Anton PROSEN* POMEN ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH PODATKOV PRI URBANISTIČNEM UREJANJU V OBČINI V naši družbi se spoznanje o potrebnosti in nujnosti planiranja uvelja- vlja prav v zadnjem času; ta potreba se poraja zaradi usmerjanja naše- ga prihodnjega razvoja, istočasno pa je nujen tudi planski in usklajen pristop za krajša obdobja in trenutne odločitve. Naraščajoči osebni standard in nagel razvoj gospodarstva v zadnjih pet- najstih letih sta prispevala k temu, da smo prostorsko in urbanistič­ no planiranje kot sestavni del družbenega planiranja zanemarili in smo danes priča nesmotrnemu gospodarjenju s prostorom. Nezadržni razvoj ur- banizacije in industrializacije zahteva nenehno nove površine te ponov- . I no pravilno izrabiti oziroma intenzivno izrabiti. Iz tega kratkega uvoda je razvidno, da se stroki urbanizem in geodezija nenehno prepletata; če prva planira in usmerja izrabo prostora, mora druga te spremembe v prostoru evidentirati; osnova za planiranje v pro- storu so dobri in ažurirani geodetski načrti ter drugi zemljiškokatastr- ski podatki. Iz tega izhaja, da spoznanje o potrebnosti planiranja velja tudi za naši dve stroki. Če na kratko pregledamo razvoj urbanističnega planiranja v novi Jugoslaviji, kaže omeniti, da je bila leta 1949 izdana Zvezna te- meljna uredba o generalnem urbanističnem planu. Razvidno je, da je šlo predvsem za urejanje planskega razvoja večjih mest oziroma gradnjo no- vih mest. Iz uredbe same ni razvidno, kakšno geodetsko podlogo naj bi uporabljali pri izdelavi urbanističnih načrtov. Uvedba delavskega upravljanja po letu 1950 pomeni tudi začetek najpomemb- nejšega razdobja za preobrazbo našega prostora. Osnovne poteze tega ob- dobja so zajete v besedah decentralizacija in demokratizacija. V tem ča­ su se je gradnja razpršila in v Sloveniji smo dobili leta 1956 Zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene. Okrajni ljudski odbori naj bi po predlogih občinskih ljudskih odborov določili z odloki "gradbene okoli- še". Ne glede na slabosti teh odlokov (majhne površine, nestrokovna pri- prava itd.) je razvidno iz elaboratov, ki so bili izdelani kot priloga k odlokom, da so urbanisti uporabljali za osnove katastrske načrte (naj- večkrat v merilu 1:2880) ter druge zemljiškokatastrske podatke (površi- no, kulturo). Naj dalje omenim tudi Zakon o nacionalizaciji najemnih zg- radb in .gradbenih zemljišč iz leta 1958 (Uradni list FLRJ, št. 53/58) ,ki je imel skupaj s prej omenjenim predpisom daljnosežne posledice za izra- bo zemljišč za gradbene namene oziroma za gradnjo mest. Osnove za načrten poseg v prostor so bile z gradbenimi okoliši dane,žal pa opažamo v tem času neracionalno in individualno reševanje posameznih lokacij ali v najboljšem primeru skupin zgradb (zazidalne skice). V letu 1958 je republika Slovenija dobila Zakon o urbanističnih projek- tih (Uradni list SRS, št. 22/58), s katerim je skušala "zagotoviti kar najbolj smotrno graditev", zato morajo biti izdelani in sprejeti urba- nistični projekti. Zakon pozna dva akta, in sicer: urbanistični program in ureditveni načrt. Urbanistični program se je izdeloval za ureditev vplivnega območja,ure­ ditveni načrt je osnova za ureditev gradbenega okoliša. Če pogledamo *65000, YU, Nova Gorica, Skupščina občine ing.geod.predsednik komiteja za ur,banizem Prispelo v objavo 1980-10-02 288 GV 24 (1980) 4 vsebino "ureditvenega načrta za gradbeni okoliš", vidimo, da je na pr- vem mestu načrt obstoječega stanja s potrebnimi višinskimi terenskimi podatki, poleg ostale vsebine: načrtno namenske rabe površin z osnovno prometno mrežo in lokacijo pomembnih objektov, načrta načelnih rešitev glede vodnogospodarskih ureditev in komunalnih naprav, tehničnega poro- čila z obrazložitvijo in z opisom etapne graditve, pravilnika za izvajan- je ureditvenega načrta ter zazidalnega načrta za predele zemljišč, ki so namenjeni za zazidavo. Za gradnjo mest so bile opravljene nove izmere in izdelani novi načrti v različnih merilih (tehnični načrti oziroma topo- grafsko-katastrski načrti). Na podlagi omenjene zakonodaje in ustreznih geodetskih podlog je bilo v tem času izdelanih v Sloveniji veliko števi- lo urbanističnih programov ter urbanističnih (ureditvenih) načrtov. Za področje prostorskega in urbanističnega planiranja sta bila v letu 1967 izdana v SR Sloveniji dva pomembna zakona, in sicer Zakon o regionalnem prostorskem planiranju in Zakon o urbanističnem planiranju. Kot izhaja iz Zakona o urbanističnem planiranju in se je pozneje razvilo v praksi, se zazidalni načrt, predvsem pa urbanistični red v celoti naslanjata na podatke zemljiškega katastra. V veliko primerih služijo za izdelavo ur- banističnega reda katastrski načrti v različnih merilih, ker trenutno ni drugih osnov za ruralna naselja. že sam zakon predpisuje, naj bi se za graditev uporabljala kmetijska zemljišča z manjšo proizvodno vrednostjo. V tem času, ko druge klasifikacije kmetijskih zemljišč ni bilo, smo v ce- loti uporabljali katastrske podatke glede kulture in razreda posamezne parcele oziroma skupine parcel. Predvsem pa pri izdelavi lokacijske do- kumentacije v celoti uporabljamo podatke zemljiškega katastra. Lokacijska dokumentacija, ki je tudi osnova za razlastitev zemljišč, če drugih pro- storskih izvedbenih aktov ni, zato moramo uporabljati podatke zemljiš- kega katastra običajno s predhodno opravljeno parcelacijo na podlagi lo- kacijske dokumentacije oziroma drugega urbanističnega izvedbenega doku- menta. Tudi na ruralnih območjih se v zadnjem času kažejo velike potrebe po iz- delavi urbanističnih načrtov. Izdelani "coningi" ne ustrezajo več hitre- mu razvoju naselij vaškega značaja, v katere se selijo tudi industrij- ski obrati, in vse večji potrebi po strožjem varovanju in intenzivnejši izrabi kmetijskih površin. Ravno za ta območja pa v večini primerov obs- tajajo samo stari katastrski načrti brez višinske predstave in največkrat tudi z neažurnim stanjem izrabe površin (kulture in razredi parcel). Le lastništvo zemljišč se v glavnem vodi po dejanskem stanju v naravi. Ker temeljni topografski načrti v merilu 1:5000 kot najbolj primerne karto- grafske osnove za planerje nimajo podatkov o lastništvu in so mnogokrat tudi že zastareli, bi lahko bolj uporabljali redresirane aeroposnetke določenega območja. z izdelavo teh posnetkov v merilu katastrskih načr­ tov (največkrat 1:2880) ali s pomanjšavo katastrskih načrtov v merilo posnetka (npr. 1:5000) z vrisanimi plastnicami bi dosegli najpopolnejšo kartografsko osnovo za planerj~ Ta aeroposnetek oziroma ortofotokartas prekrit z oleata katastrskega·načrta, bi dal vse potrebne podatke tako o izrabi površin kot o njillovem lastništvu. Uporabnost aeroposnetkov bi bila večkratna, saj bi z njihovo pomočjo geodetska uprava ažurirala svo- je evidence brez dela da terenu, lahko pa bi bili tudi osnova za rearnbu- lacijo TTN v merilu 1:5000. Pomenili bi tudi prepotrebno informacijo za kmetijce, gozdno gospodarstvo itd. Ravno ta vsestranska uporabnost in hitra izdelava v primerjavi s klasičnimi izmerami terena bi upravičila finančne izdatke za te karte in njihovo drago razmnoževanje. z vse intenzivnejšim razvojem, posebno v zadnjem desetletju, se je poka- zala potreba po novih zazidalnih površinah, zato smo nekdanje "gradbene okoliše" že pozidali. Sedaj smo v Sloveniji dobili Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno izgradnjo. Ta zakona velja za mesta in naselja mestnega zna- čaja. Ko smo začeli izvajati ta zakon v občinah, smo ugotovili, da je najbolje, če so v kompleks zazidalnega načrta vključene cele parcele o- ziroma ce meja zazidalnega načrta poteka po parcelnih mejah, saj v tem GV 24 (1980) 4 289 primeru odpade predhodna parcelacija oboda zazidalnega načrta. Ti podatki so nujni za sestavo ustreznega odloka v skladu z navedenim zakonom. V občinah ugotavljamo, da je ovira za hitro realizacijo nekega zazidal- nega oziroma drugega kompleksa velikokrat ravno neurejeno lastniško stanje, zato je akcija, da bi vse občine sprejele svoje desetletne pla- ne odkupa oziroma pridobitve zemljišč, popolnoma upravičena. Za to ak- cijo bomo verjetno morali izdelati ustrezna navodila, vendar že vnaprej vemo, da bo treba prenesti meje posameznih območij oziroma karejev, ki bodo v naslednjih letih pozidani, na katastrske načrte in ustrezno etap-· nost gradnje uskladiti z etapnostjo pridobivanja zemljišč. Odkupi bi morali potekati sistematično, saj smo drugače priče raznim špekulacijam z zemljiščem. Da bi preprečili špekulacijo s stavbnimi zemljišči, vse bolj uporabljamo možnost, da na kompleksu, kjer se bo izdeloval zazidalni načrt, sprejme občinska skupščina ustrezen odlok o prepovedi parcelacije, spremembe kulture, prometa z zemljišči ter graditve. Na ta način si zagotovimo, da ustrezni zemljiškokatastrski podatki v času izdelave zazidalnega na- črta ne zastarajo, in obenem preprečimo omenjeno špekulacijo z zemljišči. V mestih in drugih naseljih imamo uvedeno pobiranje nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki predpisuje, da občinske skupščine sprejemajo v skladu z zakonom ustrezne predpise, s katerimi določijo merila, po katerih se do- loča višina nadomestila. V skladu z zakonom so slovenske občine sklenile dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavb- nega zemljišča, žal pa ustrezne metodologije zajemanja nadomestila še ni- mamo. Precej uporabljamo katastrske podatke, vendar se bomo morali vre- publiškem merilu le dogovoriti za ustrezno nastavitev evidence, ki bo slonela na ažurnih zemljiškokatastrskih podatkih (podatki o površini, kulturi, etažni lastnini itd.). Ravno ta predpis narekuje določitev ob- močij pobiranja nadomestila skladno z zemljiško katastrskimi podatki in podatki nove evidence EHIŠ, ki se v zadnjem letu vodi na geodetskih up- ravah. Še bi lahko nadaljevali z opisom nalog, ki so pred nami, katerih cilj bi bil boljše izkoriščanje podatkov zemljiškega katastra pri urejanju pros- tora. To bo odvisno tudi od tega, kako bomo v prihodnje organizirali služ- be za urejanje prostora. Pri pisanju tega sestavka sem uporabi] nekatere referate s Sedlarjevega srečanja iz let 1978 in 1979, predvsem referata V.B.Mušiča Kdo oblikuje prostor Slovenije, ter drugo literaturo in pub- likacijo 35 let geodetske službe v Sloveniji. 290 GV 2 4 ( 1 9 8 O ) 4