jugoslo venskih nacij ona list o v Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Masarykova 14 II. Račun pri Poštni hran. 16.160. Rokopisov ne vračamo. Telefon 21-09. Leto VI. •w' li lop'* a/. 1o Lizr: . li •* ' ■ <■. n. .•n.1'., lj '1. t J'«n " , - )ni6ii' r | livVljc' r 3 jw.tbiijmi, '1'nn*..-ijfil\ Vlom je vzbudil veliko pozornost ter so napele preiskovalne oblasti vse. svoje sile, da bi zagrabile storilca in dobile nazaj odneseni rnate-rijal. Sum se je osredotočil slednjič na g. Prosenca Radovana, ki je bil svoj čas referent v Ministrstvu prosvete, takrat pa že dodeljen eni izmed ljubljanskih gimnazij. Sledila je njegova aretacija, aretirana je bila tudi njegova žena. Dočim je bila poslednja že po 14 dneli izpuščena iz preiskovalnega zapora, je presedel Prosenc v zaporu polnih 41 dni. Državno tožilstvo je vložilo nato proti njemu obtožnico; dne 20. jamiarja 1937 se je vršila glavna razprava, ki je kazala že na zunaj ono veliko zanimanje, katero je ta slučaj povzročil. Po temeljitem razpravljanju je bil Prosenc oproščen, ker je vse kazensko postopanje ugotovilo, da sploh ne more priti v poštev kot storilec in da je bil sum proti njemu popolnoma neutemeljen. Toliko v vednost vsem onim, ki so se za zadevo zanimali. Kaj pravite? Naš sestavek v zadnjem »Pohodu« o katoliškem tisku je zadel v živo. Način, ki si ga je izbral »Slovenec« — ki pravi, da je na čelu slovenskega katoliškega tiska — da nam odgovori, jasno dokazuje, da se njegovi šefi dobro zavedajo, da ni vse zlato kar se sveti in ni vse katoliško, kar o sebi trdi. Veseli nas le, da je »Slovenec« jasno povedal, da pripada katoliškemu tisku, ki mu pripada tudi list »Gorenjec« v Kranju, kateri pravi o širjenju »dobrega« tiska sledeče: »Akcija za širjenje dobrega čtiva ni političnega značaja, marveč je strogo verski pokret, tako kol je n. pr. verski pokret delo za krščansko vzgojo naših družin ali skrb za verske šole. Zavedati se moramo namreč, da cerkev sme in mora uporabiti vsa dovoljena in poštena sredstva, da bo uspešno nadaljevala poslanstvo svojega učenika in ustanovitelja.« Učenik se je zavedal, ko je sv. Petru izročal poslanstvo božje na zemlji, s kakšnimi težko-čami se bo borila Sveta Cerkev'. O tem priča dejstvo, da je Hog že mnogo popreje izročil Mojzesu svojih 10 zapovedi, od katerih se ena glasi tudi: »Ne laži«. Vse Kristusovo življenje je prepleteno z dogodki, ki kažejo zgledno samozatajevanje brez primere. Skušnjave, v katere je hudič postavil Jezusa so bile velike. miselnost zastopali na eni strani duševni velikani, kol jih »Slovenec« v vsem svojem dosedanjem življenju nikdar ni imel v svojem krogu, na drugi strani pa tudi ljudje, ki so zelo blizu »Slovenim«, jih »Slovenec« še danes kuje v nebesa, pa so kljub temu njih imena na raznih odločilnih listinah, ki izražajo našo jugoslovensko miselnost. Ali naj začnemo ponatiskovati te listine in imena njih podpisnikov? In kdo je vreden več: ali mi, ki smo vztrajali na svojem stališču in nismo menjali svojih nazorov kot perila ali pa oni drugi, ki so imeli v bližini vedno na razpolago nekaj posod z barvami, da so si lahko prepleskali svoja površja z barvami, ki so bile ravno v modi. »Slovenec« nas razume, njegova stvar je, ali želi podrobno razpravljanje o tem vprašanju ali ne. Mi smo pripravljeni, seveda naj pusti »Slovenec« pri tem katoliško cerkev v miru in naj se ne predstavlja kot njenega monopoliziranega trobentača. Kar se pa tiče JNS, radi pustimo »Slovencu« veselje, ko nas imenuje skrajno desno krilo JNS. Samostojni smo bili, samostojni ostanemo, kadar ho JNS pljuvala na naše svetinje, pa bomo obračunavali tudi z njo. Ker pa nismo političen list, nas politične stranke ne brigajo, dokler ne greše proti osnovnim načelom jugoslovenskega unitarizma, čigar zvesti pristaši in poborniki ostanemo, čeprav govorimo in pišemo vsaj tako lepo in čisto slovenščino naših mater in očetov kol »Slovenec« in čeprav istovetijo »Slovenec« in njemu podobno dosledno unitarizem s centralizmom. I o storimo tem lažje, ker prisega tudi »Slovenec« na program JRZ, ki vsebuje n. pr. tudi točko, da ima narodno in državno eduistvo namen, da se Južni Slovani na ozemlju naše države obzirno in spoštljivo, počasi in brez bolečin stope v en narod Jugoslovenov. Res ne vemo, čemu se potem zaganja »Slovenec« v nas, ki nismo še nikdar in nikjer postavili te smernice, pa naj »Slovenec« še tako brska po vseh naših dosedanjih številkah! Zdravo jugoslovenski Slovenec — branilec slovenske narodne zastave! X E IV1 L J I A Odrešenik jim ni nasedel, zavedal se je svojega poslanstva. Ko je zbiral učence, je vzel tudi bogate ljudi in jim poprej naročil: »Razdelite svoje premoženje revežem in hodite za menoj«. Njegovi volji so se uklanjali, vedeli so, kaj morajo storiti. In Sveta Cerkev je šla po potih, ki jih je zapisal Jezus Kristus naš Odrešenik, v zmago » znamenju križa. A danes so se naselili med ljudmi, ki pravijo, da pripadajo sveti Katoliški cerkvi, pojavi, preko katerih ni mogoče, ne da bi se nanje opozorilo. Katoliško misel so si enostavno prisvojile nekatere skupine in govorijo, kot bi bile za to pooblaščene od Svete stolice. Toda vprašujemo se, ali more nositi poslanstvo božje skupina neodgovornih ljudi, ki niso resnicoljubni? Ljudi, od katerih nismo videli doslej še nikakega dobrega zgleda? Ljudi, ki si kopičijo svoje premoženje? Ali morejo biti hlapci Gospodovi tisti, ki delajo protivno Kristu, ki je rekel: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« . . .? In vprašujemo se, ali spada oseba Odrešenika v gonjo vsakdanje, politike? Ali se sme v vrtinec strasti političnega sovraštva mešati prečista resnica Svetega Pisma ? Prišli smo tako daleč, da moramo braniti Katoliško cerkev lažnjivih prerokov in krivih učencev. Obvarovati se moramo greha, ki nam preti, če bi zaupali tistim ljudem, ki pravijo, da so katoliški, pa v isti sapi psujejo in uganjajo nemoralne laži. Boriti se moramo za pravico tistih malih, ki predstavljajo cerkev zmagovalko, ki dajejo poslednje krajcerje od sebe v zavesti, da so storili dobro delo, da se njihov krvavo prisluženi denar, odtrgan od ust, porabi za kopičenje samostanskih posestev, širjenje politike, namesto za bratstvo med ljudmi in narodi. In danes, ko smo po opazovanju početja teh ljudi, ki si nadevajo katoliški plašč, a so od bistva katoliškega, t. j. njegove morale in etike najbolj oddaljeni, prišli tako daleč, da hi morali smatrati že zamorce islamske veroizpovedi v Španiji za hranilce svete vere, moramo ponovno izjaviti: »Slovenec« in tovariši niso katoliški listi! H koncu še nekaj. Vedno nas je »Slovenec« obtoževal, da smo fašisti! Sicer se nikoli nismo v »Pohodu« ogrevali za korporativni družabni red, ki je bistvo fašizma, pa smo ta očitek, ki so ga ti listi prevzeli iz slovarčka komunističnih agitatorjev prezrli kot naiven. Sedaj so nam tudi naši škofje dali popolno zadoščenje, ker so se odločili, da priporočijo svojim vernikom tak korporativni družabni red. To je nov dokaz, da »Slovenec« in »Gorenjec«, ki rohnita zoper fašiste, ne pišeta po intencijah svete cerkve in se manj po navodilih gospodov škofov in da so si nadeli »katoliški listi«, prilastili brez vsake pravice. Od »Slovenca« pa seveda drugega kot psovanja ne moremo pričakovati, zato se njihovega penastega besedičenja tudi ne bojimo! Želimo le, da bi kmalu bili deležni zakona o tisku, ki so ga katoliški listi v svoji resnicoljubnosti že pred dobrim letom napovedali. O slovenskih imenih v naših časopisih Ljudje, ki se stavijo v domišljavo pozo, češ, da so branitelji in čuvarji slovenščine in slovenstva, prav radi sami kažejo, koliko jim je do one pravilnosti jezika, ki se kaže v rabi lastnih imen. Opozorili smo že zadnjič, kako mrcvarijo naši časnikarji slovenska lastna imena. Kakor da «0 jim vsi slovanski jeziki španska vas. Prvenstvo v tej tekmi, kako bi čimbolj kvarili slovenska imena nosi »Slovenec«, ta veliki borec za — slovenstvo. Ko je bila konferenca v Bratislavi, je tja poslal poročevalca, ki gotovo ni imel pojma o slovaščini, o kateri »Slovenec« tako rad irdi. da ima toliko sorodnosti s slovenščino. Ali pa je v »Slovenčevi« redakciji neznanje slovanskih jezikov tako splošno. Sicer bi ne bilo mogoče, da smo ravno v »Slovencu« či-tali lake spake. Novi Jamkv — znana obmejna postaja je bila v »Slovencu« tiskana tako, da se sploh ni dalo dognati, kje je kraj s tako popačenim imenom. Še bolj žaljivo za Slovake pa je, da slovenski list, ki celo rad poudarja nekako našo sorodnost s Slovaki, piše n. pr. »iz Ružomberoka«. Človek hi mislil, da je to kako madžarsko ime, pa je isto kot naš Raženberk, Žužemberk, itd. Seveda, če je v’ 1. sklonu Ružomberok - saj to je gospodi okoli »Slovenca« prav dobro znan kraj, ker v njem vlada pater Hlinka se 2. sklon ne glasi: Ružomberoka, ampak Ru-žomberka. »Slovenec« pa je dosledno sklanjal vsa slovaška imena na -ok tako. da je pokazal, da nima niti pojma o slovaščini. (krtovo pa bi protestiral, če bi kdo tako mrcvaril slovenska imena na -ek, ali -ec. Saj ob takih prilikah je treba paziti, da ne žalimo slovanskih sosedov in zaveznikov s svojim — gorostast' liim neznanjem obenem pa grešimo proti slovenščini, če ne znamo rabiti pravilnih oblik »tujih« slovanskih imen. \ emo, da se greši tudi drugod, da n. pr. tudi v čeških listih citate o slikah slikarja Bukovaca (nam. Bukovca), a to so žalostne izjeme. Znano je, da se je celo zaradi imena Maček morala razviti pri Hrvatih cela »vojska« (tako zahteva »Slovenec«), ker ga niso znali — sklanjati. Končno se je profesor Šurmin spomnil, da je slovenski Maček hrvatski Mačak. Če bi se pisal Mačak, bi vsak vedel, da je 2. sklon Mačka: torej izjava dr. Mačka in ne Mačeka . . . Ampak Bog ve, če bi ga morda potem pri nas ne sklanjali: Mačeka. Na trditve prof. Šurmina pa so odgovorili drugi, da Maček ni isto kot Mačak, in če bi imel Maček res v 2. sklonu Mačka, ne velja to isto za slovensko, oziroma kajkavsko obliko: Maček, češ, da ima Maček v 2. sklonu Mačeka in da je to edino pravilno. Torej isto kot pri nas, ki si nismo bili na jasnem glede Slomška. Če torej sami Hrvati ne znajo sklanjati ime svojega vodje, ker izhaja iz sosednjega narečja, kaj naj storimo z drugimi slovanskimi imeni. Zato čitamo tudi o izjavah dr. Korošeca. Res velik napredek 100 let po ilirskem pokretn. ker pojemo: Hej Slovenci! in Bog i Hrvati pa še tega ne znamo. Nove grupacije? V zadnjem času se pridno porajajo novi časopisi. Zgled je dala mariborska »!\eodris-nos!« z velikim, amerikanskim formatom, z ambicijoznimi uredniki, ki so očividno poskušali napraviti okoli časopisa, ki doslej prav za prav še ni jasno pokazal svoje prave barve, grupacijo ljudi. Ka j naj bi s temi ljudmi počeli, to vedi Bog. Mogoče se pripravljajo na bližajoče se občinske volitve, ki se bodo vršile enkrat spomladi, kot je to zatrdil minister Cvetkovič. Mogoče imajo pa še višje namene. Tudi v Ljubljani se je porodil nov časopis. Pokrenili so ga Juvan, dr. Bohinjec, dr. Alujevič in druge že znane osebe, ki pripadajo lej skupini, ki je svoječasno živo sodelovala v JNS, pa se je pozneje prepričala, da ji način dela v tej politični stranki ne odgovarja več. y>.\ova. pravda«, ima predvsem narodno-socijalen značaj, ki ga njeni lastniki ob vsaki priliki tudi sicer poudarjajo. \ Ljubljani pa se snuje, oziroma je že trdno na nogah še druga skupina l judi, ki pripadajo trenutno združeni opoziciji in smatrajo za svojega šefa najstarejšega starčka iz te opozicije, bivšega voditelja radikalov, g. Aco Stanojeviča. V Ljubljani je njen zastopnik predvsem g. dr. Puc, bivši ljubljanski župan, ki se je menda odrekel po zadnjem govoru sedanjega ljubljanskega župana g.dr.Adlešiča vsakim ambicijam na ljubljansko županovanje in na kandidaturo pri predstoječih volitvah v mestno občino. Kot čujemo, bo ta njegov umik na pol je popolnoma idealističnega in neambicijoznega uveljavljenja v naši jav-nosli. ki ga moremo samo iskreno pozdraviti, nekako nakazan že v eni prvih številk časopisa »Slovenska beseda«, ki izide prvič te dni. Zakaj je ta skupina osnovala konzorcij pod nazivom »Slovenska beseda«, to bomo zvedeli šele iz časopisa, zdi se nam pa, da bodo kon-junkturistično stran tega naziva vendarle zamolčali. I ako smo torej v in pred snovanjem novih grupacij, katerih bodočnost se zaenkrat še ne da prerokovati, lahko pa se predvideva. Up«' mo, da nam že bližnja bodočnost prinese v teh zadevah nekoliko jasnosti. Dobrote amnestije Kot skoraj vsako lato, je. bila izdana tudi letos amnestija, ki se nanaša tudi na kazniva dejanja po zakonu o tisku, vsebuje torej tudi žalitve časti, iznesene v tisku. Interesantna bi bila statistika, kateremu tisku je pri nas amnestija prišla v prvi vrsti v dobro. Če bo treba, bomo to statistiko priobčili. Za sedaj le ugotavljamo, da je bilo v dobi med zadnjo amnestijo od 1. XII. 19.15 in sedanjo amnestijo vloženih proti izv. »katoliškemu« tisku preko 20 tožb radi žaljenj in obrekovanj in da prvači v tem oziru »Slovenec«. Pri Tomu Zupanu Pred kratkim sem napravil obisk pri mons. T. Zupanu na Okroglem, pri katerem sem se .-karo celo uro zamudil. Živahen starček 97 let. ki me je takoj spoznal ter me pokaral, da se že dolgo nisva videla. Opravičuje se nato, da mu je žal, da ga nisem zadnjič zbudil, ko sem bil pri njem na obisku ter ga le pismeno pozdravil v njegovi »spominski knjigi«. Izpraševal me je, kaj je kaj novega, zlasti, kaj je novega na literarnem polju, kaj so najvažnejši dogodki, kako napreduje Kranj, kako Ljubljana itd. Izpraševanja ni bilo konca. Pa tudi za moje rodbinske razmere se je zanimal Ko ga pa vprašam o njegovih osebnih občutkih, pa pravi: »Že dobro, malo manj jem. zato pa mi dobro lahko vino izredno diši.« ter hoče od mene izvedeti, zakaj ta preobrat v njegovem življenju: »Prej sem rad jedel in le malo pil, skoro nič, večinoma le mleko in čaj.« Odvrnil sem mu, da pač zato, M‘r je vino zanj sedaj lažje prebavljivo in ker je zima, da telo zahteva primerne toplote. \ ino deloma nadomešča trdo prehrano, če je le dovolj sladko. »Veste,« pravi dalje, »pa \ sak dan moram malo se šetati«. Pohvalim to njegovo gibanje in kretanje, ker s tem pride kri v primeren obtok in je izmenjava snovi lažja. Pa prihajala je noč in moral sem se s hčer jo od sivolasega, še vedno duhovitega ter veselega starčka posloviti s trdno obljubo, da ga čimprejc zopet obiščem. —M. Med dvema ognjema Članek pod gornjim naslovom je zbudil v vrstah naših članov - privatnih nameščencev precej zanimanja in smo prejeli nekaj pri-znalnih dopisov, katere radi pomanjkanja prostora ne moremo trenutno priobčiti, bomo pa to storili pozneje. Prav posebno pozornost je članek zbudil v onih podjetjih, ki so v članku ožigosana, t. j. pri podjetjih tujega židovskega kapitala, pri podjetjih-enodnevnieah. Pri teh so nameščenci še prav posebno prizadeti, ker večinoma taka podjetja, ko si nabero polne žepe, nenadoma prenehajo in ostane nameščenstvo lepo na cesti. S tem se stvarja brezposelni duševni proletarijat, ki je žal v premnogih slučajih najboljši materijal za torišče komunistične propagande. Pri nas v Dravski banovini imamo celo vrsto takih podjetij, katere bi bilo treba javno razgaliti, da bo javnost in oblast videla škodljivce na našem narodnem gospodarskem telesu. V bodoče bomo na tem mestu priobčili še druge probleme, ki globoko posegajo v življenje našega privatnega nameščenstva. Uredništvo. Novo štetje \ es normalni svet šteje leta od Kristusovega rojstva dalje, Italijani od pohoda na Rim, slovenski levičarji pa od leta 1551. dalje. Pa to je za enkrat le pomota, kajti kmalu bo ves kulturni svet štel leta od tedaj dalje, ko je pričel izhajati list 1551. Tako si vsaj domišljajo ti fantje, ki so za enkrat sicer še čisto pridni. Napravite konec! Že dalj časa se pojavljajo po naših časopisih inserati nekega biroja iz Celja, ki napravljajo vtis, kot bi se v tem biroju kovala sreča ubogim ljudskim množicam. Poslati mu morate nekaj rokopisa, podatke o rojstvu in, kar je najvažnejše, Din 30.- , pa boste dobili znanstveno analizo svojega življenja. Ne osporavamo grafologi ji nek pomen, posebno če se bavijo z njo ljudje, ki imajo za to tudi drugo podlago. l'oda v našem času reklamirati astrologijo, ki je pred več stoletji spravila v obup tisoče ljudi in ki je čisto navadna goljufija, to je tatvina denarja tistim ljudem, ki ga imajo najmanj, pa hočejo v svojem obupu poskusiti še to poslednjo rešitev. Pozivamo policijo in državno pravdništvo, naj vse take pojave zatre! Zagrebški „Obzor“ tudi včasih zapiše resnico. Tako je opredelil ljubljansko »Slovenijo«, da podpira po-litikf) JRZ. Seveda se zaradi tega »Slovenija« grozno ujeda, kajti politika JRZ je »zvanično« jugoslovenska in Rog ne daj, da hi »Slovenija« tako politiko podpirala. Res pa je, da »Slovenija« podpira slovensko krilo JRZ, noče pa priznati, da je samo privesek »Slovenca«, »Domoljuba« in drugih katoliških časopisov. še beseda o ,,Gorenjcu“ Pred časom je »Gorenjec« objavil celo uvodni članek pod naslovom »Kulturno edin-stvo«, ki se je nanašal na dejstvo, da je neki odličen zagovornik »jugoslovenskega« kulturnega edinstva izrekel pred tedni besede v Kranju: »Slovenstva ni bilo, ga ni in ga ne bo.« To je bil seveda ravnatelj nekega zavoda, ki je bil prisiljen v to zaradi neumestnega govora kateheta ob Slomškovi proslavi, ko je slavil Slomška kot soborca s Prešernom proti onemu nesrečnemu pokretu na Slovenskem (Ilirizmu, ki so ga vse šole lani proslavile) in nato proslavljal samoslovenstvo (ne slovenstvo!) kot edino zveličavno idejo. Ravnatelj tega zavoda je dne 9. oktobra p. I. proslavljal jugoslovensko idejo kot rešilno idejo za vsakega dobrega Slovenca, Hrvata in Srba ter jo primerjal s pušeljcem za klobukom slovenskega fanta, pušeljcem v nedrih slovenskega dekleta. Poudaril je tedaj, da samo-slovenstva, zlasti če se samo poudarja, ga ni in ga ne bo, ker ga biti ne more, dokler se ne bodo vsi Slovenci podali v pragozd. Noben narod ne more iz samega sebe rasti, vsakdo se okorišča s pridobitvami drugih. Le glejmo v naše izložbe celo v svobodni Jugoslaviji, koliko je tujega, raznovrstnega blaga nakopičenega (knjige, listi itd.), le poglejmo o Bo- * Ježica 60 letnica br. Antona Germeka Minulo soboto 16. t. m. je nacijonalna Ježica polnoštevilno zbrana v svečano okrašenem Sokolskem domu, počastila 60 letni življenjski jubilej odličnega člana tukajšne Narodne Odbrane in širom znanega prosvetnega in sokolskega delavca br. Antona Germeka. Temu manifestativnemu pozdravnemu večeru so prisostvovale tudi delegacije številnih drugih nacionalnih organizacij. Med njimi je posebno iskreno pozdravil jubilanta tudi zastopnik Oblastnega odbora NO br. dr. Cepu-der. Omenjal je možato in neupogljivo zadržanje učitelja br. Germeka v njegovem 40-letnem preganjanj polnem učiteljskem službovanju in podčrtal, da nacijonalna misel, katere zvest apostol je jubilant Germek, misel, ki je vodila skozi davne vekove najboljše može našega naroda, ki je padala in zmagovala, sigurno ne bo izgubila končne bitke. Jubilant br. Germek, vsikdar skromen in tih, se je iskreno zahvalil Odbranašem za pozor- žiču na Kongresni trg, kjer je nakopičenih božičnih dreves, poglejmo našo narodno nošo (avbo) itd., vse same tuje šege in blago. Da, zares je bajka samoslovenstvo, zlasti še za one realiste, ki hočejo stvarno gledati, kaj je in nočejo nič slišati o tem, kako bi naj bilo. Mi nacijonalisti pa smo idealisti, dobro vidimo, kar je in iz tega dejstva poskušamo ustvariti ideal, kako bi naj bilo in kako bi se lahko temu idealu približevali, če hočemo svoj narod čim dalje ohraniti. Nisem pristaš kakšne umetne, ali celo nasilne asimilacije, ampak vem pa, da bo čas izvršil asimilacijo itak sam od sebe. Zaradi tega ne pišem v Zagreb ali pa v Beograd v cirilici in srbohrvatski, marveč pišem slovenski in še nikdar nisem pisal drugače. Pač pa poznam ljudi, ki so vneti pristaši samoslovenstva, pa pišejo v Beograd srbohrvatski in v cirilici. Čemu se vprašamo, zakaj niso dosledni? So pač ljudje z dvema obrazoma, z enim doma, z drugim v Beogradu. Čutim se že Jugoslovena, če s Srbom, s Hrvatom sočustvujem: njihova radost — moja radost, njihova nesreča — moja nesreča. Še trdneje se zavedam jugoslovenstva, če poznam njihovo kulturo in jezik. In popoln Ju-gosloven bi bil, če bi govoril in pisal tako dobro srbohrvatski kakor slovenski in se povsod uveljavljal z delom v prid Srbu in Hrvatu kakor tudi Slovencu. I nost, zagotavljajoč, da ostane kakor vse doslej, iskren in neustrašen, borben delavec za nacijonalno stvar. Na svečanem sporedu tega pozdravnega večera je bila tudi domovinska igrica »Bajka«, ki so jo v režiji br. Kušarja Petra in z glavno vlogo br. Jakopiča Andreja prav lepo podali prijatelji našega mladinskega lista — »NAŠA VOLJA«. Ob petju državne himne je mala Voljašica poklonila jubilantu šopek 60 rdečih nageljnov. Ker je na Ježici vse delovanje na-cijonalnih organizacij složno in enotno usmerjeno, je ves lep gmotni dobiček Germe-kovega večera odločen za širjenje sokolskih mladinskih listov »Naša radost« in »Sokolič« in našega mladinskega lista »Naša volja«. Kranj Kaj je v Kranju novega? Ker se naš list »Gorenjec« ne more več spodtikati ob mrtvi občinski upravi in odboru, ker jih ni več, ampak le imenovani mestni svet, se vztrajno zaletava v direktorja Kranjske gimnazije, včasih imenoma, včasih brez imena, vedno pa tako očitno, da v Kranju vsakdo ve, kani meri. Rad bi ga menda izzval, ali ne posreči se mu kljub bedastim in lažnjivim noticam ter uvodnim člankom te s senzacijonelnimi napisi kakor je n. pr, »Škandalozne razmere na gimnaziji« itd. Dne 15. pr. m., ko je bil preiskovalec na gimnaziji, smo tudi imeli ob 11. uri sestanek staršev in skrbnikov našega društva »Šola in dom«. Telovadnica je bila polna, gotovo 100 ljudi. Po uvodnih besedah je g. ravnatelj pozval starše, če želijo kaj vprašati glede vzgoje svojih otrok na naši gimnaziji. Nihče se ni hotel oglasiti kljub neki agitaciji, da bi se mu dalo kakšno lekcijo zaradi znane »Fakinove afere«. Tu se ni nihče upal oglasiti. Pa je nato g. ravnatelj sam začel. Saj smo vendar sami brali, kakšne »škandalozne razmere vladajo na našem zavodu« ter nam je ves potek, kolikor seve ni izdal uradne tajnosti, naslikal. Pa se je eden najhujskanih oglasil, da bi se ne smelo mladino, zlasti otroke, deklice pohujševati. Pa mu je na kratko zabrusil: »Vprašam vas, dragi starši, kateri oče bi bil tak bedak, da bi hotel svojo lastno hčer pohuj-šati? Glejte! G. Fakin ima svojo lastno hčerko v istem razredu, v katerem se je dogodil ta »škandalozni« incident, pa še celo profesor ima svojo lastno hčerko v istem razredu, pa niti ni čutil potrebe meni zadevo naznaniti, niti na svoji lastni hčeri ni opazil kakšnega razburjenja, dasi je »Gorenjec« kot bombo prinesel, kako razburjenje je bilo več dni po tem dogodku.« Vsi starši so na to dajali vidnega izraza, da jim je že dovolj »Gorenjčeve« laži in podtikanj. Pa smo imeli zopet koncert Glasbene šole, katerega vodja g. Fakin je , .«•j 1 •-. . . ker ne sme učiti gimna- zijske mladine zaradi takega pohujšanja. A vodila je prav možato njegova žena ter je prav lepo uspel, moralno in gmotno, ker je bila dvorana polna. Prejela je dva lepa šopka v dar in ploskanja skoro ni bilo ne konca ne kraja. Predsednik Glasbene šole se ji je toplo zalivali! ter povdaril, da ima sam kakor občinstvo rešpekt pred delom, nima ga pa pred samimi besedami. Dasi nam je začasno zmanjkalo glave na Glasbeni šoli (g. Fakin, ki je vodja, je kon-lumaciran), vendar pa delo na šoli ni brezglavo. Zares, še marsikaj lepega bi se dalo povedati, a bilo bi škoda, če bi napadi »Gorenjca« izpadli, kajti »Gorenjec« je nacijo-nalni.ni možem napravil toliko reklame in pridobil toliko simpatij, da bi mu najrajše vse, notice dobro honorirali, zlasti še, ker se v zadnjem času močno suši. Škoda hi bilo, če bi prenehal ter se v tein strinjam z onim opazovalcem iz Ljubljane, ki je na vse pretege poudarjal, kako potreben list je »Gorenjec«. Sam z vsakim dnem vedno bolj uvidevam ter mi je zelo žal, da »Gorenjec« ni že takrat izhajal, ko je na »KofcaJi« luštno b'lo. To hi bilo dovolj lepega gradiva, po katerem bi staro in mlado slastno segalo. Zares škoda, da se je »Gorenjec« tako pozno rodil. Iz StražiS£a Pred kratkim smo objavili izjavo g. Križnarja glede njegove razrešitve in spora s sedaj odgovornimi v Stražišču. »Gorenjec« je na naše stvarne ugotovitve prinesel same napade, ki jih ne bi pripisovali katoliškemu listu. Naj ugotovimo le, da odgovor ne bazira na pravilnih dejstvih in da se naslanja na proračun, ki ga je predložil že g, Križnar. Žal je prišla amnestija za tiskovne tožbe in tako ne bomo tudi mogli poročati o zanimivih razpravah, ki bi se vršile proti »Gorenjcu« zaradi njegovih klevet proti gosp. Križnarju. Ljubljana SODOBNA RANG-LISTA ali s čem se ukvarjajo univerzitetni asistenti? Pred nedavnim je dobil na nekem institutu naše univerze začasno nameščenje menda pomožnega asistenta, inženjer-začetnik, ki sc? je takoj zagrizel v svoje delo, katerega pa smatra kot zelo obširnega. Tako je n. pr. začudenim akademikom pojasnjeval svoje teorije, ki pričajo na izredno duševno obzorje tega gospoda. Med drugim je n. pr. napovedal sestavo posebne rang-liste, po kateri se bodo delile v bodočih dobrih časih samoslo-venske vegataeije službe po zasluženju in sicer »prema torne«, koliko je kdo bolj slovenski. Stopnje slovenskosti bo določal menda kar g. asistent sam, saj je eksaktni naravoslovec. Akademikom, ki torej želijo priti do kru-ha, priporočamo, da se s svojim političnim prepričanjem gospodu asistentu ne zamerijo, da ne bodo prišli na tej rang-listi preveč v ozadje, kajti, jugoslovensko orijentirani bodo vsekakor zadnji na vrsti. Veseli nas iskreno, da se najdejo univerzitetni asistenti, ki se bavijo tudi s takimi posli, želimo jim v tem njihovem znanstvenem delu tudi čim več uspehov. Toda, po prilikah sodeč, se bojimo, da smodniku niso iznašli in ne Amerike odkrili, kajti taka rang-lista o dobrih in slabih Slovencih že obstoja in se trenutno tudi uveljavlja. • Plačajte naročnino! N estna hrani Inica ljubljanska ♦ Nove vloge Din 5o,ooo.ooo’— Oproščene vloge prenesene na nov račun „ 60,000.000'— Skupno stanje IIOVlIl vlog Din 11o,ooo.ooo'— ♦ Nove vloge vsak čas izplačljive Obrestna mera do 5% Za vse vloge jamči mestna občina ljubljanska ■ - ■ .... . . . DOPIS Hrastnik PISMO HRE/5P0SELMH DELAVCEV IZ RAJONA 11R ASTNIK-DOL Javno sezonsko delo je dokončano. Mi brezposelni delavci, družinski in samski, smo ostali brez vsega. Izprašujemo se, kako bomo živeli in skrbeli za naše revne družine. Popolnoma smo že izčrpani, ker smo brez stalnega zaslužka. Svoje družine smo preživljali in oskrbovali le s priložnostnim zaslužkom pri javnih delili /a nizko plačo od 20 25 Din na 8 ur. Spričo malega zaslužka, katerega smo si prislužili pri javnem delu, kjer smo bili zaposleni le nekaj mesecev, drugi le nekaj tednov, si vkljub zaposlitvi nismo mogli pri številni družini za zimo prištediti ničesar, niti družino za zimo primerno opremiti s potrebno obleko in obutvijo. Tudi sedaj ni izgleda, da bi se dobilo še kako zaposlitev, vsled česar preti nevarnost nam in našim družinam v hudem zimskem času za prebrano, obleko in stanovanje. Mi in naši otroci hiramo od nezadostne hrane. Stanovanjska beda nam dela veliko skrbi, ker stanovanja ne moremo plačati, ker nimamo denarja. Lastniki stanovanj nas preganjajo in kam bodo šli oni reveži v tem hudem zimskem času, ki imajo stanovanje odpovedano z 31. januarjem 1937. Naše stanje je brezupno. Kako je še pri družinah, kjer so očetje in sinovi že več lel brez stalnega zaslužka. Ker delavec nima nikdar dobre plače v tem času, mora biti vsaj stalno zaposlen, če hoče, da skromno preživi svojo številno družino. Ni vse zlato, kar se sveti. Tudi v naši občini ne. Svoječasno so brezposelni, katerih plače pri javnih in občinskih delih ne zadostujejo, dobili od občinske uprave prejšnjega odbora prispevek za plačevanje stanovanja, oziroma jim je občina plačala stanovanje. Sedanja uprava nam je to ukinila. In ta uprava se je nazivala delavska uprava (marksisti). Kdor nima rdeče kravate in kdor ne koraka z marksisti, je ločen in ga imenujejo za fašista. To vse se lahko dokaže, ker vsak zaveden delavec se bo rdečim socijalom daleč umaknil. Veliko delavcev je radi teh plazačev izgubilo delo in kruh in tudi starostno zavarovanje, oziroma pokojnino. In kar človek enkrat izgubi, lie dobi več nazaj. Marksistični voditelji se namreč radi postavljajo na čelo delavcem, potem ko so splezali po njihovem hrbtu do zaželjenega cilja *»ač za to, da si pridobijo za nekaj časa dobro eksistenco s tem, da jim delavci znosijo skupaj tiste zadnje dinarje in ostanejo zopet brez vsega tam kjer so bili. Iz Hrastnika-Dola pošiljamo \sem narodno zavednim delavcem najlepše tovariške pozdrave in j ib prosimo, da se nam še oglase, da bomo v našem nacijonalnem listu »Pohodil« še poročali o njihovem položaju. Za povzdigo kmetskega gospodarstva Naš pokret SREDIŠNJI ODBOR NARODNE ODBRANE V BEOGRADU JE POTRDIL NOVO IZVOLJENE L PRAVE Krajevni odbor ISO LJUBLJANA - ŠENTPETER-MOSTE: Ll p r a v n i o d b o r : Preds.: Lipnik Janko, dimnikarski mojster: podpreds.: Žagar Joco, špediter: tajnik: Leleja Zdravko, za- sebni nameščenec; blagajnik: Zupančič 1 eo-pold, gostilničar; odborniki: Kralj Alojz, zva-ničnik drž. železnice; Stare Luka, železničar; Šolar Herman, magistratni uradnik. Nadzorni odbor: Preds.: Perme Davorin, preglednik fi. kontrole; preg].: Pipan Anton, železniški uradnik v pok.; delov.: Supr.n Herman, sluga. Radeče, dne 18. dec. Gospodarsko stanje naših kmetovalcev je obupno. Ge hočemo pravilno doumeti ter pravilno osvetliti vse pojave današnje velike gospodarske stiske, ki se kaže v pomanjkanju in bedi najširših ljudskih plasti, tako v mestu, kakor na deželi, tedaj se moramo vprašati po njenih vzrokih in izvorih. Kmetski stan je najštevilnejši v naši državi, ('.ene kmetskih proizvodov so padle na sramotno nizki nivo, (ločini so cene industrijskim proizvodom, torej takim, ki jih kmet neizogibno potrebuje, ostale na svoji prvotni višini,’ ali pa so šle le neznatno navzdol. To nepravilno razmerje cen med kmetskimi in industrijskimi proizvodi je rak-rana našega kmetskega gospodarstva. Izravnati omenjeno razmerje, pomeni najti ključ, ki bo na stežaj odprl vrata k ljudskemu blagostanju. Do tega pa smo še zelo daleč, kajti naše gospodarstvo in potrebe so v najtesnejši po> vezanosti z gospodarstvom drugih držav. Kakor vidimo je gospodarska stiska mednarodni problem, ki ga bodo morali rešiti vsi narodi na podlagi medsebojne vzajemne pomoči in ljubezni ter na podlagi socijalne morale: česar nočeš, da drug tebi stori, tega tudi ti drugim ne stori! Kakšne pa so prilike kmetskega gospodarstva? V današnji dobi, ko skoro nobena podeželska hranilnica ni likvidna, ne morejo priti kmetje do svojega prihranjenega denarja, ki so ga vložili še v dobi konjukture. Spričo tega dejstva izgubljajo naši kmetje vero v denarne zavode ter shranjujejo rajši svoje zeio pičle prihranke v skrite kotičke podstrešja. Razumljivo je, da tako shranjevanje denarja ni v skladu s principi narodnega gospodarstva, toda kaj se hoče, ko kmetje v veliki bedi in pomanjkanju danes ne verujejo nikomur več. Pri kupčiji poljskih pridelkov zapostavljajo kmeta eni kot drugi. So bili časi, ko je dobil kmet več za teleta, kot danes za kravo. Pri kupčiji sadja in vina ga izkoriščajo številni nezakoniti mešetarji, dasi imajo poljedelski proizvodi že itak sramotno nizke cene. Zaradi omenjenega obupnega stanja prihajajo naši kmetje do spoznanja gospodarske osamostvojilve. V poslednjem času se opaža, da so pričeli sami klati živino. Praksa jih je namreč izučila, da je mnogo boljše, če sami zakoljejo živino ter meso za cenen denar prodajo med številne svoje znance in prijatelje, kakor pa da prodajo svojo živino mesarju, ki jo plačuje po cenah, ki ne odgovarjajo delu in izdatkom, ki jih je imel kmet tekom leta. Ta način vnovčevanja živine se je obnesel precej dobro. Meso doma zaklane živine prodajajo po 4.— - do 6,— Din za kg, prašičje meso pa po 8. do 10. Din. Poleg tega pa si sami privoščijo priboljšek pri jedi; koža živine jim ostane doma, katero še tudi lahko vnovčijo. Glavno pa je, da je izkupiček za meso večji, kakor če bi prodali živino mesarju. Na ta način kmetje sami izbegavajo dobiček mesarju, ki zasluži pri volu v treh dneh polovico toliko, kakor kmet, ki ga je imel več let v hlevu. Konzument pa je tudi zadovoljen, to zlasti sedaj, ko so državnim nameščencem znižali mesečne prejemke. Uradnik in kmet potrebujeta drug drugega ter si z izključitvijo posredniškega dobička na ta način pomagata. Žal, da uradnik, ki je danes tudi na pragu obubožanosti, ne more kupovati vseh kmet-hkib pridelkov. Če tudi se prodaja vino po 2. (lo 3.— Din, si ga le malokateri uradnik lahko privošči. Lanska letina je bila dobra za živinsko in svinsko krmo; kmet je zredil mnogo debelih prašičev, ki pa nimajo cene ne kupcev. Kdor se bežno mudi po kmetih, utegne misliti, da se našim kmetovalcem dobro godi, ker sami koljejo živino ter imajo mnogo mesa za priboljšek. To pa ni res! Vsak grižljaj je odveč, ker je kmet zadolžen čez mero. Ponekod nima niti toliko, da bi lahko plačal najnujnejše življenjske potrebščine. Ako nima kmet niti za sol, vžigalice in petrolej, potem je jasno, da je stiska na vrhuncu. Zanimivo je, koliko dobi kmet za živino pri mesarju. Srednje velik vol, ki tehta n. pr. 600 kg, plača mesar po 4 do 4.50 Din žive teže. Kmet dobi zanj 2.400. do 2.700 Din. Pri podrobni razprodaji mesa v Ljubljani dobi mesar samo za meso in vse ostale dele nad 3,000.— Din, za kožo pa še posebej 500.— Din, kar znaša skupno nad 3.500 Din. Krave se navadno kupuje kar počez. Ako tehta krava približno 500 kg dobi kmet zanjo komaj 700 do 800. - Din. Mesar pa dobi samo za meso najmanj 1.200.— Din, za kožo pa še posebej okoli 400. Din. Pri tej kravi dobi mesar v nekaj dneh več čistega zaslužka. kot je dobil kmet za kravo, katero je imel po 5 ali 6 let v hlevu. Da je tak način trgovanja na škodo kmeta in konzumenta, ni potreba posebej povdarjati. Opravičeno se razširja glas o protestu, ki izhaja iz krivičnega zapostavljanja kmetskih dobrin, ki jih danes nikdo ne spoštuje in ne ceni, dasi nas njegove dobrine vzdržujejo. V poslednjem času se vsepovsod mnogo razpravlja o tem, kako dati (luška tej vnebovpi-joči krivici in kako je sploh pomagati kmetom. kmet, ki vse leto dela od zore do mraka, dobi za svojo živino manj, kot pa mesar, ki jo zakolje ter razreže na kose in v nekaj dueli proda konzumentom. Prav isto je s prodajo vseli ostalih pridelkov. Skoro dve tretjine, ako ne več gre v posredniške žepe, eno tretjino pa dobi kmet, ki je vendar pripomogel in garal vse leto. da drugi sedaj spravljajo njegov dobiček. Iz dnevnih časopisov sem zaznal, da so kmetje ponekod napra\ ili protestno zborovanje proti sramotno nizkim cenam svojih proizvodov. Ni mi znano, kakšne uspehe je rodilo to zborovanje. Vsekako pa je značilna njihova pravična borba. Četudi niso uspeli, /, seboj imajo bogato preizkušnjo! \ teh težkih trenutkih, dneh in dobah je edini razveseljiv pojav v dejstvu, (hi kmetje r.olagoma spoznavajo vzroke današnje gospodarske kolobocije in se pričenjajo organizirati proti posredovalniškemu izkoriščanju ter se potoni medsebojnega pomaganja polagoma še gospodarsko osamosvajati. Kmetje naj se torej posvetujejo med seboj za katero ceno in kako naj prodajo svoje pridelke. da se izognejo izkoriščanju. Pri teni naj bi jim šle naše oblasti vsestransko na roko ter jih podpirale v njih težnjah. Menda bodo te nezdrave razmere že vendar enkrat spametovale naše kmete, da bodo bolj navdušeni za zadruge, v katerih je zanje edina rešitev. Lokalni čin it el ji, zlasti nesebični šo-lanci lahko mnogo pripomorejo kmetom z vzgojo v zadružnem duhu. R. B. Posluh, kaj vse se čuje? »Ti prešmentani učitelji, ti imajo pa res vedno časa na pretek. Vedno počitnice, ali praznik, ali nedelja, če pa tega ni, pa naredijo šolsko spoved in zopet so prosti. Ni čuda, če se tako lahko vozijo na izlete, ko imajo poleg vsega drugega še polovično vožnjo. Drugi, ki niso tako srečni, da bi bili učitelji niso nikdar prosti, pa se še niti na kak kratek izlet ne morejo peljati. Najbolje še od vsega pa je to, da niti teh sprehodov ne plačajo sami, ampak dobe povrnjene stroške«. Tako je modroval neki očka v vlaku, tam nekje na štajerski progi. Kar vsi v oddelku so mu dali prav, vsakdo je hotel tudi sam še kaj povedati o učitelju svojega kraja. Menda so bili vsi prepričani, da ni nikogar, ki bi se zavzel za ubogo učiteljsko paro. Pa se je oglasil eden nekje iz kota, da temu ni tako, da je moral očka nekdo potegniti, da to kar on misli niso nikaki izleti, ampak premestitve in da se zato sedaj v zadnjem času vidi toliko učiteljev po železnicah. Medtem pride sprevodnik, pa očka takoj vidi, da je dal zagovornik učiteljstva sprevodniku plavo legitimacijo s polovičnim listkom. »Saj ni čudno — pravi po odhodu sprevodnika da jih zagovarjate, ko ste sami od iste branže. (Kaj bi pa tudi bil drugega, če še vozim s plavo legitimacijo in to celo v delavnikih.) Pa še recite, da nimate vedno prosto.« Učitelju (res je bil) je postalo kar nerodno, ko je. moral priznati, da je imel za božič res prosto. Počasi se je oddelek praznil in le nekaj nas je ostalo z učiteljem v vagonu. Sedaj šele je mogel pripovedovati vse: kje je, kam je bil premeščen in kako se mu godi: »Mlad sem še, nimam še deset let službe, zato sem kar zadovoljen, ako sem samo prestavljen, saj bi lahko bilo drugače, pa bi celo brez službe ostal. Veselim se temu, saj vem, da tudi na novem mestu ne bom mogel biti dolgo, če bom deloval v istem pravcu izven šole, kot sem do sedaj. Kar kovčeg pograbim in že sem pripravljen. Zato se kmalu tudi ne. bom oženil. Sedaj sem slučajno nekje na meji med Dravsko in Savsko banovino. Mislim, da hi se kar stepli za tako mesto, če bi Žolčni kotiček „Enkrat krčevito vzplamti* poslednji trenutek vsaka sveča" (»Slovenec« 16. januarja 1937) V nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil v unionski dvorani velik shod JRZ, na katerem je govoril tudi naš notranji minister g. dr. Anton Korošec. Popoln sporazum Na razgovoru med predsednikom vlade g. dr. Stojadinovičem in g. dr. Mačkom je bil dosežen popoln sporazum, da se pokažeta pred novinarjem nasmejanih obrazov. Točna definicija Z ozirom na deljena mnenja »Slovenčeve« definicije o perverznosti, da je namreč perverzno to, kar stoji na glavi, ugotavljamo, da je ta definicija pravilna, le v kolikor se tiče tistih žensk, ki pod krilom niso dostojno oblečene. Gospodarska akcija Narodne odbrane „ Svoji k svojim66 JE IZDALA LTČNE ZALEPNE ZNAMKE V OBLIKI NAŠEGA ZNANEGA GESLA. NAJ NE BO DOMAČEGA PODJETJA, KI NE BI OZNAČEVALO PRISTNOST SVOJIH IZDELKOV S TO ZALEPNICO. NAJ PA TUDI NE BO KUPCA, KI NE BT DAJAL TEM IZDELKOM PREDNOST! zvedeli tovariši za vse ugodnosti, ki jih tam uživam. Res, prav prijetno je tani. Le pomislite, peš mi ni treba hoditi, ker me popelje od postaje do kraja poštni voz. Pozimi pa tudi tega ni treba, ker lahko obenem gojim zimski šport. Sicer pa lahko tak šport gojim tudi drugače, če prav ni počitnic. Saj sem čital menda v časopisu, da ima učitelj ves teden prost in da je to izjavil celo sam zastopnik ljudstva. Ne vem več, kje je (o bilo, ali zapomnil sem si pa res dobro, kajti do tedaj sem vedno mislil, da moram delati. Toda meni ni mogoče tako živeti, pa vseeno kaj delam, če že ne za drugo, vsaj zato, da imam pozneje boljši tek. No, naj se povrnem na druge ugodnosti mojega kraja. Cerkve in župnišča v mojem kraju ni. Tako lepo sama stoji šola na hribčku kot svetilnik na pomolu. Prava palača je ta naša šola. Dve velikanski sobici ima, v kateri bi lahko šlo po 230 otrok, pa jih je toliko na obe! Če ee še te razdeli na dva razreda, se pa kar res nič ne smem pritožiti, da bi jih bilo preveč. Saj jih ni v nobenem šolskem letu več kol 30 in manj kot 3, pa imam kar tretji, do osmi razred skupaj. Ko pa opoldne s poukom končani, pa je kar nekako prijetno, da grem kake tri kilometre daleč v dolino na kosilo, ker šele tako dobim pravi tek. Po večerji pa tudi pravijo, da ni dobro leči s polnim želodcem, pa pride ravno prav pot treh kilometrov v breg, da se malo stresem«. Drugi smo samo poslušali, on pa je pripovedoval. Saj je bilo čisto zanimivo, ko se je pri vsem tem tako vživel in z nasmeškom na ustih pripovedoval dalje: »Ljudje pa so nekaj posebnega. Vsi so goreči pristaši dr. Mačka, (.isto lepo se mi to zdi, da so tako povezani med sebo j vsaj z ene strani, ker radi drugih se vedno tožarijo. Pa če bi vprašal vsakega posebej, vsak bi se zaklel, da on isto misli, kot dr. Maček in da je vedno za njega. Nekoč sem napravil tole preizkušnjo: Vprašal sem enega od kmetov, kaj prav za prav želi Maček. Pa mi pravi, da svobodno Hrvatsko. Kako pa mislite to svobodno Hrvatsko? vprašam dalje. Tak, da ne burno pod Srbijancima, se odreže. Drugega ni hotel nič reči. Drugi zopet pravi (na isto vprašanje), da hoče dr. Maček samo svobodo prepričanja in tajne volitve. Ko ga vprašam, ali on in hrvatski pokret dovoli drugemu, da je drugega političnega prepričanja, se je celo zasmejal in rekel, da tega vendar ni treba vprašati. Pa mu malo podkurim z vprašanjem, kako to, da Zagorci v Kerestincu niso dovolili drugim, da bi bili kaj drugega, razen Mačkovci? Kar ustrašil sem se, ko je skočil in rekel: »Zakaj pak su btjeli vubiti našega Mačeka?!« Pri enem pa je bilo najlepše, ko mi je rekel, da si sam še nikdar ni belel glave, kaj Maček hoče in da je 011 samo zato zanj, ker so tudi vsi drugi. Maček, da sicer nič ne reče. kar bo pa napravil, da bo dobro, saj je brihten človek, ker je »Kranjec«. Tako je bilo pri vseh. Vsak je imel svoje mnenje, kako naj bi reklo hrvatsko vprašanje in tako mi ni preostalo drugega, kot da imam svoje mnenje tudi jaz. Po vsem sem spoznal, da je največje hrvatsko vprašanje dr. Maček sam. Prvič, ali je Slovenec ali Hrval. Drugič, ali 011 misli tako kot njegovi pripadniki, ali je pa obratno? Tretjič, če vsi mislijo enako in kaj prav za prav mislijo?« Izstopil je na prvi postaji, mi pa smo obmolknili. Zdi se, da je imel prav, saj žiyl med narodom in sam najbolje ve, kakšno J* lo hrvatsko vprašanje. Ureja odbor. Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z. Franjo Kokolj. — Tiska Tiskarna Slatnar d. z o. z. v Kamniku. — (Vodnik in Knez).