skoro povsod samo na najnižjih stopnjah človeške delavnosti: najtežje in najbolj nevarno in najbolj nezdra¬ vo delo, a naj slabša plača. Tak je naš splošen položaj. In zakaj tako? Mar smo mi Slovenci manj sposobni kakor oni, ki zavzemajo boljša mesta od nas ? — Ne! — Mar smo Slovenci delamržni in smo zato nedobrodošli ? — Nikakor ne! — Mar imamo kako drugo hi¬ bo ali pomanjkljivost, ki nas nareja slabše in manj vredne? _ Ne! — Ravno nasprotno je resnica. Slovenci so nenavadno uporabni in dovzetni za uk. Kdor je imel kedaj priliko govoriti o naših rojakih z delodajalci, ta je skoro gotovo slišal najbolj laskavo oceno o njihovih sposobnostih. Nič manj pohvalnega spričevala o tem ne dajejo ameriške šole. V tem pogledu imamo naravnost briljantne slučaje. Tako, na primer, je venem izmed County-ev v Wisconsinu Slovenec nadkrilil vse druge otroke v angleškerp pravopisju (spelling). Okraj šteje nad 32,000 prebivalcev. Slovencev je samo par sto. Kot nagrado je temu Slo¬ vencu okraj plačal vse stroške, da si je ogledal v Mihvaukce dr¬ žavno razstavo, (state fair). To se je zgodilo kljub temu, da bi u- čitelji mnogo raje videli, da bi to odlikovanje dobila kaka druga bolj ugledna narodnost. Toda fant je bil tako visoko nad drugimi, v svojem znanju, da ni bilo mogoče. To je samo eden izmed števil¬ nih slučajev, na katere človek vsak čas naleti. Tudi delamržni niso Slovenci. To priča dejstvo, da mnoga pod¬ jetja dajejo naravnost prednost Slovencem samo zaradi njihove pridnosti. Da, o mnogih slučajih se more reči, da so Slovenci pre¬ več pridni, ker se to največkrat izrablja, še manj pa upošteva pri plačilu. So sicer med njimi izjeme, a so v resnici redke. In tudi v drugih ozirih se morejo Slovenci primerjati z naj¬ boljšimi narodnostmi, ako jih celo ne nadkriljujejo. Vestnost in točnost je ena izmed teh vrlin. Druga vrlina je poštenost. Splošno je znano, da oni trgovci, ki dajejo Slovencem na upanje, jako red- kokedaj kaj izgube. Vprašajte dalje, na primer, pri Schlitz pivo¬ varni o poštenosti naših rojakov in dobili boste najboljše spričeva¬ lo. Lahko vprašate tudi kje drugje, kjer pridejo Slovenci v stik z drugimi in našli boste povsod najboljši rekord o poštenosti naših rojakov. Na ta način bi lahko našteli cel “paternošt” vrlin. Da, Slovenci so skoro v vsakem oziru hvalevredni v kolikor se tiče njihovih dejanj in nehanj napram drugimi; toda vse kaj drugega pa je v kolikor se to tiče njih lastnih koristi in koristi našega naroda. V tem ozirupa niti od daleč ne zaslužijo pohvale. Vse zgoraj navedene vrline ne pridejo do veljave, niso upoštevane. In to samo zato ne, ker se jih mi sami ne zavedamo, ker sami ne zahtevamo priznanja zanje. V tem pogledu smo Slovenci premalo ameriški in preveč starokrajski. V starem kraju vtepena in usiljena skromnost in ponižnost se nas drži kakor klop. V Avstriji nismo dobili priznanja; mesto njega smo dobili batine, klofute, psovke in zasmeh. Naše vrline so bile lahko svetle kakor solnce, velike kakor Triglav, videli jih ni hotel nihče, še stokrat manj pa priznati. Bili smo v hiši neusmiljene ma¬ čehe. To nam je vzelo vero in spoštovanje v same sebe, v svoje vr¬ line in svojo* vrednost. Zapostavljanja in krivic smo se tako priva¬ dili, da jih niti čutili nismo več. Posledica tega je bila, da smo naj- ostudnejše krivice smatrali za pravico, klofute za božanje, psovke za pohvalo. Svoje zatiralce smo smatrali za svoje dobrotnike. Otrp¬ nili smo duševno. Iz takih razmer smo prišli v Ameriko. Ameriška svoboda in ameriški dolarji so nas upijanili, da nismo znak ceniti danih nam priložnosti. Ko človek pride po dolgih letih iz ječe, je kakor otiok. Svet ga je pustil zadaj v svojem teku; pričeti mora z nova živeti. Rabi vzgojitelja, izkušenega, veščega in nesebičnega. Blagor o- (Dalje na tretji strani) IZ BOJIŠČ Rusi poročajo, da so v enem tednu ofenzive vjeli 108,000 Av¬ strijcev in veliko vojnega mate¬ riala. Ako odgovarja to resnici, je težko ravnati. Gotovo je, da so Avstrijci trpeli težke izgube, ker je ruska ofenziva prišla nenado¬ ma ter niso imeli dovolj ojačen j a in tudi ne priložnosti poslati ta¬ ko hitro ojačen j e na ogrožene točke. Sodi se, da so rezerve po¬ slali preje na italjansko fronto, ko so započeli Avstrijci s svojo veliko ofenzivo. Avstrijci so se morali umak¬ niti čez reko Styr. Rusi so zavzeli trdnjavo Dubno ter se nahajajo že v bližini černovic, glavnega mesta Bukovine. Boji so bili ze¬ lo krvavi in divji, ko so prispele na pomoč avstrijske in nemške pomožne čete, ki so uprizorile protinapade, da vstavijo nadalj- no rusko prodiranje. Ako se jim bode to posrečilo, pa je odvisno od moči avstrijsko-nemških oja¬ čen j. Ako se upošteva vsa poro¬ čila, se zamore reči z gotovostjo,, da še niso Rusi prekoračili med Pripet močvirjem in Rumunijo reke Styr, Stripa in Ivka z svo¬ jo glavno silo. Ko so se Rusi morali umakniti po ponesrečeni ofenzivi v Karpa¬ tih, so zgubili zelo veliko vojaš¬ tva in vojnega materijala, obe¬ nem pa so bili že itak preslabo preskrbljeni z municijo. Vojni strokovnjaki so izjavili, da si ne bo Rusija opomogla od zadoblje- nega težkega udarca pred enim ali dvema leti. In kot izgleda se¬ daj, so se Rusi preskrbeli z muni¬ cijo in z vojaštvom, ker drugače bi jim še ne bilo mogoče započe- ti tako velike ofenzive. Pomisliti je treba, , da je cela fronta dolga od Baltiškega morja do Rumu- nije čez 600 milj in da je za us¬ pešno ofenzivo potrebno enkrat do dvakrat več vojaštva, kot ga ima napadena stranka za obram¬ bo. Sedanje skušnje so pokazale, da zamore vsaka narodnost vtak¬ niti v vojaško suknjo čez 15 od¬ stotkov vsega svojega prebivals¬ tva, kar bi znašalo pri Rusih čez 25 miljonov, v Avstriji in Nemči¬ ji pa bi to znašalo kakih 18 miljo¬ nov mož. Na italjansko tirolski fronti je avstrijska ofenziva ponehala; ra¬ čuni se, da vsled velike ruske o- fenzive. Nasprotno pa poročajo iz Italije, da se je pričela močna laška ofenziva med Adižo in Bren to z namenom, da prepode Av¬ strijce iz svojega ozemlja, ki so ga zasedli za časa ofenzive, to¬ da sedaj se še ni Lahom posreči- pregnati Avstrijce le za ped. Zavezniška mornarica je zače¬ la bombardirati južno obrežje Bolgarije med pristaniščem La¬ gos in Dedeagač, tako poročajo iz Soluna. Zavezniki so že preje krat bombardirali na tem mes¬ tu, toda brez rezultata, ker niso mogli zaslediti avstrijskih, turš¬ kih in bolgarskih baterij, ampak so le razbili bivališča. Iz Pariza poročajo, da bombar dira nemška artilerija Fort Ta- vannes in Fort Souville. Ta dva forta ležita okoli miljo in pol južnozapadno od Fort Vaux in okoli tri milje severovzhodno od Verduna. POSLEDICA PREPIRA Mauston, Wis. — Farmer Jac Kureča je ustrelil med prepirom svojega soseda, John Vilas, nje¬ govo ženo in dvamesečnega otro¬ ka. Vilas se bori s smrtjo, ker je zadobil vse strele v drobovje. Po zločinu je zbežal Kureča v gozd, kjer se je preoblekel ter pustil svojo puško. Sosedje so se oboro¬ žili ter ga zasledujejo. Sovraštvo med farmerjema se je začelo, ko je pred letom dni Vilas-ovo gove¬ do podrlo plot in zašlo na polje soseda Kureča. POULIČNA ŽELEZNICA SE RADUJE V letu 1911 je mestni svet skle nil, da mora plačati eletrična po¬ cestna železnica za vsako svojo karo $15 na leto za licenco. Vsled tega je družba naperila tožbo proti mestu. V torek se je vršila razprava pri okrožnem sodišču in sodnik Fritz je razsodil, da je ta licenca nepostavna. Razsodba za¬ hteva, da povrne mesto družbi $8,805 z obrestmi vred od 17. ma¬ ja 1911. Mesto bo najbrže vložilo priziv na višje sodišče. Vzlic vsem intrigam in zapre¬ kam, ki jih je stavila električna družba mestu, da bi preprečila lastno mestno elektrarno, se ji vendar to ni posrečilo in mesto dobi svojo elektrarno, da se reši te pijavke. SRBIJA NE BO ANEKTIRANA Iz Budimpešte naznanja neko zakasnelo poročilo, da je izjavil grof A. Appony, opozicionist v ogrskem parlamentu, da on ne gleda na to, da bi Avstro-Ogrska anektirala kak večji del Srbije, ampak, da bo vzela samo strate- gično važne pozicije. Nadalje je rekel, da je prepričan, da mir ni več daleč. V času te izjavu še ni bilo ruske ofenzive in Avstrijci so ravno najbolj napredovali v Italiji, vsled česar so bili zelo op¬ timistični glede miru. Ampak da¬ nes nam kažejo dogodki ravno obratno in da še ne moremo pri¬ čakovati tako kmalu zaželjenega miru. ZAVEZNIKI BLOKIRAJO GRČIJO Ker noče Grčija plesati, kot ji godejo zavezniki, je vsled tega j Angleška proglasila v imenu za¬ veznikov blokado. Devet grških parnikov so že zadržali v Mar- seilles na Francoskem. Kot poro¬ čajo, se bo vsled tega oglasilo v Grčiji kmalu pomanjkanje živil. VISOKA ODŠKODNINA # S. J. Hommel, 63 let, je vložila pri okrožnem sodišču tožbo proti Badger State Investment Co. ter zahteva $25,000 odškodnine. I- menovana družba je lastnica po¬ slopja na 211-213 Grand ave. Ko se je podala Hommel 18. novem¬ bra p. 1. iz hiše, je padla pri vra¬ tih na neki postavljeni stopnici, katere ni videla zaradi pomanj¬ kljive razsvetljave. Pri padcu se je težko poškodovala. GOSTILNIČARSKI IZLET Pri seji dne 13. t. m. Zveze Ju¬ goslovanskih gostilničarjev se je sklenilo, da se Zveza razpusti in denar razdeli, kar ga je v blagaj¬ ni, med bivše člane te Zveze. Sklenilo se je tudi, da bi bivši člani priredili izlet oziroma pik¬ nik na farmo rojaka John Brul¬ ca dne 22. junija. Odhod iz Mil- waukee ob 9. uri dopoldne. Zbe¬ remo se na oglu National ave in First Ave. Katerega člana ali nečlana ve¬ seli se udeležiti tega izleta, naj se prijavi pri Ig. Kušljan-u, 229 First ave. Tel.: Hanover 1478 Odbor za izlet (Oglas) VABILO na VESELICO IN PLES katero priredi ŽENSKO DRUŠTVO NAPREDNA SLOVENKA št.6, J. P. Z. S. V DVORANI FR. BENDA 479 National Ave V SOBOTO 17. JUNIJA Pričetek ob 7. uri zvečer < Vstopnice: Vnaprej lOc.; Pri vratih 15c. Uljudno vabimo vsa sloven¬ ska in hrvatska društva, po¬ sebno pa še vse člane naših bratskih društev, da se udele¬ že v mnogobrojneni številu te veselice. Za dobro postrežbo in iz¬ vrstno zabavo se bo potrudil ODBOR Pridite vsi, ki hočete preži¬ veti nekaj veselih uric! “SLOVENIJA” The Slovenia Tednik. Izhaja vsaki petek. Izdajatelj: Družba Slovenija. 296 Grove St., Milwaukee, Wis. Naročnina: Vse ,e to.$1.50 leta. $..75 3 mesece.$.. 4 Q “THE SLOVENIA” Weekly. Hiblisher: Slovenia Publsh. Co. Owned by F. X. Veranich. 296 Grove St., Milwaukee, Wis. Subscription. One year . $1.50 6 months.$-.75 2 months . $-.40 GROZOTE V ZAKOPIH V sledečem nam pripoveduje trpljenje v francoskih zakopih Romeo Houle iz lastnih izkušenj. Gotovo je, da je skoraj v vseh zakopih enako. Ta resničen po¬ pis prinašamo, ker upamo, da bo zanimalo marsikaterega rojaka, ki ima v vojni svoje prijatelje, brate, očeta ali sina. Obenem bo¬ do pa morebiti sodili o vojni dru¬ gače taisti, ki se za njo navdušu¬ jejo ter bi radi šli v zakope, ako bi le mogli. Pisec teh pretresljivih doživ¬ ljajev je Romeo Houle iz New Bedford, Mass., po poklicu bri¬ vec. On je vstopil v kanadsko francoski regiment, katerega je poslala Kanada čez Atlantik. Od vojakov je bil odpuščen, ker sta ameriško poslaništvo na Angleš¬ kem in Congressman Walsh iz Massachussetts dokazala, da je bil Houle še mladoleten, ko se je vpisal vojakom. Resnice o življenju v zakopih še ni povedal nihče. Jaz jo po¬ znam, ker sem skozi več mesecev živel v zakopih. Spal sem vsaki dan v strahu pred svinčenkami, šrapneli, minami in smrtonosnim plinom; in v nočeh, v strahu pred minami in plinom — in podgana¬ mi, ki se lotijo človeka. Jaz sem še eden izmed živečih onih vojakov, ki so bili poslani v zakope na fronti, ki so se bo¬ jevali z Nemci v februarju. Od moje prvotne kompanije (strta, štirinajsti bataljon, tretja briga¬ da, prva kanadska divizija), ki je odkorakala v to peklo pri La- ventie in Ypres-u tako ponosno — 500 fantov — od katerih nas je ostalo živih le šestnajst. Kdo je videl peklo? Kdo je sku šal grozote Milton-ove strašne prikazni ali počasno trpljenje Dante-jevega pekla? Bog! Ako bi bile Dante-jeve sanje resnične in onih sedem krogov bi bilo se dem bojnih črt v severni Franci¬ ji ali uničeni Belgiji, bi zamogel vstati jaz in reči, da ni smrtne¬ ga boja telesa ali razuma, kate¬ rega bi ne bil videl ali katerega bi ne bil poizkusil! Srečen sem še, da sem ostal pri zdravem ra¬ zumu. Plin? Kaj veste od njega, ako še niste slišali nikoli se tresti ne¬ ba in zemlje v groznem bombar¬ diranju brez presledka? Plazeča se rumena megla, ki vas objema, ki vas davi ter vas trese, kot stre sa veliki pes mačko ter vas pusti, m mM W i ^ da ves žge v vsaki žili in živcu vašega telesa z bolečinami, ki si jih ne morete niti predstavljati; oči se vam izbulijo, obraz pa po¬ stane rumeno zelen. Podgane! Kaj ste že čitali ke¬ daj o podganah v zakopih? Vi¬ dim še jih vedno v sanjah, ko se plazijo po svojih rejenih trebu¬ hih! Podgane in zopet podgane, ki si iščejo svoja kosila na mrt¬ vih truplih od Belgije do švicars¬ kih alp v zakopih. Tisoče in tiso¬ če podgan, ki glodajo med bojni¬ mi črtami med tem ko brzostrel¬ ni stroji kose v zakopih, obhaja¬ jo podgane svojo peklensko gosto vanje. Dobro rejene, se drse in plazijo doli v mokre zakope v ro¬ jih po noči — in mnogim nesreč¬ nežem so bila odžrta ušesa in o- Draži, med tem ko so spali. In smrad! Ali ste že vdihovali kedaj zrak pokvarjen od plina tisoče mrtvih razpadajočih tru¬ pel? In blato! Ali ste že kedaj se bojevali na pol blazni, dan za dnem, noč za nočjo, in tedne za tednom neumiti, z mrzličnimi pre sledki med dolgimi urami smrt¬ nega boja, med tem ko so gro- meli topovi svojo grozno mrtvaš¬ ko pesem in brenčale krogi j e tzi- tzi-tzi brez prenehanja ob zako- povem robu, ki .,e vaše nebo — meja za smrt, ako se zravnate po konci? želel sem si dogodkov. Velikih dogodkov! Sit sem jih sedaj, ker me bodo vznemirjali v spanju, dokler ne umrjem. Vi mi ne verjamete, kaj sem videl in kaj sem zapustil! Vi bi rekli, da sem lažnik, ako vam po¬ vem neverjetne stvari, ki sem jih doživel v resnici tamkaj. Ako bi vedeli, kako je življenje v spred¬ njih zakopih, se bodete čudili, da sem se še povrnil in da sem še ostal pri zdravem razumu. Več¬ krat po noči prenašam zopet ran¬ jene po dokončanem napadu ter poslušam umirajoče, ki mi naro¬ čujejo, naj vzamem iz pokrvav- 1 j enega žepa zadnje pismo na¬ menjeno svojim ljubicam ali sta- rišem. Slišim šepetati njihove po jemajoče glasove “povej materi” med gromom artilerije, ki siplje točo nad nas in katero vračajo naši fantje. “Povej materi”! Mi¬ slim, da slišite sedaj na vsej fronti enake besede. Mati nebeš¬ ka, usliši jih ter končaj nepotreb¬ no mesar j en j e! A. Robillard, sprevodnik iz Montreal je bil na straži. Začu¬ dil sem se, ko je padel na mene. Ko sem se vsedel,me je začelo ne¬ kaj daviti. Ozračje je bilo napol¬ njeno s pretresu j očim krikom. Marsikateri mojih sobojevnikov je ležal umirajoč in mrtev okoli mene. Hitel sem v pol zmedenosti v veliko bližnjo izkopino, ki jo je izkopala granata. V njej je bilo nekoliko blatne vode na dnu, v katero sem padel z obrazom nav¬ zdol. Vsled vode mi je malo odleglo; namakal sem v vodo svoj robec in ga navezoval na obraz. Rume¬ ni smrdljivi zrak je bil na ta na¬ čin odrezan in dihati sem začel lažje. Zlezel sem iz jame in na pol slep sem poiskal nezavestne¬ ga prijatelja ter ga vlekel nazaj deset jardov v jamo, kjer je bi¬ la voda. Položil sem ga z oblič¬ jem navzdol in tudi on se je malo začel zavedati. In tamkaj sva le¬ žala oba čakajoča smrti. SLOVENIJA Deset minut kasneje sem za¬ slišal kričanje; vedel sem takoj, da prihajajo Nemci. Bežal sem v svoj zakop nazaj, poiskal svo¬ jo puško ter pričel streljati naj¬ hitreje, kar mi je bilo mogoče. Puška je postala tako vroča, da sem se opekel na rokah. Vrgel sem puško proč ter začel metati bombe. Nato je prišlo povelje, da se umaknemo v naslednje zakope Moj na pol zadušeni prijatelj je bil z menoj. Letela sva skupaj in ko sva se ozrla, sva videla velike rujave može tevtonske armade, ki so skakali v naše zakope. Pozabil sem na revmatizem, ka teri me je že mučil več dni, ko sem jih zagledal za petami. (Vsi trpimo na revmatizmu, ki je ve¬ liko stalno zlo v zakopih). Med tem so s.e Francoz j e umaknili v štrto črto in mi smo ostali skoraj obkoljeni, levo krilo izpostavlje¬ no; pretilo nam je ,da bomo uni¬ čeni. Po naključju ste nam prišle v roke dve strojni brzostrelni puš¬ ki, ki smo jih postavili na zelo u- goden prostor. Ena od teh je bila napravljena na 560 strelov v mi¬ nuti in druga je sipala smrt po 700 krat na minuto. Nikoli ne bodem pozabil teh Nemcev. Ko so začeli naši stroji govoriti, se je njihova prva črta topila; in že je začela že tudi dru¬ ga dobivati zareze; ampak na¬ prej in naprej so vedno prihaja¬ li, hladnokrvno korakajoč z ena¬ kimi koraki v naročje gotove smr ti. Borili smo se kot levi. šlo se je za naše življenje ali pa za živ¬ ljenje Nemcev. Potem, ko se nas je bojevalo štirinajst skupaj, pri¬ letela je med nas bomba in jih ubila enajst. Ko sem prišel k za¬ vesti, sem ležal na dnu zakopa in moj prijatelj Roy je bil sklon¬ jen nad menoj. “Ali še živiš, Romeo?” me je vprašal začudeno. Vstal sem se opotekajoč. On in še eden smo stali sami med enajstimi mrtvi¬ mi prijatelji. Potem mi je povedal Roy, da POVPREČNA ZGUBA DELAV¬ CA RADI BOLEZNI DE\ E l DNI NA LETO Iz Public Health Bulletina, iz¬ danega pravkar od javnega zra\ - stvenega urada Združenih drža\ je razvidno, da je eno k drugemu vedno 25 delavcev izmed tisoč nezmožnih za delo vsled bolezni. Povprečni delavec zgubi okoli de¬ vet dni na leto na račun bolezni. Zmanjšana zmožnost, zmanjšani zaslužek v času bolezni kakor tu¬ di stroški zdravniške oskrbe in zguba vsled smrti, pomnožijo stroške industriji in vsemu na¬ rodu. Teh zgub se pa zamore mnogo preprečiti, oziroma zmanjšati. Vsaki sistem za bolezensko zava rovanje za Združene države bi naj imel za podlago preprečen j e bolezni. Ta dežela bi se naj oko¬ ristila z izkušnjami evropskih de žel, kjer se je priznalo preprečen- je kot potrebno za zdravstveno zavarovanje, ako ima to zavaro¬ vanje namen, da zboljša zdrav¬ stveno stanje in zmožnost indus¬ trij alnega delavstva. Tak sistem bi naj obsegal: Pre skrbitev podpore v gotovini in zdravniško oskrbo delavcu v ča¬ su bolezni za manjše stroške, ka¬ kor je sedaj mogoče. Ti stroški bi se naj razdelili med delodajal¬ cem, delavcem in javnostjo kot skupine, odgovorne za bolezen po vzročujoče razmere in potem bi si te skupine prizadevale odstra¬ niti te razmere. Vse tri skupine bi naj delova¬ le kooperativno v narodnih, dr¬ žavnih in krajevnih zdravstvenih agencijah ter upravljale ta zdrav stveni sistem in sklad. Nadalje bi se naj sprejel državni zavaro¬ valni sistem, prilagoden ameriš¬ kim razmeram in kadar bi se to zgodilo, bi prišli do prepričanja, da bi bila taka naprava neprecen¬ ljive vrednosti. Seveda, to bi se vse zgodilo z lahkoto, ako bi se delodajalci in drugi odgovorni faktorji ne bra¬ nili prispevati k takemu bolniš- ARTHUR J BRETT POGREBNIK 281 Reed Street TELEFON HANOVER 47l FARME _— j- v ”'—^ikemu fondu; branili pa se bodo me je vrglo dvajset čevljev od ^ako dolgo, dokler jih postavoda- zakopa, kjer sem stal in da je iz- - a ^ temu ne prisili; postavodaja postavil sam svoje življenje, da jih pa ne bo k temu prisilila, dok- bi dobil moje mrtvo truplo, kot j er h 0 do delali postave le deloda- je mislil, da sem mrtev. Dognala j a i c ^ to je, dokler ne bodo delavci sva, da je moja edina lana bila y p 0 stavodaje poslali svoje last¬ ite- ne rega mi je prizadjal leteč drobec, ne da bi mi ranil kožo. Taki ču¬ deži so le majhne stvari, kadar se bojujete v navzočnosti smrti. Nemški težki topovi so nas pre gnali v četrto črto in že smo do¬ bili zopet povelje, da jih zapus¬ timo, kar najhitreje mogoče. Na¬ ši inženirji so podminirali pros- tbr in ko smo zbežali, so se vsipa¬ li za nami v nje nemške čete. In tedaj smo jih spustili v zrak. Ali ste že videli kedaj tisoč mož zdrobljenih v atome zleteti v zrak? Tega groznega prizora ne morem pozabiti. Vsa zemlja se je videla kot bi skočila v zrak in med njo črne gore zemlje in kamenja, razstreljene glave, ro¬ ke in noge, raztrgani kosci od te¬ ga, kar so bili še pred par sekun¬ dami junaški možje. Mislim, da je gotovo zraven plina to naj- groznejše dejanje, ki ga morejo storiti ljudje ljudem. NAJBOLJŠE OBLEKE IZDELUJE. ČISTI,. LIKA, PO¬ PRAVLJA IN BARVA STARE V VSESTRANSKO ZADOVOLJ¬ NOST VSEGA OBČNSTVA PO NIZKI CENI JOHN KRAINC 96 GROVE ST. K HREN S and VAH] Al Obuvala za vso družino 355 GROVE STREET Ako ste namenjeni kupiti ol delano ali neobdelano farmo, pj site po pojasnila o farmah v ' Ashland Co., Wisconsin. Tu ježe več Milvvaučanov kupilo zemljo LEO ZAKRAJŠEK ASHLAND, WIS. THE WEST ALLIS STATE BANK WEST ALLIŠKA DRŽAVNA BANKA Varna - Močna - Pomagalna Pri nas nalaga veliko Slovence? svoje prihranke. Mi želimo vse Slovence, časovne vloge. 3 Plačamo tl od sto obresti. WEST ALLIS, WIS. VIL. J. GRONEIVALD Licenciranj pogrebnik in maziljenik Brezplačna poraba privatne kapek. Cene nizke. 347 REEI) ST. »■**«> in VValker St. # MILAUKEE. Telefon Hanover 4497 SALOON IN PRENOČIŠČA Točim dobro Gutsch pij in dobro vino. Fine cietf? Prigrizek vsaki čas zastoni- JOE fludernik 735 Indiana-av, Sheboyga&JJ priporočam cenjenimi TEL * HANOVER 379S-X THOS. M. REYN0LDS GOSTILNA sample room GROVE STREET 298 NAJ CENEJE!! J ■' ZaNeSIJiVeJe HITREJE! ! ! P O § I.L J A Denar v staro domovin 0 L °UIS BEWIT^ 198 First A ve., Mlhr “ l “*’** VIKTOR p fJ ^ * 268 FIRST AV^ Moderno urejena si BRIVSIC A ,; Se priporočam mnogobrojen obisk. Mrs. Mary Ocvirk 300 Grove Street. Telefon Hanover 2692 babP Sloye° cl s SLOVE NSKA priporoča vsem Možki lahko napravi napako, da se oženi premlad; to je napa¬ ka, katere ne ponovi nikoli več. benda .SjSRffi VSEH E VRHT OBCIN STVU *7. A {zDELO*** 1 * , (3 ° National ave.,'vogal 52 nd ave., \vEST a Telef on West Allio 456 L. i> SLOVENIJA Jugoslov _ Podporna Zveza Sloga“ VSTANOVLJENA L. 1914 INKORPORIRANA L 191 - Sedez: Milwaukee, Wis. ' upravni odbor: «w, I nadzornik: IGNAC KUŠLJAN, 229 First Avp m i . II. nadzornik : ANTON TOMINŠEK 511 Park St \ ^ auk ? e * Wis. III. nadzornik: JOŽE* BENDA 471 — 53rd Avo” Wis - POROTNI ODBOR: ' West Allls . Wis. Predsednik : ALOIS GOLOB, 114 Frunklin Of n JOHN STAMPFEL, Grafton. Wis. St *» Port Wnshimrton, JOHN TURK, 456 — 64th Ave., West Allis WU POMOŽNI ODBOR• MARTIN ROP. 308 Second Avp m;i ANTON SEM. 440 — 7th Ave Mif W f ukee ’ Wia - JOHN WOHLGKMUTH 822 kSi M kee ’ Wis - VRHOVNI ZDRAVNIK : DR. P. LANGLANd" Corn -'L V'"™*-. 'Vis Glavne šeje se vrte vsako drug sredo meseca na 288r,' ‘ !t L Av ?* ,n Orove-st Uradno glasilo: SLOVENITA Gr ° Ve St * ob 8 ‘ «ri večer. Wis. C s a a a V A bil o na piknik ki ga priredi mladeniško društvo lilija V NEDELJO DNE 18. JUNIJA 1916 V JOHNSON^SGROVE PARKU, WEST ALLISu Na piknik vabimo vsa sosedna društva iz Milvvaukee in West Allisa, kakor tudi posamezne rojake in rojakin¬ je, da nas omenjeni dan posetijo polnoštevilno. Za izvrstno godbo, dobro pijačo in fini prigrizek bo¬ de skrbel ODBOR E? S£ U VSEM SLOVENCEM V AMERIKI v soboto dne 17. junija bo priobčil “Glas Naroda” sledeči članek: ' Kmalu bo minilo dvoje let. odkar je nadela aaž narod nesreča, kakoren« m mkdo slutil, ki je tako obsežna, tako vsestranska in «twna, da je mi niti poj miti ne moremo. V tem kratkem času so bile skoraj vse nase dobre in najboljše sile žrtvovane smrti: prej kot v dveh letih je postala naša lepa domovina zemlja obupa žalosti ih brezmejnih bridkosti. Slovenci v starem kraju so po’ stali mahoma narod izdelanih starcev, napolblaznih žena in lač- izstradanih otrok. ’ Vse drugo je pobrala sila, katere ne preprosijo nobene prošnje katere ne ganeta ne kletev ne jok. Prej smo žalovali, če nam je umrl mož, ki še ni dobra skončal zvišene naloge, ki mu jo je zadalo življenje, prej se nam je smi¬ lil človek, kateremu je pogorela streha nad hišo in če smo le mogli smo pomagali, pa naj je šlo za posameznika, vasi ali mesta. Zdaj v tem kratkem času smo jih zgubili na tisoče in tisoče. Srečni oni, katerih se je po kratkem trpljenju usmilila smrt, ne¬ izmerno nesrečni oni, ki se bodo še leta in leta vlačili kot sence, nikomur v pomoč, vsem v breme. Padli so možje in mladeniči, katerih imena bi bila morda za¬ slovela po vsem svetu, padli so možje, ki so s svojo krepko roko in zdravo glavo gojili in obdelovali zemljo, da je rodila deseteren sad, padli so naši učeniki in voditelji. Ljudje, ki so ostali doma, ne umirajo vsled bolezni, pač pa vsled žalosti in stradanja. Strašna doba je vtisnila svoje strahovito znamenje celi naši domovini; strašni čas nam je vzel na tisoče ljudi. V tej strašni dobi je naloga nas vseh: pomagati. V Ameriki imamo sedem ali osem slovenskih podpornih or¬ ganizacij, precej slovenskih časopisov, veliko močnih samostojnih društev ter lepo število splošno uglednih uplivnih mož. Moj predlog bi bil, sestaviti odbor, katerega člani naj bi bili predsedniki vseh slovenskih podpornih organizacij in uredniki vseh slovenskih listov v Ameriki. Ti možje naj izvolijo iz svoje sre¬ de tri ali štiri tajnike in blagajnika. Vsako slovensko društvo naj priredi eno ali dve veselici, ka¬ terih dobiček naj bo namenjen skupnemu skladu za slovenske re¬ veže v starem kraju. Pri Jednotah in Zvezah naj bi se uredilo, da bi plačeval vsak član po par centov na mesec. Pobiralo naj bi se ob vsaki priliki; če kdo ne more z večjo vso¬ to pripomoči, naj pripomore z enim centom. Denarja bi se ne smelo poslati prej v stari kraj kot po vojni. Siliti bi se ne smelo nikogar, dolžnost vsakega je pa vsakomur pojasniti, da je ta akcija najbolj zvišenega in človekoljubnega pomena. Zdaj ni čas tarnanja in pomilovanja, zdaj je čas resnega dela, od katerega sta odvisna življenje in smrt našega naroda v starem kraju. Zdaj se pravi delati brez fraz, brez visokodonečih besed in strankarstva. čeprav je sto strank med nami v Ameriki, pristaši vseh teh stotih smo vendarle Slovenci. Pristaši vseh strank in prepričanj so ljudje, ki razločujejo slabo od dobrega in vedo, da je njihova naravna, sveta in človeška dolžnost nesrečniku pomagati. Ne vprašujmo, za koga je bila kri Slovnecev po nedolžnem prelita, ne prepirajmo se, če so se borili za pravično, krivično, pa¬ metno ali neumno stvar. To nas ne sme brigati, ker smo veliko, veliko preslabi, da bi naš glas kje kaj zalegel. ^ V vseh nas se mora vkoreniniti edinole misel, da so naši ljudje v potrebi kot še nikoli niso bili, da nimajo na celem božjem svetu razen nas, nobene žive duše, katero bi prosili pomoči. V čast bi si morali šteti, da jim mi edino lahko pomagamo, v naj večje zadoščenje in povračilo nam bo, ko nas ne bodo več smatrali za izgnance in izgubljene sinove, pač pa za odiesem e in naj večje dobrotnike. Smili se nam siromak, smili se nam Pogorelec, vdovo pomiluje¬ mo, pri pogledu na lačnega otroka nas zazebe v sice. Ali smo res tako enostranski, da se nam ne smili cel narod siro- P makov. Ali nam nič ne očita vest, ko spimo pod streho in smo vsak dan siti, dočim je naših na tisoče in tisoče brez strehe in skorje kruha? Ali se bomo res ugonobili v brezplodnem strankarskem boju, ali so nas medsebojna nasprotstva res tako prevzela, da se niti ne zmenimo za strašno krvavo žaloigro, v kateri je naš narod najbolj trpeč in naj večjega pomilovanja vreden junak? Končujem še enkrat z besedami: — Zbližajmo se in napravimo v delu za svojega trpečega brata velik korak k združenju ameriškega Slovenstva! J. TERČEK, urednik “Glas Nared i” ZAVEDAJMO SE SVOJE PRAVE VREDNOSTI! (Nadaljevanje iz 1. strani) nemu jetniku, ki dobi takega vzgojitelja. — Mi ameriški Slovenci smo docela podobni jetniku, ki je zapustil ječo po dolgih letih. Tudi mi smo rabili vzgojitelja v tej novi deželi, — veščega in nesebičnega vzgojitelja: rabili smo ga nujno, a imeli ga nismo. Nikogar ni bilo, ki bi nam pokazal pravo pot z izkušeno roko in očetovsko dobrohot¬ nostjo! To je vzrok, da smo po 40 letih priseljevanja ameriški jav¬ nosti docela nepoznani in da gmotno in moralno razmeroma nismo nič napredovali ali vsaj ne dosti pri vseh številnih ugodnih prilikah. Slovenski delavci v ogromni večini zavzemajo še ved .10 naj nižja mesta. Koliko naših rojakov se je dvignilo na višje stopnje? (Iz- vzemši one, ki so se dvignili po ramah svojih rojakov) — Na prstih dveh rok jih lahko seštejemo! Na ta rekord dosedanji naši voditelji ne morejo biti ponosni! Toda, če do sedaj nismo napredovali, skušajmo vsaj od sedaj naprej! Pustimo zabavljanje zoper vsako stvar profesijonelnim zabavljačem in kričačem, a mi pojdimo svojo pot. Pred vsem je potrebno, da se zavedamo svoje prave vrednosti in svojih sposob¬ nosti. V kolikor nam istih manjka, jih skušajmo spopolniti s svojo marljivostjo in drugim prizadevanjm. Ne bodimo zabavljači, tem¬ več sodelavci, ne bodimo “cagovci”, temveč odločni možje, ne bodi¬ mo nevošljivci, temveč skušajmo svoje tekmece nadkriliti in pre¬ magati. Naše geslo naj bo delo, ne jadikovanje, zabavljanje in ne¬ voščljivost! ROJSTNI DAN ZASTAVE V sredo je preteklo 139 let, od kar je bila sprejeta sedanja za¬ stava Združenih držav, ki se je od tega časa le malo spremenila. Dne 14. junija 1777 je kongres trinajstih držav sprejel postavo, da se sprejme zastava, izdelana od Betty Ross, s trinajstimi zvez dami in pasovi kot zastava mla¬ de nove republike. Zastava se je spremenila samo v toliko, da se je za vsako novo državo dodalo po eno zvezdo. Rudeča barva v zastavi znači požrtvovalnost, da se vedno‘po¬ brigamo za to, kaj spoznamo za pravično in da se borimo proti te mu, kaj najdemo kot krivično. Višnjava barva znači zvestobo, resnico in pravico in bela pomeni čistost v besedah in dejanjih. Lepo in posnemanja vredno bi bilo, ako bi se le držali vsi držav¬ ljani teh lepih lastnosti! * * * V nekem listu v Chicagu smo čitali jako “duhovit” dopis Jo¬ seph Jaucha iz Clevelanda glede amerikanizacije ameriških Slo¬ vencev. Mislimo, da na take du¬ ševne proizvode ne bo odgovar¬ jal nihče, ker se je dopisnik sa¬ mega sebe najbolj blamiral in po¬ kazal svojo duševno nezmožnost dovolj jasno pred javnostjo. Čudimo se le, če je prodal ured nik svoj koš ali je na počitnicah ? KANDIDAT ZA REPUBLI¬ KANSKEGA PREDSEDNIKA Na narodni republikanski kon¬ venciji v Chicagu je bil nomini¬ ran za predsedniškega kandidata na republikanskem tiketu sodnik Charles Evans Hughes, rodom iz Glenn, N. Y., za podpredsednika pa Charles W. Fairbanks. Hugh¬ es se je že začel pripravljati za kampanjo za bližajoče se volitve. PREKLIC Jaz spodaj podpisani izjavljam da ako sem mogoče proti g. John Dragina izgovoril besede, s kate¬ rimi bi J. Wohlgemutha obdolžil da me je napojil, gostilno zakle¬ nil in v klet gnal ter da mi je po¬ tem ukradel denar, izjavljam, da to ni resnica. Ako sem pa to go¬ voril, je to laž ter pred vsemi ljudmi javno pribijem, da je g. John Wohlgemuth pošten mož in mi ni nikdar storil zgoraj omen¬ jene obdolžitve. Ako sem jaz to govoril, sem lažnik in s tem po¬ tom iščem oproščen j e. Johan Muren, lastnoročno. Priča: John Dragine. Zapriseženo pri John Ermencu javnem notarju dne 10. junija 1916. Moje poslovanje poteče 15. aprila 1917. FRANK SKOK SLOVENSKI FOTOGRAF, 438 — 52 nd A venue zraven slovenske cerkve Telefon WEST ALLIS 456-J IZDELUJE VSAKE VRSTE FINE SLIKE PO NIZKIH CENAH. Z VSAKIM NAROČI¬ LOM ŽENITBENIII SLIK NAPRAVIM ENO VELIKO ZASTONJ. NA ŽELJO GREM FO¬ TOGRAFIRAT TUDI NA DOM ALI KAMOR ME KDO ZAHTEVA. DELAM IZ MALIH SLIK VELIKE V VSA¬ KOVRSTNIH BARVAH NA PLATNO IN PA¬ PIR CENEJE IN BOLJE KOT ČIFUTI. POSTREŽBA HITRA IN DELO IZVRSTNO IGNAC KlfiTTN SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAURANT 229 First-av., Milwaukee Prodajen* izborne vsako¬ vrstne pijače in dobre ciga¬ re. Topel prigrizek ob vsa¬ kem času. Slovencem se priporočam TA KRASNA COLUMBIA GRAFONOLA SAM0 SAMO $15 00 $15 00 00 $1 na teden $ 1 °° j^a teden VSOKOVRSTNA GODALA POPOLNA ZBIRKA SLOVENSKIH PLOŠČ 1000 plosc na obeh straneh po 65c. WINTER PIANO CO 375 GROVE STREET FOTOGRAFIJE ! Za ženitbene slike se obrnite na L. HAGENDORF. FOTOGRAF. SEDAJ NA 443 National Avenue 2 vrata zapadno od Kroegerja FRANK BANKO GOSTILNA 5202 National Avenue, zraven Slovenke cerkve, WEST ALLIS, WIS. Fine smodke, dobro vedno sveže SCHLITZ pivo in iz¬ vrstno domače VINO. TELEFON WEST ALLIS 261-X KJE JE? Alojz Gnader, član dr. Sloga št. 1, J. P. Z. S. v Milwaukee, ki je s potnim listom in se ne ve za njegov naslov. Prosim rojake, da mi naznanijo njegovo bivališče, a ko kdo ve, ali pa se naj sam javi. F. Matitz, 212 Greenbush st, Milwaukee, Wis. Bratom Slovencem in Hrvatom priporočam svojo BRIVNICO z dobrim in točnim delom. Pridite in prepričajte se! S. F ABIJANčič 5124 VS National Ave., West Allis. FRANK FUžIR HOTEL IN SALOON 228 REED STREET Priporoča snažna prenočišča, sobe na teden ali na dan. Vedno sveže PABST PIVO. Telefon Hanover 3843-Y Ako vaš prijatelj ni naročen na Slovenijo, nagovorite ga. Več bo naročnikov, večji bo list. grška demobilizira Athene — Kralj Konstantin je dal povelje za popolno demobi¬ lizacijo vse grške armade, kar je posledica zavezniške blokade na- pram grškim pristaniščem. Kralj je že podpisal nalog, da se demo¬ bilizira 150,000 vojaštva. Ameriško poslaništvo je oble¬ gano od zastopnikov ameriških trgovcev od vseh delov Grčije za¬ radi blokade zaveznikov. Tobak, vreden dva in pol milj ona dolar¬ jev in ki je last ameriških tvrdk, se ga zadržuje pri Kavali. SMRT POD KOLESI Racine — Interurban kara je povozila 80 letno Mary Lorenz pri Five Mile rd, severno od mes¬ ta. Kara jo je vrgla v plot, kjer si je strla tilnik in bila na mestu mrtva. Vračala se je iz pokopa¬ lišča, kjer je krasila grobove svo¬ jih sorodnikov. SKOČIL IZ DRUGEGA NADSTROPJA Jakob Cambier, prejšnji nočni paznik v okrajni jetnišnici, je skočil iz drugega nadstropja zkozi okno svojega doma 392 Twelfth st. v ponedeljek ponoči, ker je hotel uiti stražniku, kateri ga je nameraval aretirati. Vzlic temu pa ga je stražnik ujel ter obenem aretiral tudi Adelo Ho- gan, katero je našel na njegovem domu. Na sodišču sta bila kazno¬ vana $100, v slučaju neplačila pa šest mesecev v poboljševalni- co. Ko je bila ženska kaznovana, se je oglasil M. Machrowski, da se je on poročil s to žensko 1. ju¬ nija v Waukegan-u ter da bo jo tožil za ločitev zakona. NAZNANILO Vsem članom Sloge št. 1. J. P* Z. S. se naznanja, da naj ne o- pravljajo stavkokaška dela! Pr¬ vič zato, ker pravila jasno pra¬ vijo, da se lahko izobči stavkoka¬ za in se bode tudi s takim strogo m KONVENCIJA DEMOKRATOV Delegat j e iz Wisconsina na na¬ rodno konvencijo demokratov, ki se vrši v St. Louis, Mo. so se pe¬ ljali iz Mihvaukee v torek zjutraj da nominirajo predsedniškega kandidata. 12 MRTVIT, 17 RANJENIH Saltillo, Mex. — Dvanajst oseb je bilo ubitih in 17 ranjenih Car- ranzovih vojakov, ko je skočil vo¬ jaški vlak iz tira blizu tukaj. RAZNO IZ SHEBOYGANA Novi tovorni avtomobil mest¬ nega departmenta za vodo je zdr čal 20 čevljev globoko iz nasipa pri North Point. Voznik je vozil prehitro in ni imel časa, da bi za¬ vil na ovinku. H. A. Martin, M. Zinkgraf in Dr. E. A. Keppler so napravili v nedeljo izlet z avtomobilom. Na cesti med Plymouth in Crystal Lake so zavozili iz poti ter so se zvrnili in prišli pod prevrnjen avtomobil. Imeli so srečo; zado- bili so le majhne praske. DEČEK ZGOREL Dveletni Th. Patrinos, 719 Wells st. je po nesreči prevrgel po peči gasolin, kateri je eksplo¬ diral, pri čem r3 je vnela dečku obleka in je zadobil hude opekli¬ ne po vsem telesu. Njegova mati si je prizadevala, da ga reši in ogenj pogasi, kar se ji je tudi po¬ srečilo; zadobila pa je tudi sama več opeklin. Dečka je nesla v Tri- nity bolnišnico, oddaljeno samo dva bloka od njenega doma. Mati je zelo revna in vdova. Moža ji je ubilo med delom. American Manufacturing Co., ki je bila bankrotna, jo je kupil v torek H. L. Štern za $250,000. V tej tovarni se izdelujejo stoli. Tovarna je bila cenjena na $464, 000; dolgovi so znašali $675,000. “SREČNI” ZAKONSKI PARI Ana Sobieski je vložila tožbo za ločitev zakona proti svojemu možu policmanu ter ga dolži su¬ rovega ravnanja, ki se je začelo že dva tedna po poroki oktobra 1913. Za ločitev zakona toži Mrs. Gertrude Hupfer , 569 National ave svojega moža. Kot vzrok na¬ vaja, da je morala delati v nje¬ govem salunu že tri leta kot bar- tender zjutraj od šeste ure pa do polnoči in da je mož udan pijači. John M. Davis je vložil tožbo proti svoji ženi Barbara za loči¬ tev zakona, češ, da je zaradi nje¬ ne neprestane sitnosti n j egov sin iz prejšnjega zakona že hotel tri¬ krat pobegniti od hiše. DETEKTIV USTRELJEN Detektiva Weselowski in Ryd- lewicz sta hotela aretirati Anto¬ na Szalkowski, ki je obdolžen, da je v zadnjem času izvršil več pre¬ drznih tatvin. Detektiva sta se postavila, eden spredaj stanovan¬ ja, drugi pa zadaj. Weselowski je zahteval od Szalkowskega, naj dvigne roki in se uda, toda on je začel mesto tega na njega strel¬ jati. Drugi mu je prišel na po¬ moč, ko je slišal streljanje in potem ustrelil Szalkowskega šti¬ rikrat. Prepeljali so oba v bolniš¬ nico. Detektiv bo okreval kmalu, Szalkowski je pa skoraj umrl. postopalo po pravilih. Drugič pa je tudi velika sramota za vsake¬ ga člana našega društva, ako o- pravlja stavkokaška (skebska) dela, ker s tem si krade kruh se¬ bi in svoji družini, obenem pa sra moti napredno organizacijo, ka¬ tere je član. Frank Matitz, tajnik, dr. Sloga št. 1 HIŠA ZA PRODATI Moderno opremljena hiša za stanovanje z elektriko, plinom in t. d. za eno snažno družino se pro dada po nizki ceni od lastnika. 397 GREENBUSH ST. Telefon Hanover 479 NA PRODAJ HIŠA Z 2 LOTOMA NA 53rd AVE, WEST ALLIS Poceni! Naplačilo $1,000.00 Vprašajte pri 404—2nd Ave POZOR ROJAKI! Dobro izučen starokrajski klo¬ bučar. Stare klobuke ženske in mož- ke, naredim kot nove in po naj- novejši modi. Poskusite! Postre¬ ženi boste vedno dobro pri PAUL DETIč, 367 NATL AVE Telefon Hanover 1486 L. SVOJI K SVOJIM MALI OGLASNIK m Za enkratno prj[občenje 3 cente za vsako vrsto. Najmanj 10 c. za enkrat. Na mesec stane vrsta 10 centov. NOVE OBLEKE po meri in nizki ceni do¬ bite pri J. KRAINC, 296 GROVE STREET. PRODA SE v naj lepšem kraju naselbine hi¬ ša pod lastno ceno. J. ERMENC, 288 Grove St HIŠA Z ENIM AKROM zemlje se proda Cena $1500. Naplačilo $200 in $10 na mesec. Vprašajte na upravništvo (7MO) 296 Grove St. NOTARSKA DELA vam izvrši hitro in po ceni J. ERMENC, 288 GROVE ST. Tolmač pri sodiščih. Zahtevajte vedno po¬ vsod le naše domače, fine in prijetno dišeče HAVANA cigare, BALKAN, BRITA- PREDRZNA ROPARJA |NICA, REGALITAS, HIN- DERBURG, izdelane iz naj- boljega TOBAKA, katere dela vaš rojak frank pershe 278 GROVE STREET ODPRAVITI HOČEJO “TAG DAYS”. Aldermena McKinley in Bogk si prizadevata, da bi se odpravilo v mestu nabiranje prispevkov na ulicah s prodajo papirnatih pri¬ veskov, kot se je to zgodilo že v New Yorku. Dovolilo bi se dobilo za “Tag day” le od mestnega sve ta, če bo nameravana resolucija sprejeta. Ko je hotel E. Baker, 1370 Forest Home ave zapreti svojo gostilno v nedeljo zvečer,sta vsto pila v njo še dva moža ter naro¬ čila vsaki čašo pive. Gostilničar jima je natočil in ko se je obrnil sta mu molela revolverje pod nos. Med tem je eden zlikovec zakle¬ nil vrata. Nato sta mu izprazni¬ la žepe in register ter odnesla skupno čez štiristo dolarjev v gotovini in čekih. Nato sta še vze la vsaki svojo pivo, ga pila ter se norčevala iz gostilničarja. Ban dita nista bila maskirana ter sta stara okoli 27 do 30 let. * :J; “Kaj so dolžnosti amerikans- kega vojaštva v Mehiki?” “Ako se sme soditi po poričilih časopisja, obstoji dnevno delo vo jaka v tem: Eno uro lov na Villa, pet ur v iskanju vode in ostali čas se porabi z iskanjem izgub¬ ljenih amerikanskihzrakoplovcev SLOVENSKI FARMERJI! 10,000 akrov zemlje je na pro¬ daj v državi Wisconsin. Naša zemlja se nahaja zraven nasel¬ bin in železniške proge. Naša ze¬ mlja leži v najrodovitnejšem kraju te države. Odplačilo zemlje je naj ugodne j še. Za nadaljne podrobnosti se' obrnite na MAROHNlč in MILAKOVIč 124 - 5th STREET BLIZU UNION POSTAJE TELEFON GRAND 3112 AKRI AKRI Krasni Akri Leže ob južni mestni meji West Allisa pri 60. ave. Cene nizke, nizki davki in nobenih obresti in najlažji način si prigospodariti svoj lasten dom. The HINLEY Co. VOGAL 53rd & NAT’L AVES Telefon: West Allis 75 AKRI AKRI POZOR SLOVENCI IN HRVATI Po zelo nizki ceni prodam trgovino z nianufak turnim blagom (Gents I urnishings) tei dam tudi lease. Najemnina je nizka. Kdor želi pričeti s trgo¬ vino, se mu nudi sedaj najlepša prilika \ središču slovenske naselbine. Pišite ali pa osebno vprašajte pri JOHN ERMENC 288 Grove St., lastnik. SLOVENSKA IZKUŠENA :iBl:::::: M. Hi': TEREZIJA 313—3rd AVE I N BOLNIŠKA POSTREŽNICA M . K R A P S H E. TELEFON HANOVER 1605 Želimo Vas, da se zainteresirate osebno v NAŠO trgovino. Upoštevajte prti nostj, ki so v V AŠ dobrobit in za Vašo ugodnost . Naši uslužbenci, zaloga in vse naprave so Vam na razpolago » n v8e ^ kupite tukaj, je prodano pod pogojem, da je pravično v količini, v kakovoatj in v ceni; ako pa ni kaj PRAV, Vam naredimo takoj prav. FERDINAND GLOJEK PRVOVRSTNA MESARIJA IN GROCERIJA 453 — 53rd AVENUE, WEST ALLIS. TELEFON WKRT ALLIS 363-X mU/ SLOVENSKI URAR IN ZLATAR? V ZALOGI IMAM VSE VRSTE ZLAT¬ NINO IN SREBNINO TER URE, URE BUDILKE, ZAPESTNICE ITD. Popravljam ure vseh vrst po najnižjih cenah, hitro in dobro. Za vse jamčim. V ' FRANK 291 GROVE STREET HRANITE. Dolžni ste to samim sebi in svo ji družini, da šted Ne šteje, kar A i zaslužite, ampak kaj prihranite te da boHov”™f ra yate postaviti svoj dom ali ako ho n is n v pnhranki delali za Vas, obrnite se Vas. ^ k °, b ,° VaŠ denar “f f , Odprto tudi pč ve6er»:!° V W LIN 0f? LN AVENUE L0AN & BLDG. A! AVE b,izu FIFTH AVE nadzorstvom bančni^* 11 ' ah