List 24. Tečaj XXXIII. spodarske ? obrtniške # narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo îeto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; p po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 16. junija 1875. O b 8 G 8 • Novi minister kmetijstva Novi Kranjski panj po Dzier osnovi. (Dalj Zdravilna moč salicilne kis line Lončene cevi za drenažo ia vodotoče Nekoliko posnetkov iz MiklošiČeve sintakse. (Dalje.) Zapisnik 33. odborové skupščine slovenske Matice 26. maja Beseda plemstvu >> Mlado" m >j Spomini na deželne zbor Mnogovrstne novice. Novicar Obrazi iz domaćega življenja. (Dal.) Staročehi". (Konec.) Naši dopisi. Gospodarske stvari. ima resno voljo to storiti in če si P sred t Novi minister kmetijstva. Grof Jeronim Mannsfeld, novi minister kmetijstva, se je rodil 20. julija 1842. Prejšnji čas vojak v Danski vojski se je odlikoval z neustrašeco pogum-nostjo — je zadnja leta se samo^ s kmetijstvom pe-čal in velika svoja posestva na Ceskem sam oskrboval. Pred moč, če stva izbira, delati vendar more potem čudeže na blagor kmetijstvu naše Naj bi tedaj navdajala storiti kmetijske gospodarje vse resna svojo dolžnost, in naj bi grof ker je izveden mož v kmetijstvu, kmetovalci radostni za ministra pozdravljajo, bil ona pra Mannsfeld y kog i moč t" Tako piše gori imenovani Dunajski časnik Mi ne letoma je bil v vrsti velikih posestnikov (nemških) v deželni zbor voljen. Tukaj in v deželnem kme-tijskem svetu v Pragi se je rnnogokrat skazal izvede nega kmetovalca; posvetovanja gozdne postave v le- poznamo novega ministra; ker pa oni list ni odvisen ■■MVPHPHi MM I od vlade, smemo menda verjeti njegovim besedám le željo to, da kmetijstvu stav vseh mšk ali , pri- dežel, naj bodo lovanske, bode enako pravičen v • . tošnjem deželnem zboru Ceskem se je živo udeleževal. Praktično znanstvo, delavnost in ministru pripisujejo od več strani. enerzija se novemu Tako piše „Oesterr. landwirthschaftliches Wochen-blatt" v štev. 22 in dodaja potem tem životopisním čr-ticam novega ministra v se to le: Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji. yy Minister Chlumecky je bil izvrstno marljiv v svojem vazném poslu y ljubeznjiv in prijazen, al navadno Ko so (Dalje.) čebele na nekatere letvice satove že de- so take nature mehke , in zato se večkrat zgodi y da lati začele, potem mores tište satnike, kar jih čebele se nadležniki mehkega člověka predaleč tirajo; zato ne ne potrebujejo, iz panja vzeti in za kak drug panj po- more sitnežem lahko kake službě odreči in mnenju rabiti, ker se ti potlej ni treba več bati, da bi se druzih ministrov, ki malo ali celó nič ne poznajo po- čebele na prazni strop preselile, kedar so se nekaterih trebščin kmetijstva, udá se prelahko; to pa delà težave satov že dobro poprijele; tudi moreš potem satove y na pravému in zavira dobre namene. Tako mehke nature menda ne bo grof Mannsfeld, kajti v Danski vojski ti je drago. katerih čebele sedé, na ta ali uni konec prestaviti, kakor se ni dal ne bi se bil bořil v sprednjih vrstab. Potem smemo od njega pričakovati, da bode pregovoriti, da dobra Če je bil pa roj zeló velik in v ce je paša prav se bo včasih tuđi prigodilo, da ti bodo čebele "otetu« JL uicui oiuciuu uu u juga pivaauvau , ua uuuc uuuict^ oc ti k>\j vv^aoiu uuui ^îi^uuuuj utt vi wvuu možato bránil popolno veljavo ministerstva kmetijskega, kar naenkrat na vse letvice satove delati začele. da djamo se ne postavlja za druga. Mi se pa se posebno na- Dasiravno pogumnega njegovega postopanja takrat, ko bode pa prilepljevanje satovnih začetkov, ka- konečno šio za prenaredbo zemljiškega davka (Grundsteuerreform), da se ta prenaredba ne bode izvršila kor sem zgoraj povedal, čebelarju nobenih posebnih težav ne prizadeva, so meni vendar še bolj všeč satniki, na katere satovnih začetkov ni treba prilepljevati. J V.V. vv —--" J ---------- ----- ----~ - — y----i—; ~ r y — na dobiček davkarijam, ampak na blagor Taki satniki so pa dvojne sorte: trirobati ali pa z kmetijstva, —kedar bo šio za to, da se pri obrav- enim samim robcem. Trirobate je iznašel slav-aavah co Ini h tarif, pri tarifah železniških itd. noznani čebelar g. Sumper. Ker pa v mojih panjovih pravica skaže željam kmetijskega stanu. Nadjamo se in čebele satje po-čez delajo in ne po dolgem, kakor v Sparno pa dalje tudi še to, da novi minister y ki mnogo prilike imel, soznavati se Je z veseljem in težavami predebeli in Sumperjevih, so se mi za moje panjove trirobati satniki premoćni zdeli, zato sem za svoje panjove kmetijstva, spolnil mnogovrstne želje njegove gledé na satnike z enim samim robcem delati začel. Ti moji Postavodajstvo v kmetijskih zadevah. Dobro sicer vemo. da ena sama moč če tudi satniki so sicer plošati, kakor navadni, *c ; samu Djjuunj, kamor čebele svoje satove prilepijo, imajo tanke rob- samo spodaj t -«^vuiu OlVjCl V tlUU j VI C* KŽLÁCL SJ C% JJJ C9t JLU KJ \J j V/O IUU1 JG JtV €A ULJL \J X W O WJV OM/tV V V J^AXIV^/JJ V j AJLUiijv/ twjux^v * v iv Ministerská moč, ni v stanu, povzdigniti stan kmetijski, čeke, kateri so narejeni ravno po sredi satnika od enega I* o tega kmetijski stan sam noče; al tudi ena sama konca do druzega. 200 Imaš pa že satnike z enim robčekorn ali trirobate, zapazi si dobro to-le: 1. Pomaži robčeke, na katere imajo čebele satove delati, prav dobro z navadnim voskom, ali, če takega nimaš, s kako bolj mlado satino, katero pa poprej dobro pomeČkaj ; še bulje boš pa storil, če robčeke satnikov v raztopljen vosek pomočiš , predno jih v panj položiš. 2. Čebele imajo navado, da v začetku satove malo in slabo na robčeke prilepijo, in jih še le pozneje, ko so že veči, bolje pritrdijo. Ako tedaj kmalo potem, ko so čebele na robčeke delati začele, kaki sat iz panja vzameš, delaj ž njim varno, da se ti od satnika ne odtrga. 3. Ako si satnike dobro povoščil ali z voskom pomazal, potem ti bodo Čebele navadno prav natanko na robčeke satove delale, ker, kakor kaže, robček za srednjo steno sata imajo. Vendar pa moram tukaj opom-niti, da hočejo čebele včasih satove na koncéh zaviti, predno jih še popolnoma do druge stranice panja pri« peljejo ; to se posebno takrat rado prigodi, če se jim paša hitro odtrga. Da se pa to ne zgodi, se prav lahko zabrani, in sicer tako-le: Čebele imajo navado, da pri eni strani satove delati začnejo, in jih proti drugi strani vlečejo, začnejo pa delati več ali manj saj;ov, kakor je roj, ali rnočneji ali slaběji. Na priliko: Ce imaš dober prvi roj , in ga vgrebeš ali vsadiš v panj , kateri ima same satnike z robčeki, ti čebele začnejo delati satove na desni strani, in sicer za prednjo končnico, in jih vlečejo proti levi strani. Kedar so ti tedaj čebele satove , kolikor so jih delati začele, že malo čez sredo panja proti levi strani potegnile, potem vsaki drugi satnik obrni. Prvi satuik, ki leží koj za sprednjo končnico , in ima že dobro polovico sata na desni strani panja dodelanega, pusti pri miru, drugi satnik pa obrni tako, da bo sat, kolikor je že izdelanega , přišel na levo stran itd. Tako pridejo vselej tišti konci satnikov, ki so še prazni, med dva že bolj ali manj izdelana sata, in čebele satov na koncéh ne morejo zakriviti, ker jim na obeh stranéh že doděláni satovi tega storiti ne pripusté.^ 4. Ce imaš kaj praznega satov ja prihranj enega, znaš tudi na nekatere satnike satovne začetke prilepiti, in potem satnike v panj tako položiti, da pride vselej en satnik z robčekorn med dva druga, katera satovne začetke že prilepljene imata. Se bolje je, če imaš morebiti že cele satove na satnikih, ki si jih od poprejšnjega leta pri-hranil. Ako eden ali drugi teh satov ni prav popolnoma raven, ga poravnaj. Položi ga na mizo ali kako diljo , in ga z drugo diljico pritisni, tako ti bo popolnoma raven postal. Pokladaj take satove v panj spet tako, da pride med dva sata vselej en prazen satnik z robčekorn, in tako bos tudi Čebelam zabranil, da ti ne bodo nobenega sata zakrivile; zraven tega jih boš pa ravno s tem tudi še posebno k pridnosti priganjal, ker čebele grozno težko prazne prostore med satovjem trpé, in si vse prizadenejo, da jih prej ko morejo, zadelajo. 5. Ako kak roj v panj vsadiš, kateri ima same satnike z robčeki, položi vse satnike va-nj, in kedar ti bodo čebele na nekatere satnike delati začele, znaš začete satove na ta ali uni konec panja prestaviti, in prazne satnike, kolikor jih čebele še ne potřebuj ej o, iz panja vzeti. 6. Tudi na satnikih z robčeki pusti malo sledů, kedar kak sat od katerega odřežeš. Jaz zdaj vsem svojim novim panjem delam satnike z enim robcem, in to mi skušnje prav dobro potrjujejo, zakaj prepričal sem se, da čebele še manjkrat kak sat zakrivijo, če na robcu delajo, kakor pa če se jim sa-tovni začetki na satnike prilepijo. (Dal. prih.) Živinozdravniška skušnja. * Zdravilna moc salicilne kisline. Kar so unida*> „Novice" na hvalo tej še ne dolgo zoani kislini pisale potrjuje tudi „Oesterr. landw. Wochenblatt". Dvetn» kravama, ki ste za antraksom zboleli, se je dala na maslic vode ena žlica te kisline; ena krava se je p0 preteku pol ure že nehala tresti, drugi pa se je ta ki-slina še v drugič dala. Obe ste ozdravěli. Ťudi jag. njetu, ki je nevarno zbolelo, so resili življenje z malo (kavino) žličico te kisline. Moje črnilo — piše omeojeni poročevalec v ,,Wochenblattua — že ne pozná plesnine več, kar jej primešam nekoliko te kisline. Gospodarske novice. * Lepo število hroščev pokoncanih. Prebivalci občine Greifenburg na Koroškem so — kakor „Kárnt. Blatt" piše — bOO maselnov vlovljenih hroščev (kebrov) žu-panstvu přinesli, kjer so bili pokoncani. V enem ma-selnu so našteli 1110 hroščev; potem takem je^bilo skupaj 888.000 škodljivega mrčesa pokončano. Ce je bilo v tem številu le polovica babic, od katerih bi bila, kakor skušnje učijo, vsaka po 50 jajcie v zemljo položila, zneslo bi to 22 milijonov jajčic ali ogercev (črvov). Kako velika škoda se je s tern odvrnila kmetijstvu, je očitno kot beli dan. * Lubadar (knaver) se je prikaza! tudi v nekaterih gozdih Judenburškega okraja na Stajarskem. Res tedaj se širi ta nadloga čedalje bolji. * Goveje kuge je vendar tudi zdaj na Hrvaškera konec. * Ministerstvo je prepovedalo, da se iz s ever ne Amerike ne sme krompir v Avstrijske dežele vva-ževati, in to zato ne, ker se je bati, da ne bi se s krompirjem vred pripeljal k nam tudi škodljivi kolo- radec, o katerem so „Novice" v 1. listu pisale. ! Lonccnih cevi za drenažo in vodotoče, na mašini izdelanih, ki mi jo je si. družba kmetijska Kranjska posodila, imam zopet mnogo za prodaj pripravljenih po nizkiceni: seženj drenažnih po 25 kr., vo doto čni h l1/* palca votline pa po 70 kr.; imam pa tudi po 2 do 4 palce notranje votline. Lončene cevi skor večno trpijo. Kdor želi muštre, naj mi piše; pri-dem pa tudi sam kraj ogledat. II Andrej Net, posestnik na Kokrici nad Kranjem. Znanstvene stvari. Zapisnik • 1 33. odborové skupšćiiie slovenske Matice 26. maja 1875. leta. ! Ko so se bili zbrali gg. odborniki: dr. J. Bleiweis, P. Kozler, Marn, Moćnik, Pleteršnik, dr. Poklukar, Praprotnik, Sovan, Stegnar, dr. Sterbenec, Svetec, Solar, Tomšič, vTušek, Vávrů, Vilhar, Wiesthaler, dr. Zupanec in Zakelj, je začel podpredsednik g. P. Kozler skupščino. 9 1. Prebral se je zapisnik 32. odborové skupščine, ki se je potrdil po tem, ko se mu je dodalo to, da je g. odbornik Parapat pismeno povedal svoje mnenje o dr. Costovem spomeniku. Potem se je prebral in potrdil zapisnik 10. občnega zbora in zapisnik skrutina- 301 torjev sov gg volitve. Izvoljeni so bili izmed 346 oddanih gla- reči ) dr. ; ui. u. Bleiweis (346), » « vi u. - — Ravnikar (346), Wiesthaler (346), dr. Ulaga blagoslov, dvoj Tušek (346), Vávrů Oboi pr Troj misel je slaba krivico delaš. Dvojna dobrota božj ? krst Slovnica V f UC1 5 jjiffi ' grof Barbo (345), F. Stegnar (345), Urbas (344), * * —........ Svetec (341), Gorup (333). Razun teh so dobili dr. Šust se in dotični svojivnik Troje misli dvoji pomen me mucij »vvjja ume u, dvoj«» ZičtiUSt ILU. kdaj se piše povračavni zaimek žalost itd Dvoj SVOJ dragih jezikih, zlasti > dr. Gregorec 6 glasov itd. Odbor potrdi volitve, staroslověnském ima svoj tudi pomen latinskeg • • 1 vil /TT% • il JI _ _1 I - i • vi • ker da se so se popolnoma pravilno vršile. Tajnik naznanja,' devnika: proprius aii nemške0 e % pri- L/ p V1 li U LU c* M I JllJV ▼ * Ol A V • JL Wj U 111 UUMUMliJ *A> y ---* — ' • • • mv ^m kj íIVq Ml • 6l^8fl j tCF S6 Fcit)l blGZ Fr. Ravnikar odpovedal odborništvu, ker je ozira na subjekt. Vsakemu svoje. Pa tudi na pr. svoja na je Bolj drugimi deli preobložen. Odbornik Marn omeni, da usta (dein eigener Mund) so te obdolžila. Samp ge je letos zato tako malo Matičarjev volitve vdeležilo, svoja žena pogubila. Storiti kaj o svojem času gg ie 1CIUO ««v« c* i v/ » vím . ^ » uv^ííiiw, ~ • J ---~ r v-----* ""J ^ V.O.OU. U U 1 J C ker se je premalo vabil bilo razposlalo ali pa prepozno. je svoje jajce nego tuja kokoš. — Subjekt, ki tiči v Tajnik reče, da mu rajnki predsednik Costa nikoli ni infinitivu, — če je različen od subjekta v stavku, — reče da mu rajnki predsednik Costa nikoli ni pov edal. da bi se bila kedaj povabila razpošiljala. Mislil da je dovolj, ako se čas občnega zbora po on infinitiv tukaj peljati nima pi različen od subjekta v stavku pr • • Kralj ga ukaže pred se 'pri ukaže, da ga pripeljejo pred-nj) Vidij ,jdo Teži da idejo proti njim) razsodba zastran ^asnikih naznani ; dal je sicer nekoliko sto vabil na tujih kupčev proti sebi priti svojo varnost ali nevarnost pri Blazniku tiskati, katera Glej Metelk. slov. str. 228 vabila je on poslal bil gg. poverjenikom večih poverje- subjekta v participu, kadar se namreč stávek s pomočj ništev; M^H^MM^BMMHMiH pošiljal stroškov. > da bi pa vsacemu Matičarju posebej povabila participa okrajša in takó pride v področje subjektu si je mislil, bi prizadelo Matici preveč glavnega stavka ter se razmerje zaimka predrugači. to stroškov. — Odbornik Svetec reče: Vzrok temu, ua kjm**«. „i^víujujcui uuiauusu, kj »u mi naiozene", se ie tako malo glasov oddalo, je bil edino le ta: ker okrajšujejo eni: izpolnjujem naložene si dolžnosti (ali ■ li ti m WA UH1VUUUW UU1ÙUUOHJ , drugi pel < lZiJJ naložene mi dolžnosti. Po glavnem pravilu bilo pa strani polnjujem prav, in ne Slovslvene stvari. 47) drugo Vid In če staroslovensk Nat b ê primerjamo s slovenskim : J prit Na tan ael Nekoliko posnetkov iz Miklošićeve sintakse, p°,sledDj prav ; lahko je ) i prvo prevod mesto greda^št di moramo priznati, da če je prvo , va« JV3 Al i Miklošičeva sin- * * * (Dalje.) Splošno pravilo veli, da se pridevniki i posamič taksa ima po onoliko primerov za eno in drug V se vedno sub judice lis est. Slovenci ) ako , torej se ne motim, dajemo prednost poslednjemu načinu ter bi tudi stoječ vjemljejo v spolu in številu s svojim samostav- rekli po staroslov. zgledu: Obrnivši se k idočemu za nikom. A kadar je govorjenje o dveh takih samostav- njim ljudstvu reče. nikib juiftiu, ki pomenita živi bitj i razlicnega spola, icu proti temu pravilu rabi pridevnik srednjega spola pr. vsako edinih tičev je letalo po zraku (Ravnikar. Zgodbe sv. pisma). V srbski pripovedki : zapitaju (vpra- tedaj ) se na (Dal. prih.) Politične stvari. sajo) jedno drugoga (namreč: medved, svinja i lisica). Naći češ ih oboje jedno do drugoga mrtvo. Težje y mi- n Mlado tt m Staročehi 66 slim, posnemali bi mi primere, kakor na pr. ta srbski: Tu četeri bijahu vojvode, jedno Petre a drugo Milošu; ali pa poljski: Jedno z rodzicow stracić (eno starišev (Konec.) stva Nekdanje prednosti in pravice srednjeveškega piem- nadaljuje Palacký svoj spis izgubiti ) enega izmed starišev). so pri nas za Pomoti je najbrže pripisovati, če Miklošič v zaslugi „mladočehov", marveč Meteik. slovnici str. 242 stoječi primer: platno je lepo, prizadevanji, in ravno za to dobo je zadobila po nas letom 1848 popolnoma odpravljene in to ne morda po po našem osebnem kat erega smo vcera kupili > razume kakor da bi da- takrat ob enem priborjena demokratična enakost pred našnji Slovenci sploh takó govorili ter v akuzativu ra- postavo neprikrajšano veljavnost tudi vjavnem življenji bili pridevnik moškega namesto srednjega spola. srednjem spolu se ne ločimo od drugih 9 si kdo izmed nas stanovske s Slovanov, a lo- pri samezno stojećih pridevnikih in zaimkih cimo moškega spola v akuzativu edinega števila y ce se na- vsaj meni ni znano, da bi predpravice nazaj želei. Razdraženost in vedno hujskanje na plemstvo naše se mi zato ne zdi toliko znamenje svobodomiselnosti, nasajo na neživo stvar. Mi klobuk pravimo, na pr. Kje imaš kakor marveč nevošljivosti zarad tega, ker je plemstvo katerega sem ti posodil? a po zgledu dru- bolj premožno in morda tudi bolj omikano; morda J OCLU ti JJUOUVA4X * Cl VJ £J^JL\j\AV, gih Slovanov bi se moralo reci : kje imaš klobuk > ka- teri i sem ti posodil? * p0 primerih iz drugih slov. jezikov vzetih bilo razpor širiti pa to hujskanje ima še zavržijivejši cilj , namreč po huj-skanji tega in sumničenji druzega stanů med narodom pisati : Jožef z Nikodemom sta odšla Jožef in Nikodém sta odšla). Mož z ženo sta živela. Oče z sploh Kaj pa naj rečem o agitaciji zoper duhovski stan ) ki se kaže že v navadnem zaničljivem priimku materjo spita v hladni zemlji. Sosed s blapcema delajo ,,klerikalciu ? Ta agitacija izvira iz Dunaja, iz očitnega sovraštva judov do kršćanstva sploh, od tod se je za-trosila na Česko. Kaka krivica se s tem duhovščini gozdu. Ločivni številniki (num. distrib.) se nanašajo f1^ toliko različnih (posebnih) množin, kolikor jednic * * imajo v sebi, na pr. dvoji ljudje kmetje. y recimo nasi delà, tega mi ni treba na široko razkladati aozne). saj bo meščani i vsacemu znano. ,,Nar. Listy" so ostrašeni po glasni nevolji velike većine naročnikov zarad takega početja obem Odsekali so mu oboje prste (to je ročne in Napravljen je mir med obojimi (to je med nekoliko ponehali hvalisati nevero in brezboštvo ) al v eka). a strankama; med obem a, pomenilo bi dva čio- ,,klerikalstvo" je v njihovih oóéh ostalo vedno še slaba Ona je troje snubce imela (ker je namreč vsak rec Snubač nekoliko spremljavcev imel). Zagrmé oboji to- y ki je vredna zasramovanja in posmehovanja. No, se ve da Povi 7 ko bomo vsi molili modêrnega teleta in bo r abij z obeh strani). Ločivni številniki se tudi zatrta staročeska vera in vraža in nas ne bo nihče vec o ; kadar govorimo o številu miselnih (abstraktnih) pobožnému in pravičnemu življenju priganjal ? potem 202 86 se bo pri nas pričela nova neprenehljiva doba vori, blagostanja in slave. ker so zlasti pri nas pojmovi o tem stanu zeló Za tem pripoveduje, kako je lansko leto pri nekem zmedeni, deloma pristranski, (deloma Plemst nekaj čisto naravnega površni in nejasni f kaj naha » mladočesko"-političnem shodu predsednik Sladko vsky jamo ga skoraj pri vseh na.rodih. Tudi mi Slovenci » m % m m « m 1 • 1 • I a • ^ c 11 1 i « 4 zbranim razkladal, da je vse, kar se je zgodilo pod smo za svojega časa imeli narodno plemstvo imenom P a 1 a c k y - a in R i e g e r j a, samo na sebi slabo Nemec podjarmil ? ko naše m pogubno y a to i kar sta hvalila in ukazala Slad- kra Pa je y kov s ky in Gregr y Je bilo dobro in koristno. stvo, in na njegovo mesto stopilo j zginilo je domače plen* , ki bre m š k z Zato proč s Palacky-em in Riegerjem, živila Sladkovský in Gregr! menimo imena ,,Palacký in ".^v.jv^ --— ' ----J ------------ • ~ Ali ni tako bilo vse tudi pri nas? Ce za- plemstvo ni na dobrem spoznanja, brez srca in sočultja za naš narod gospoda narodom rilo brezobzit in trdo Zato med našim narod ) naš Rieger z y ,dr. Bleiweis podučen v tej sodbi ni objekttiven in dr. Costa" in imena „Sladkovský in „ „dr. Vošnjak in Zarnik", Gregr z J^UU UVJUU V LVJ OV/VAWX JJll V UU J I plemstva in njegove koristi nslep-ramere popolnoma da bili nobeni resni nevarnosti, zlasti če nasproti postaviti. prišla od zunaj, Vošnjak grofa Barb o t přikladen, nabijali so po komandi Zarnik in tudi slovenski „liberalci" ob času volitve tej stvari se ne more tako svobodno, kakor bila člověka volja, govoriti, a tu zadostujete po mojih mislih dve opombi : Ce cesarstvo ne bo imelo niti volje majhnemu številu plakate na ne volimo"; in še danes vemo, vogl z napisom da mislij yy grofov liberalci Bog vedi kako dobro delo storiti, ako nasprotujejo celó naši h niti V moci, z nami ravnati po pravici, nam po vesti dni h plemenitašev nasi Mi nečemo s temi vrstami nobene nove zdražbe ne bo dolžnosti, da bi pomagali ohraniti ga Drugo je, delati septembra 1871, čeravno je bilo vsaj stare že pr f da znano pismo od 12. brez vspeha, je vendar velike važnosti in da * ------ * —- -—— — -- — veliki pritisek, ki je naredil, da je postalo pismo Je nas peljuj na to, kajt 7) kožuh predmet sam oprati, a razmočiti om ga", to ni mogoče gola beseda , vdrugič težko kaj dosegel tako napenjal. Zato nam ni treba niti y V 1 • v ce bi se še šajmo se najprvo Da pa pridemo nazaj do svojega predmeta kakošen m obupati, niti rav- zavi, v narodu? , vpra ima plemstvo v dr nati se po svetu onega Vestonja. *) Sploh pa je stal in stoji narod naš še do zdaj, kar se tiče narodnosti njegove, trdno ne. po Avstriji, Po marvec po samem sebi; naj našem mnenji je plesmstvo v prvi vrsti pokli-cano, braniti narodom njiho>vo neodvisnost, politične ^^B^HHHBHHHHI• i pravice. Poglejmo na Ogerisk še za naprej marljivejše nego do zdaj se lika in omi- duha čedalje više povzdiguje in jači, potem mu kaj kuje gotovo ne bo strahu pred nobenim polomom. bo slednjič vendar-le sam odločil. Osodo bili Og prav za prav Madžari brez pleimstva? Le narodno plem stvo. ponosno in svojemu narodu vdáno, je rešilo Mad SI žare JUO.L C pogube, iU 00 U 1VV/IHJ1 U1ŮU X U l j C plemstvo je sicer mnogo zagnešilo na svojem narodu in jih še sedaj po konci Po lj sk Te besede sivega očaka Českega so gotovo vredne, priznati se mora, da je venda y v se da se odmevajo po vseh slovanskih deželah > zlasti po (Konec prihtodnjič.) njegov glavni steber vsem Slovenskem, kjer so razmere onim na Ceskem tako pripo- zeló podobne, da vse ono, kar Palacký očita in roča svojim rojakom, veljá z malimi premembami tudi nam. Mislimo in pričakujemo, da ne bodo glas vpijo-čega v puščavi. Spornim na deželne zbore, j deželnega zbora Rraujskega. j Govor dr. J. Bleiweisa v 12, večerni seji 12. maja t. 1. i gledé pogodbe, ki jo je vlada ponudila deželi Kranjski Menda ne bo brez koristi, ako se enkrat nepri- zavolj uravnave razmer med državo in med zemljiško- Beseda o plemstvu. stranska beseda o plemstvu (žlahni gospodi) sprego- * odveznim zakladom Kranjskim Zopet danes stojimo pred predmetom neizmerne V bitvi s Tartari pri Olomuci je mučila Ceska krdela važnosti za deželo našo. Treba je tedaj, da stvar tako huda žeja. Neki Vestonj jim je svetoval, naj se podajo prevdarimo, kakor mislimo, da bomo mogli odgovora Tartarom. češ. ..v suanosti jim vsaj vode ne bo manjkalo." biti ljudstvu našemu, ki nas jje poslalo v deželni zastop y y » 203 «g se Hikakor ne odrekaino slavni vladi pravice, da skuša pa beremo tu vse drugač odno pogodbo vkreniti v finančnih zadevah, katere zdaj očitno, da je Bukov tičejo države, ali slavna vlada ne sme tudi prezirati naša dežela pa le 3 milij Iz vsega na kratko to nase ki jo imamo do naroda ki nas je, spoda moja, dobro tretj a dobila 56.000 gold manj 10% milij Tedaj B u k i } 7 j0lžnosti . _ i akor sem rekel, poslal v to zbornico. V svojem imenu se je odpisalo od sedanjega dolga 3 milijone, Kranjsk . ________• : u ---- „ • i_____________• ______i.: „„ i ~ i nx aaa j . _ . • • ___ • . . y inicuu oïujîu ui utiuiuu» ua,j <*vuoiiaiitnui uho^iuu pa j îja tudi nas želja navdaja, da se poravnamo z državo, davkih Buk imenu svojih družnikov naj konstatiram najpoprej, nasproti pa le 195.000 gold. Celi donesek, plaćala ali da se poravnamo tako, da zamoremo reči ) da nismo gold ) katere so nam v poslu našem odločene. krat^ w a " v i u » uiauoiia , uua»; Kranjska pa 13% milij znaša 4 milij ga po 800.000 prestopili m ej gato imam jaz mnogo pomislikov pri srcu, gospoda moja, pomislike iz pravnega, pomislike iz fina cega in pomislike iz političnega ozira. Pomisliki iz pravnega obzira kulminirajo v tem ? tedaj blizo t Ce tedaj vse to, kar oam je finančni odsek tako n č lepo razložil, pomislimo, smeli smo pričakovati bodo pred log i njegovi vse drugače glasili. 7 da se 7 Ali kaj je prišlo nasproti vsemu temu na dan? Ko bei biefen fdjftetnrie* se moramo vprašati : ali imamo mi pravico za je reklo poročilo, da ima Kranjska (vywwwv«,- kakih 40 let naprej sklepati o rečéh, katere genbett ©ritnben gegriinbete §offnuttg auf eine au^giebi^ere Un* . % ^ - 1 A W V ^ ^ ft A . . v > ft 1 i ^ ^ ^ _ ^ so pridržane zborom deželnim. Kar bomo danes terftii^ung," toži dalje, „bafê btefe §offnung f elj i g ef d)í ag en/' * . * • I • 1 * f 1 1 • 11 • 1 v • \ X • _____•________1 rt i ^ í . r ✓ ♦ l ' rc~ ff S klenili veljá 7 ako vlada in državni zbor temu pri- pa se hipoma umakne „angeftčfyt$ ber entfdjtebenen ©rfíarung irdila, toliko let, kolikor jih marsikdo izmed nas ne bo beê §errn 9îegteumg8certreter3, bafê bte žftegierung mit btefem več doživel. Deželi naložimo breme, pri katerem vsaj neuen 23orfcfyíage an bie ©renje tfyrer 3ugeftdnbniffe angeiangt, meni vest ne pripušča, da bi ne vprašai se: ali imam unb bafê namentíid) non ber 9îeidj$ttertretmtg bie ©enefymigung pravico do tega? Države delajo državne proračune ber 3ugePe^ung Unt>erjtn8íid)fett ber 23orfćfyuffe neben ben i i i . li i V Iv* ll# v _ ft ^ f // /v / . i f t v - f i - L, : " Pr * a za vsako leto,. da! tudi občine delajo proračune za unrticïjafyibaren ©ub&entionen ntd)t ju ertoarten fet." vsako leto, mi pa danes stopimo na dnevni red čez ^up.mu uuu,m Kv tem tedaj, da je gospod deželui načelnik rekel, vse te vsakoletne sklepe za okoli 40 let. Vprašam vas, da je vlada do skrajue meje tega prišla, kar se more ki za nami pridejo deželi naši storiti, s tem je finančnemu odseku vse srce ali ne bodo nasledniki naši gospoda, v to zbornico, čudili se, kako to, da njim je taka važna vpadlo, in následek tega obupa so njegovi predlogi 7 7 ki ki se ni vpra- nam jih je stavil, rekši: „train fyat íjtemit fetne £>offnung, Zato in btefem funíte eine anbere 33efyanbíung ju erreid)en!" Jaz pravica iz rok odtegnjena bila v zboru šal: ali ne sega o tem čez meje svojih pravic? kličem vam: Videant consules, ne quid detrimenti capiat pa moram očitno reči, da je častiti finančni odsek pre-res publica! hitro obupa 1. Komur je zgodovina pogajanja našega bo rekel, da ni mamo Prebravši poročilo finančnega odseka moram za subvencijo znana, ta pac ne pripoznavati, da jako izvrstno popisuje reve in nad- do više subvencije nikakoršnega upanja, čeravno je loge naše dežele. Res, tako izvrstno jih popisuje da ko sem to poročilo bral, sem za gotovo mislil, da bodo rujem Vas, gospodje predlogi vsi drugačni, kakor jih tukaj beremo. Finančni leta 1872 odsek praví na priliko vlada rekla, da je do skrajne meje prišla. Jaz opozo- na to, da je ministerstvo financ , tedaj pred 3 leti, deželnemu odboru izreklo, med drugim: „©er ginanjauš* da ne dá no be ne subvencije. To je bil glas slavnega fdjufj fcerfaimte itid)t ben ungunftigen <3tanb beê fraintfd)en finančnega ministerstva pred ©runbentíaftungéfonbeš, aflein er fomtte nid;t iiberfefyen, ba§ ber« lansko leto leti. kar Leta 1874 , je to preklicalo, kar je 2 leti poprej reklo, in ponudilo subvencijo z 150.000 gold. že 175.000 gold. Po takem tedaj mislim sprevidela iz brošure, katero jej je deželni odbor poslal lani, da Kranjsko deželo v primernejšo razmero spravi z drugimi deželami, ki niso tako kakor Kranjska pre- 7 tedaj íz- feíbe junt mdjt geringen Sfyeiíe ber urfprungítdjen 33er toaítung feitenS beê ©taateê jujufc^reiben ift, tî}oburd) 9iucf= ftatibe ern)aá)fen ftnb, c^ne fuv bie fortíaufenbe SSebeđung M SanbeébritteíerforberniffeS Serf orge ju treffen." Potem pravi ■ UÊÊÊ^M HH I WM W^nĚĚĚĚĚĚĚ&t* in letos da je vlada poročilo dalje: ,,£fyatfad)en, toeídjen gegenitber e$ um ređ)tfertigter in bte 2Bagfd)aíe fdHt, baj} ungead)tet aûeô beffen obložene z zemljišnim davkom. In po takem ni ne baê Sanb ^rain fur biefen gonb fct^ (Snbe 1874 fd)oit ben im popolnoma opravičeno, ampak stroga pravica terja, da Ser^dítniffe ju ben £eiftungen anberer ^ronídn= se ne moremo zadovoliti s tem, kar se nam sedaj ber rtefiegen Slufmanb toon 13,493.451 fí. auê eigenen dovoluje. M it tein beftritten tyt" Ce gremo potem dalje na drugo stran, beremo tele vrstice: Sanb train fiifyít fid) bemu^t, ba^ eê nih davkih. Je Skličuje se pa finančni odsek tudi na I tri jo. Istrija milijon poplačati in sicer po 10% direkt- imela Ce toraj prevdarimo, koliko je že nasa dežela od- v^w .v.«, -., —j- ------- ------ raj tal a na tem dolgu, — kako je preobložena še zmirom da to preobloženje ne šteje fetne Síerpfítčfytungen Dern ©efammtretd)e gegenitber tu Setrcff ber ©teuerpraftation irnmer untoerbroffen erfítíít í;abe, etn nnr mci^ig ge^aítener Ueberfc^íag ber ju foíge ber ®runb= z zemljiščnim davkom, — v.« ^ fteueritberburbung geíeifteten 3a^un9en po goldinarjih, ampak po milijonih, mislim, daje po btefem Siteí eine ©teueruber ja^íung toott mefyreren WiU vse opravičeno, ako zahtevamo primer no pomoc od Honěn geíeiftet tourbe" skoi da 'o na 9 milijonov gold. lani sem dokazal, da to sega države in vlade. In s to zahtevo stopimo v pogajanje „umfomel;r gíaut>t ba$ ?anb z vlado. Zato priporočam prvému predlogu finančnega odseka íeredjtigt ju fein, ju t>eríangen, bap eô in ber corítegenben Slngeíegen^ett ni^t ungunftiger be^anbett toerbe^ »te anbere Canber, sledeči dostavek: V tretji vrsti naj se po besedi „bag" eô glaubt fogar aur eine auêgiebtgere Unterftu^nng 3íu= dostavi „bte im SlrtiM 2 jugejtdjerte niájt riidfja^tbare ©taatê^ ípxná} ju ma^en, toenn ertoogen tDirb, toeíc^e ©ubcentionen fubtoentioit im ja^rít^en SSetrage toon 200.000 fí....." (Pred- ûnberen tronídnbem jur §ebung i^re^-2Bo^íftanbeé tnbt* log se podpira.) r^cte au$ anberen Stteín, tote betfytelSmetfe in ber gorm toon Kako se je obravnava o tem predmetu šukala, potem da je dr. Bleiweisov predlog obveljal in da je vsíed Dalje meje tudi to jako razveselilo, daje finančni tega gosp. vladni načelnik načrt ministerske ponudbe ©fenbafynbau=©ubtoenttonen jnfíte^en." odsek v svojem poročilu v prevdarek vzel, kaj je vlada Bukovino storila in kaj pa za Kranjsko! Prejšnji čas smo vedno slišali ugovarjati, da to ni da je vlada za Bukovino več storila nego za nazaj vzel, smo poročali v 20. listu „Novic". istina , jo viaua cia> iJ u a u v i u kj yco oiuiiia ^r^ujsko, da so tam drugačne razmere itd. ? sedaj 204 Govor poslanca M. Kramariča v 13. seji deželnega zbora 13. maja o predlogu barona Apfaltrerna z nacrtom postave o od- pravi bire dnliovnov. V 20. listu „Novic" naznanili smo obravnavo o Zabavno borilo. Obrazi iz domaćega življenja J9 predlogu barona Apfalt z nacrtom postav o od pravi bire dub y poročali ) da bila debata jako živahna ter obljubili, objaviti dotični jedernati govor poslanca Kramariča. Spolnovaje to obljubo, podamo tukaj sledeči govor: Gospoda moja, tere kraje ta postava" bila dobra, ali pri nas čujemo s to ubogo vinsko kaplj nemšcino Slovenska44 rodovina. Spisuje J. Aléšovec. (Dalje.) e smo se prej že čudili, ko nas je hišna s tako iznenadila t slišimo taka krstna imena ter iščemo se čudimo zdaj še bolj svojo i ko mislim, da bi morda za neka- nice, da bi Jih nčnik in list pisali, ker jih je težko v glavi ob i ^ smo tako revni ; da denarja nimamo in da nam je jlože, če v naturi da držati Slovencu. Toda čuditi se nam ni kajti ljubeznjiva gospodinja nas povabi k sebi na zofo dok časa jemo. Ko se je zemlj odveza plaćevala, koliko njiv in koliko vinogradov se je prodalo in ravno taka prične gospod Pavček se spusti tik nas v naslanj m š k m se „Jako nas veseli, da nas počastite sedaj godila Ljudj Sop mi J® ne bodo mogli plačati in prihajali že davno pravil, da va3 je povabil na sklenico kave bodo spet uradniki, ki samo za pot po 16—20 gold. To ni iepo, da se nam tako dolgo odtegujete u vzamejo druzega Gosp ne. Za en kraj je morebiti postava dobra Naj se toraj poprej dezela popraša baron Apfalt ; za Zopet smo malo iznenađeni in gledamo ljubeznj odraščeni hčeri, ki ste se nekoliko možljivi vsaka stavil, 1848. 1. so se odvezale vse dajatve. Hvala Bog da so te nrn;! 1 rekel, ko je svoj predlog na prostor vsedli, iz katerega ste se bili vzdignili pri proc Ali baron Apfalt naj ne misli ; ; našem vstopu. Morda naš prijatelj Pavček vgane naše misli ? da so duhovni tako tiranski, kakor so bili grajščaki. prijemši nas za kajti predno moremo kaj odgovoriti roko 7 se oglasi Grajščak je přišel ter je razbil vrata, če se mu ni dalo, K, jO pribtJi ici' je la&uu viata, uo oc uju ui uoau, „moja w se nikakor z gosp. baronom Apfaltrernom ne a ne zamerite m žena 7 zlagam. Gospoda moja, jaz znam dobro, da če je hla- nog tako vajena ti namreč vrla Slovenka po mišljenji, da nemški govori. Je že od mladih pec, ki je imel celi dan ďejati, zamudil le pol ure je s tem celi dan gubil Ce je pa malo kasnej da délai 7 7 „0, Pavčeka nikakor, nikakor 7 hitimo mi pomiriti gospoda pa so ga zaprli. To se toraj ne dá enačiti, to ni v no 77 Veste 7 gospod tt 7 hiti zopet gospá v nemškem beni primeri jeziku nadaljevaje, „je že tako ! Jaz umem vse slo- Kar se gosp. Dežmana tiče, je streljal proti duhov- venski, s kuharico se tudi vedno le slovenski pogovar ščini in je pravil od nekega kapi ? da je pobiral da jam a je že tako: če nas pride kdo obiskat, govo rove in rekel da mu njegova gazdarica ni nič dala. rimo večidel, reči smem, vedno le nemški. Cloveku je 1UVC 1U icat/l , VACVl IUU UJV^VfVMl ^«UMMI »VM u« UIU Kakor tic poje, tako tudi ptica, upam pa, da se bo ta jezik bolj gladek, lože pové, kar hoče in m Dežman spomnilJđatice ali kmetijske družbe, ko bo nemški vsak zná. Je že taka navada oporoko délai. Ce si tu ali tam nove zvonové napra- „Gotovo, gotovo, gospá", odgo Gotovo gotovo gospá odgovarjamo mi trdo kaj to njega briga. Na Dunaji je bila razstava, vratno slovenski, „vsak zná nemški, slovenski pa ne ki je na milij stala je ni več, zvonovi pa, ki pri meroma malo stanejo, doné toliko let. (Dobro! na levi Da ne zamerite, gospá, ravno vaša hišna, kakor vsak sem memo grede opazil klici na desni: k stvari!) Jaz se kakor ne morem s tem skladati 7 da „Da, 77 A, 7 trda nemkinj da, ne ume besedice slovenski. tt zanimivo ubogemu kmetu pravice jemali, da bi ne bil z duhovni 7) Ravno zavolj združen Kako pa potem govori z otroci?" nadaljuje gospá vedno v otrok tem groši nego Stremayerjevi duhovne pod roke dobila gospoda moja, ne tiči nič druzega, ljubljansko zavitém, vsakemu pravému Nemcu nepre greste na to, da bi vlada nesljivem nemškem narečj Zatoraj slavni deželni bor moj predlog ta izroči to postavo si. deželnemu j bolj naucé slovenskeg )7 „Aba, jezika glejte otroci se pri nas tt uganem gospá! Trdo nemkinjo ste jim tedaj odboru v pretres, ki naj prihodnje leto o tem poroča, zato dali, da bi se pri njih najpraj slovenski naučila in potlej naj se postava sprej me. (Predlog se podpira.) Izvrstna misel, čestitam Dalmatinski zbor 7 se vtakne v tem trenutku gospod Pav-si naročila kavo za našega prijatelja? ki se je začel V se 20. maja 7 je sklenil svoje zboro- ček vmes , Jaz mislim, da bi imela že kuhana biti?" vanje že 8. dne t. m. Obravnaval je le dvoje domaće stvari brez važnih političnih razprav. Pred sklepom Go 8 rite << pa se zdig in petavši nemški: ,,ue zame zborovim pa je stranka i tal i jan s ka, razen 4 poslan- „Ali kadite, cev 7 zapustila zbor 7 ceš 7 more zborovati Î In tej da s slovansko stranko ne stranki laški dajejo judovski za tem 7 stopi po sobi proti kuhinj prijatelj?" praša gospod Pavček brž omarici ter postavi škatljico na videz Po- prav zapeijivih tlink (smodek) pred nas na mizo Dunajski časniki priimek ustavoverne stranke, kajti kdor je nasprotnik Slo- tem pravi njim je vanom. „ustavoveren" vsak, 77 Chriemhilda jih ni vec." 7 skoči 7 skoči po par žveplenk Tu Chriemhilda se vzdigne izza svoje mizice, na Mnogovrstne novice ten leži šivalno kWi i l^dl OlïrtlUU UlUUjÇj pO čaS I, DC UZilC JJV O V VJtiUi »i »»* in odide v drugo sobo, od koder se kmalu vrne s škat plenk ter jih postavi na mizo pred nas. Obžalujem, gospodična," pravimo mi z najpriljud se ozre po svojem |ka krilu * Vsem vinskim brozgavcem naj bi se taka godila f Sodnija v Offenburgu je trgovca L. Stein a in M. Kahn zavoljo prodaje lovšanega (zbrozganega) vina obso-dila na 6 mesecev v ječo in 9l00 gld. kazni v denarji. 77 nejšim smehljanjem, „da sem jaz, če tudi nehoté, vzrok, da ste pretrgali svoje gotovo jako zanimivo delo sem prej v vaših rokah knjigo. Ne zamerite slovenska?" 7 Videi morda 205 ne i He!" mede gospodičina s tankim glasom nernški, nepozabljivega dr. Coste. Škoda da nevajeno kmečko j^e; {jw«^ ^ jj'uo«"* uvmoivij t ^ c* v*». vyvoLc. -jauuaj ua ucvajcuu Jt\. jlu c u Slovensko tako težko berem, pa tudi ni nič tako peró ni v stanu popisati vsega, kako se je veselica vr- ^ I i / M « M -m v à^ • I M ^ * A te _ 1/ — _ lepo, kakor nemško." (Dal. prih.) šila. dr. Jan. Bleiweis stopil na oder Naši dopisi. Najprej naj povem, da gosp. ki, naprošen od našega odbora, je prvi nas je s svojim prisrčnim in podučnim govorom, v katerem nam je razložil namen in korist čitalnice, tako Cclovca 11. junija. (Kuhinjo za hrano manj pre- zdramil, da tudi taki naši, ki so dozdaj še odlašali m so m 0žne g a ljudstva) bila kuha za stolnega kapitelna, c. posku dprli dan -------;------—» M^^kjm. j wv »«««"J wuiaoaii, pristopiti čitalnici, so zdaj obljubili biti njeni udje. Ker Lodi ako elana dan přinesli in pa žup Jezernika dan t. m. Prejšnj pričo knezoškofa VViery-a je gospod dohtar preprijazno nam pomagal osnovati na- je po končanem ki so jih na govoru v imenu naše čitalnice mlada Bizavičanka med deželnega predsednika grofa rodno napravo, je res Jedi zaslužil, da mu t so bile vsem pričujočim različnih stanov navdušenimi živio-klici podala krasen venec , kateresa lan« ti««« I «V* 1 • • 1 • » . ^ « . * * O všeč Ta ljudska kuhinj v hisi y ki do zi- samostanu Benediktinskemu in je posihmal vsak pevci čitalnice je z vidnim veseljem sprejel; na to pa so nam gospodje dprta od 12 ure poldne do poli dveh hoće tukaj jesti y plač* # • jedi po tann t ki Kdor določena Ljubljanske, ki so nas danes že drugi pot razveselili s svojimi zlatega denarja vrednimi pes- ) tako za ce li porcij 7 to za jub in meseno 8 orikubo se plača 12 kraj r • • j * c. 7 za staj a samo iz e n e t 1 ù tî LI tî jedi, U JVlttJ^. , ai ^ dnevih veljá juha z močnato jedjo 12 kraj kraj porcij za kruh 7 ki kraj c jed mami, spremljani od premile nam godbe, zapeli 77 Naprej t ) brez juhe 10 krajc. Ljudstva pnhaja sem na kosilo, da zastava slave". Potem je čitalnični predsednik gosp Stefè stopil na oder in razloživši veseli stan čitalnice naše je presvitlemu cesarju, ki je postavo dal, da smejo čitalnice biti, zaklical „slava!" in navdušeni živio-klici ge vse tare To res dobrodelna naprava, bilo želeti po vseh večih mestih takošnih naprav ! da bi Cola nad Vipavo (Jav zahvala.) SI. subven so doneli krog in krog. In zopet so nam gospodje pevci z godbo vred bi bili v raji zapeli, in govorilo kraji. se je in pelo kakor da tem je bil nacrt čitalnične besede pri Načelnik junaškega „Sokola" gosp Nolli l/i VVIU iiuu . 1J7« 1 vr - ------- -------------/ " - —J.. , ~ vv^. ^- .^ J viMUi^ixv^w ^UUi ^ J30 VT~ jski odbor družbe kmetijske je preteklo leto naši ob- . nivši se ravnokar, kakor je rekel, iz Hrvaškega, pa je čini 190 gold, podpore za napi blagov činarjev za katere podp panstv d nj a k a podeliti potem se še ljubeznjivo spominjal bratov najugu v imenu ob izreka najiskrenejšo zahvalo. Res, da vodnjak imel biti preteklo leto dovršen ; a ovirale so to katerih prihod v Ljubljano in Bled na véliki Šmarn dan se je že danes navdušeno slavil. Zastavi „Sokolovi" pa ste vrli Bizovicanki pripeli lepa venca. — Čeravno je razne z ves godne okoliščine. Zdaj se je pa delo vodnjaka več sto ljudi se živahno gibalo danes v našem selu à -«1 1 • «VI i I _ J _ ' ______* _ ».11 • I . , .. , T ... ljem in dobro voljo pr ) tako ? da prihodnjo jesen našo živino že iz njega napajati rekamo pa tudi najtoplejšo zahvalo gosp je upanje izteklo je vendar vse v najlepšem redu. Iz krbnik c. gozdarskih sadišc v Postojni za blagovolj deljenih 12000 gozdnih no po dik iz Senožeške c. kr Bizoviška letja, In „pratika* ? t . ki še ima zapisano hudo uro lanskega po-si je v veseli spomin zapisala današnjo besedo. Naj bi še veliko tacih bilo, nobene pa une t Ljubljane. Ko misija , obstoječa iz 5 velicih gozdne drevesnice , katere smo med 10 tukajšnjih po- posestnikov in župana Novomeškega, katero je deželni sestnikov razdelili in ki so se tudi vecinoma prijele in odbor naprosil, naj ogleda za Dolensko kmetijsko šolo lepo rastejo. To naj bode v izgled marsikateremu iz ponuđeni posestvi Grm in Rako, je to přetekli teden naše občine, ki gleda le na to, kaj bo posekal in prodal iva potreba ljudi podbujati k pogozdovanj goli storila in poročilo poslala deželnemu odboru. pa tudi sekiro kolikor je mogoče čav, v ostalih gozdih ustaviti, sicer postanejô naši kraji popolnoma Krasu po- Še posebno se pa zahvaljuje podpisano žu- dobni panstvo gosp. c. kr. gozdnemu nadzorniku v Ljublj za podeljenih 8 različnih gozdnih semen, katera je v Franc (F seji družbe kmetijske) J$. dne t. m. so bili za ude 8prejeti sledeči gospodje: Coš Janez, c. k. poštar in posestnik pri sv. Roku, Kogej Janez, učitelj na Brezovici, Lilek Alojzij, c. kr. davkar v Zatičini, baron Per glas Ernest, grajščak v Hmelniku, Škufca ? svoji lastni pred 3 leti nasejeni in letos že izpraznj okrajni sodnik v posestnik na Dragi, drevesn gnala jal Lep deti, kako so drevesca po- v Postojni. Zatičini, Vencajs S tes ka Edvard, c. kr. Franc, naducitelj ako Bo guaui; »nu jdu g dá, trud nebo zastonj, se bodo hvaležno spominjali tega delovanj in naši potomci Gosp. dr. Raz la g zapusti Ljubljano v me- Andrej R i župan v Bizovifca pod Ljubljano 14 nika. (Citalnica mela včeraj popoldne prvo svoj veselico. to je bil vesel dan! To vam je Dílo živahnega gibanja 9 7 8ecih in gré za advokata v Brežice, kjer bode tudi oskrbnik grajščine grofa Attems-a Gosp. dr. Leitmayr-u, svetniku pri okrožni je v Novem městu tako dolgčas postalo po svo- sodniji jem „gesinnungsgenossen Cl gosp Gertscherju, seda- to vam je bilo naroda od blizo in dalec in še posebno njem predsedniku Ljubljanske deželne sodnije da se iz Ljublj tukaj 7 zovik. Venci. zastave . slavoloki C4 VJ U. kJklJJVJ liJL X^Jt wv vy ^ w i^r ^ v »ij^tu v/Vlili U X^J KA KJ AJ UUu JLV 1 gUU U J. J j U. Ci O a nikoli tacega ni še videi naš Bi- tudi on za njim preseli v Ljubljano. Gotovo narodnjakí polj v • 7 ) 7 že iz wan začensi noter do čitalnične hiše so kazali, s ko-likošnim veseljem smo pričakovali predrage nam goste Ljubljanskih Novomeški tudi po njem ne bodo solz točili. )7 iz rodni Ljublj -^vmn mOŽjo À LI LCkLllij^j JLiCiO^ UUUiVlJUUUU xbji v JLř i U U j JV^ ua VUlin.1 MJLCLL I j IIX okinčali kar so najbolj mogli, in čitalničin predsednik praznik (15. avgusta) navadni veliki shod. Bratovskega Predhišj in fantj 7 čitalni (Dragi gostje iz Hrvaskega) so nam napo ve dani. Sokola" bratovski obisk na Hrvaškem povrnit, priđete ? so naši na- pevski družbi iz Zagreba naše domoljubne žene in dekleta in Siska „Kolo a in „Zora" v Ljubljano in v Bled, kjer je na veliki Marijin 2 odborom je oskrbel JLLl i Zi Ail ík i U i , auimui ^ tudi priprostih, zanašaje se na prijaznost stov, da bodo 5 za sto in sto ljudi vse tako napraviti kakor v mestu lahko napravi. In nismo se motili jaznih obrazih vseh pričujocih smo brali njihovo zado- s kopitom zadene tako na glavo, da m m klop kolikor se ) dalo g« adovoljni, če tudi se na kmetih ne more radi in Na pri- sprejema smejo že naprej zagotovljeni biti. (Pri vojaskïh vajalï) poleg Zaloga je 9. t. m. nek vojak med begom pred četo , ki je delala sovraž- nika, velikega v oljnost Za gosp. govornike, pevce in godbo bil je napravljen oder, nad katerim je stala z lavorovim vencem krasnimi belo-modro-rdečimi trakovi okinčana podoba lajhanja v veliki vrocini ves slaboten na tla padel; hipoma pridirja konjik, cegar konj padlega mu iz Črepine mož- gane izbije. Pol manj! bi menda tudi ne škodovalo 7 ker niso vsi vojaki enako trdni in mocni, in bi se tudi pri vajah moralo ozir jemati na zdravstvene raz m ere. 306 {Gosp. Val. Plem el} župnik na Koroški Beli) včasih, kakor se je n&davno zgodilo, se pod okril r vvv. A VVUIUV) w^'Hfv avivai*v j^vutjy Li. v^flOIU j JXrtťWUX 00 je UBUttVUU S^UUHU , CSC jJUU OKril kakor smo zadnjič poročali — od strele Ruskega imperatorja skriti ali zateci mora. Po take dne t. m. vdarjen, je žalibog ! umri 9. dne t. m. zvečer. Vrli mož vendar^ še po vse ni nemogoč povrat na bolj se je ves žrtvoval svojemu pokliču ; kar mu je časa se glasi od več strani ostajalo, obrnil i«* u« wv«,ic ; in zato i tudi grof Andrassv za dalii neerotovi ga je na zapusti krasno zbirko. Večni mu spomin rastlinoznanstvo, iz katerega kakor ' » naj zdaj Bismark, dobil odpust 'je zato Ogersko. Iz P e š t (V cerkev na sv. Višarjih) ni trešilo, kakor je deputacija tukajšnjih mešcanov dalj 10. dne t. m. Deaku s negotovi ča8 se je podal a nekdo iz liberalnega tabora lagal in to laž po svetu bi prevzel poslanstvo v Ogerski zbor Deak raztrosil. prošnjo, naj 1 pa zavolj (Nov Časnik) z naslovom „Edinost" bo pričel 1. V \ se Pečal Nemska julija v Trstu izhajati po dvakrat na mesec. bo posebno z zadevami Tržaških in okoličnih Slovencev Vsem duhovnom izpuščenim iz ~ječ je naloženo plačati velike bolehnosti ne prevzame poslanstva, vkljub temu ga vsakakor hočejo voliti za svojega poslanca. 1 Procesija svetega leta je prepovedana in veljal od Trstu pa za ravno tisti čas julija do konca septembra 60 kr. } v gid. ; oziroma 50 kr. Na- ročuje se pri sv. Ivanu poleg Trsta pri opravništvu. Nova telegrafska postaja se je 7. t. m. odprla v Duini na Goriškem. po y srebernih grošev na dan za stanovanje. Tedaj naj* prej po nedolžnem zaprtemu biti, potlej pa za luknjo plačati 300 ali 438 tolarjev na leto. \ Na Laškem je zdaj zaprtih 86.600 jet Lasko (CitalniČna „beseda") je v soboto, zvečer ob znesek nikov, kateri stanejo deželo 24 milij na leto Lep uri, po programu že izdanem, če je zopet ne zapreci neugodno vreme. (Dramatična sola.) Naprošeni smo naznaniti, da se oglasila za pristop v dramatično šolo spreje- do konca tega meseca vsak dan popoldne Francoska. prvih mesecih je neposrednji davek znesel 34 milijonov več, nego se potřebuje. Kako pa pri nas ? majo od V se do ure v dramatični pisarni v čitalnici deljah pa zjutraj od 11. do 12. ure. v ne- zapisnik doneskov za dr. Costov spominek za katerega so darovali: ? Zeitg. , jjiaguiail 1U V Ol UiUgl «jcuuauotiuui juuuvoai "H'jbjj » uuma } j;uovoi/uia v x/uioav/m x guiu. j U Cl li Cl časniki osupnjeni gledajo zdaj doli na južno mejo na- Jarec, župnik v Dolu 1 gld. 50 kr., Lavoslav Albreht, Novicar Iz Dunaj a. domaćih in Stari in mladi ptujih dežel. Weltblatt", „Deutsche gospodje: France Souvan stařeji, posestnik v Ljubljani 20 gold., Jože Frid. Sevnik, grajščak v Bokalcah 20 gold., Andrej Brus, grajščinski oskrbnik v Ljubljani gold. u 7 )) jujuv. - uvan »u imam „ r i uuuiau , „ycuwuio -- b^™ 7 "' 1 """ v Tagblatt" in vsi drugi centralistični judovski Alojzij Vodnik, posestnik v Dolskem 10 gold., Jože Vodè, posestnik v Dolskem gold. J ernej sega cesarstva na dogodbe v Dalmaciji in pa v župnik v Dobu Zagrebu ter si manejo očí, češ, ali vidimo in slišimo Krašcah X. gold., u ex i-i vv u uuoii , ^ i aj o v e» o. v íjaivgu i Luka Pirnat, grajščak v Tustajah 1 gold., Janez prav ali ne? Dalmaciji so si ustavoverci bili v ze gotovj 7 tom a da La ho ni, katere svojim „ustavoverskim bra-prištevajo, so že „per Putz und Stingel" zatrli si gold., Janez Lovrac, posestnik v Janez Košir, grajščak v Zalogu > oman, dekan v Moravčah pian v Moravčah 2 gold. gold. > Anton Brodnik ? ka- 3 ? Slovane tako, da se ne ganejo več, Hrvate so »i xu«u« x ^u^mtv v v mislili že vse mirno spavati v naročji Magjarskem, Friderik Kogelj, posestnik v Ljubljani Ihanu gid. Janez Zupančič, župnik v Janez Oblak, župnik v St. Heleni 1 gld. kar zabrenči v S eben i ku mačja godba dr. Baja- Gerber, bukvovez v Ljubljani montu, enemu izmed prvakov lahonske stranke ki Je Kogelj ? pred sklepom Dalmatinskega zbora zapustil zbornico, Kogelj v Ljubljani grozec se nad slovansko večino, pa posestnica v Ljubljani gold. gold, gold. gold. > 7 Matija 7 7 gospá Barbica gospodična Lina v zboru Hrvaškem se čujejo krepki glasovi Makaneca, Kukuljeviča in đruzih po ustopu poslancev iz Dalmacije in Krajine (vojaške granice) v zbor „celokupne trojedne kraljevine And. Brus, blagajnik. (t 7 da Reka ni magjarska itd. itd. Dunajské centra-listične ustavoverce groza obhaja , da se s takimi pri- kazni bliža leto 1877, ko izteče lOletnica A vs tr ij sko- ogerske pogodbe in da do onega časa se bode pre- Za nagrobni spominek Hicingerjev: Iz Tržiča po župniku R. Franku 12 gold. Listnica vredništva. Gosp. F. V. na V. : Kar se je Vam zgodilo , je pač žalostno, „krivično" ne moremo reči, ker nam iz Vašega dopisa ni vse jasno. In ako bi tudi biló, sođnijskih raz- stvarilo marsikaj tako, da bode konec nemško-ma- sodeb ne smemo javno grajati , če bi se nam tudi pomanjkljive ali gjarskemu gospodstvu v Avstriji; zato hočejo Že zdaj enostranske zdele, to nam prepoveduje postava. Tudi ne vemo, kaj bi Vaš dopis Vam pomagal, če prav bi ga mu priobčili ia se podali v ocividno nevarnost, da nas konfiscirajo in potem morda ob-sodijo na več časa, ko so obsodili Vas. Zato Vam svetujemo : Iz-rocite svojo reč vestmmu, izurjenemu odvetniku , s tem utegnete Kollerja na mesto Rodica v Dalmacijo in Raucha druzega na mesto Mazuraniča itd. itd. Od dalječ slišijo grmeti in obupni kličejo po pomoci inožá Pru-skega! Slovani pa le hočejo pravico in ravnopravnost pod prestolom Habsburške monarhije. Cesar Franc takih dopisov nikakor ne morejo sprejemati Jožef pa je v Dalmaciji obile prilike imel prepričati se na koga se sme zanašati. svoj namen prej doseći, ko po časnikih, ki zavoljo oštrih postav 7 Naš minister vnanjih oprav grof Andrassy tako izvrstno pleše po Bismarkovih goslih 7 da kakor „Norddeutsche Ztg." pise je Bismark ukazal Žitna cena v Ljubljan 12 junija 1875, V&gán v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 70. banaška poročniku Nemčije na Dunaji, naj mu za njegovo krepko 5 fl. 31. — tursiee 3 fl. —- sorSice 4 â. 10. — rží 3 fl. 30. pripomoć izreče najtoplejšo zahvalo. Taka vroča pohvala in zahvala Bismarkova pač mora z žalostjo na-vdati vsacega Slovana Avstrijskega, ako čedalje vec vidi omrežja nemškega, katero ječmena 2 fl. 70. Krompir 1 fl. 60. prosa 2 fl. 70. ajde 2 fl. 60 ovfta 2 fl. 10. se plete okoli naše Av-strije; edino to ga more nekoliko tolažiti, da Slovanstvo sploh vendar-le napreduje in da še celó ošabni Nemec Kursi na Dunaji 14. junija 5%. metaliki 70 0 fl. 15 kr. Narodno posojilo 74 fl. 50 kr. Ažijo srebra 111 fl. 45 kr Napoleondori 8 fl. 89 kr, Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba : Jožef Blaznifeovih dedicev v Ljublj Današnjemu listu je pridjana nemska priloga „Ein Wort zur Abwehra