25. številka. ifl Trstu, v sredo 26. marca 1890. Tečaj XV/ y „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden. Tanko sredo in loboto ob t. uri popoluditA „Edinost" stane: m TBft leto gl. 6. —; izven Avst. 9.— jI. za polu leta „ 3.—; . „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ PoHamične številke se dobivajo v pro-dajalnieah tobaka v Tr«tu po f» nov.. v Gorici it> v Ajdovščini po rt nov. Na naročbe brez priložene naročnine se 2l>ravništvo ne ozira. EDINOST Oglasi in oznanila *e rakune po H nov. vrtttira v petitu ; za naslove r debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi pa obneslo navadnih vrntic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd ne računu po pogodbi. \ dopisi -te pošiljajo uredništvu v uli^i Carintia Ae, 25. Vsako pUmn inora biti frankovano, ker nefrankovana ho ne sprejemajo. Hoko]e posluša in se potem ravna; terna je gotova! V petek med enajsto in dvanajsto uro v noči se gre na pokopališče, pobere koščico kacega ranjcega, jo vtakne na gola, leva nedra, prav tja, kjer srce bije, in se žnjo domov odpravi. Po noči se terna v sanjah prikaže!" Žena Jožefa je to čula in stori, kakor je bil Blaž razkril. Šla je ob rečenera <"nsu na pokopališčo, pobrala koščico ranjcega in se proti domu napotila. Ali oj poslanec Cmnbon posvaril okoličanskoga poslancu, g. Nadlišeka rekoč: da je njegov predlog prenagljen. Isti svetovalec Canibon je nadaljeval rekoč: „Čeprav so ne strinjam z nekimi duševnimi težnjami, trdim pa vendar, da verski čut čemdalje bolj peša ; ali u z r o k a to ic u pojavu ni iskati v pomanjkanju cerkva, ampak v navalu neke eksotiške (to je nesramno) duhovščine, katera preti našoj p o d e d o v a n e j narodnosti in kulturi. (Grozen ropot mej svo-jatjo na galeriji.) Žal mije, da m o-r a rn to omenjati, n 1 i mestni zbor je d o s e d a j z a n e m a r j n 1 svojo d o I ž n o s t, pobijati te p o-j a v e, m i s I e Č, d a t o n h spada v njega področje; ali tržaška občina (namreč krivonosi slepci v kolibi) bodo se postavila na noge odbijajoč to nevarnost ter bode strogo postopala z duhovščino njej podvrženih cerkva. Celo v prestolnici sv. Justa se prepoveduje slovenski. (Kaka sramota za Trst!) — Ako se mi ne bodemo odločno in hitro uprli temu navalu, prišel bode čas, ko nam ne bode več možno toga storiti ! (Dumo odobravanje). Kakor novi Mohamed ali Luter postavil se je tedaj lahonsko-židovski navdani advokatek, kateri mora Boga in Avstrijo zahvaliti za dob(r kruhek, ki ga vživa v Trstu, sicer bi bil morda obdeloval polento v onoj deželi, kjer kraljuje prelepa navada, otroke prodajati. Ta ptuji kričač teda j preti slovenskoj d o m a-če j duhovščini z izgonom in kaznijo samo zato, ker duhovščina vestno in po prepisih svojega stanu izpolnuje svoje dolžnosti ter so noče ukloniti intoleranci lahonskih strastnih slepcev ! Ta tuji kulturonosec se drzne v javnoj seji mestnega zbora dolžiti isto duhovščino uzroka pojemanju verskega čuta, kojega čuta mu duša nje- groza! Grobovi mrličev so so odprli! Ranjci so vstali in se približevali kmetici v raznih podobah. Revica vsa preplašena beži iz pokopališča in teče proti domu nazaj. Duhovi pa za njo! Vsa v znoju in bolj mrtva kot živa pride v svojo spalnico, poklekne, pomoli molitvico in se po tem zmuzne pod rjuho, pod katero je oče Zef že davno smrčal. Ali tudi tukaj jej pošaiti neso dale miru, obdale so posteljo in odločno zahtevale nazaj koščico ranjcega brata. Sirota je prišla ob pamet in eudom se je Žef zjntraj čudil, da mu jo žena, ki je vendar zdrava šla spat, kar brez vsacega vzroka znorela. Gre po gospoda fajmoštra, da previdi bolnico s sv. zakramenti. Ko jo ta prečaseni gospod stopil k postelji, se kmetica zave in spove. Prihodnjo noč jo vidimo iti lehkega koraka na pokopališče, kjer je osodepolno1 koščico odložila in se po tem proti domu I vrnila. „Kakor bi me bili angeljci no*ili, tako lehko sem domov prišla," je suma pripovedala. ! Iz te dogodbice se spozna, da je du-( šovna bolezen toliko časa trajala, dokler se ni kmetica oslobodila vzroka, ki je bil duh razburil. Človek je po božjej podobi vstvarjen. Ta resnica velja za vsako osebo. Ljudje so eden drugemu podobni in so v skriv-nontnej duševnej zvezi med si-boj. O tem se v navadnem življenju prav lehko vsaki hip prepričamo: Ako se eden posmoje, se tudi družili smeh loti; jokajoči otrok miH vžalosti; kot študentje smo postajali na goriškem Travniku, zrli proti nebu in svitlobo zvozdo repatice občudovali, dasi ni bilo o takej zvezdi ne duha ne sluha. In vendar se je v naglici polno ljudstva nabralo, ki so čudno, izvanredno prikazen občudovali. Vidite torej, da se je naše ravnanje tudi na druge ljudi preneslo in v njih ono čutstvo vzbudilo, katero smo mi le hlinili. Ravno navedeni slučaj nam predstavlja duševno prevaro, vzbujeno v blizu nas stoječih ljudeh. Take in enake prevare vpljivajo simpatično na naše sosede. Sledeči vzgled pripoveduje Bruno Schun v svojih pojavih o boleznih na duhu, priobčenih v Budimpešti 1. 1859: Kuhar poveljnika neke ladije jo umrl na morju. Mož je imel eno nogo krajšo od druge in je zarad tega šepal. Nekoliko dni po tem, k«) so bili truplo raujoegu spustili v morje, pride ladjini častnik k poveljniku in pravi, da pokojnik pleše pred ladijo po morju in da so ao zbrali vsi mornarji, gova niti gojiti no more, ker jo prezdiv-jana. Kjo jo pač bil č. gospod i z V. okraja, da ni predrznežu zamašil usta rekoč: evo me, tudi jaz pridigujera slovenski, verniki me umejo in sem Tržačan! Slednjič je predlagal dr. Cambon, naj se zadeva izroči šolskemu odseku v proučevanje. Na to se oglasi mladi a živi jLahonček S pad oni ter izjavlja, da je on načeloma nasproten, da se prošnja vsliši. Kakšna „načela" goji, pokazal je v sledečem govoru rekoč: „da ne govori iz versko nestrpnosti (saj vera mu je trebuh in strpljivost neznana čed-■ nost!) temveč on misli, ako bi so podpora dovolila, da bi se ustvarila nova nevarnost, kajti nova cerkev bi ne bila mestu v čast, ker ni sredstev za dovršeno umetniško delo, niti bi mostu ko-' ristila, kajti postala bi izvestno p o-moćnica cerkvi sv. Antona novog a, namreč nova straža prodirajoče ga slovanstva! (Burno :odobravanje mej Bodrgo na galeriji). Mi p o z n a m o nazore in n a m o n e duhovščine. I z v z e m s i nekatere duhovnike v Trstu švi-1 • . i gajo iz loc strupene strele proti n a š e j narodnosti in proti vsem posadkam novejšo na-o b ražo nost i. Abot noje mislit i, da bi duhovščina no bila sovražna deželnej narodnosti! Ako pomagamo njih težnjam tor dovolimo podporo cerkvenemu odboru, onečastimo liberalne tradicijo tega zbora* kateri je nedavno dovolil donesek za spomenik v Rimu odličnemu italijanskemu p r o-stomislecu!" Kolikor besed, toliko gorastasnih laži, katero moro izustiti le moralno ničeven človek, kojemu jo v srcu zamrl najzadnji čut do vere in nravnosti. Napad vročekrvnega da ga opazujejo. Poveljnika jo to naznanilo razjezilo in zagodrnjal je, naj ga puste na miru. — A čez nekoliko časa so je častnik zopet oglasil in poveljniku naznanil, da so mornarji od prevelikega strahu zbežali in so poskrili, kajti kuhar spremlja ladijo, šepajoč in plešoč pred njo; naj vender pride na krov ladije, da bode napravil red. — Pri tacem položaju ni ostalo poveljniku druzega, kot iti na krov. Toda tudi njega prosuno pošast na morju — ali vender zavkaže, da se ima ladija naravnost na prikazen zakrmiti. Zbegani mornarji pa neso dali posluha; vsled česar je bil poveljnik prisiljen sam stopiti k krmilu in ladijo obrniti proti prikazni. Ko so ob prikazen zadeli, so spoznali, da je kos rjuhe na plavajočem kosu prelomljenega jambora kake ponesrečene ladije. Kakor se je morje zibalo, enako bc je plahta na kolu zibala; zdelo se je, da ranjki kuhar po vodi pleše. V naglici jo eden mornar v prikazni videl ranjcega kuharja, in drugi mornarji so se kar brez premisleka dali duševno prevariti in so menili, da vidijo isto prikazen. &e en vzgled iz domačega življenja Vam hočem navesti, da so boste malo nasmijali in laglje spali. (Konec prih.) dr. Spadonija na duhovščino — po njega mislih slovansko — je zajedno napad na vse cerkveno dostojanstvo v našej škofiji in nesramno g r d e n j e katoliške vere, koja je tukaj edino vladajoča. Enake napade in blatenje duhovščine mora obsoditi vsak poštenjak in mi sploh obžalujemo in se čudimo, da c. kr vlada dopušča, da ne enaki nesramni napadi v javnih sejah trpe, da jih vrhu tega še časniki na široko opisujejo ter s tem ščuvajo burno italijansko ljudstvo in zadnje slojeve mestjanstva, pouličnjake in poba-line, proti duhovščini in nam Slovanom. Kakor je dan na dan očividnejše, postaja mestna zbornica torišče narodnih in proti-verskih strasti in najskrajnejšega ščuvanja! Je-li so možje, ki v njej sede res „av. atrijski navdušeni44, kakor so trdila vladina glasila po dovršenih zadnjih volitvah v mestni zbor?! Neosnovani napadi strastnega Lahona Spadonija žalijo 110 le slovansko duhovščino, koja si je svesta svojih dolžnosti, ampak žalijo vse verno katoliško občinstvo, radi česar menimo, da bi bilo umestno, da so prevzvišeni škofijski ordina» ijat tržaško-koperaki na višjem mestu po:egne za čast podvržene mu duhovščine, ki je s tem očitno in javno rzzžaljena! Na opombo g. N a d 1 i š e k a, da bi mestni zbor izvestno brez obravnave dovolil denarno svoto za kako gledišče, do-čim mu dennrja nedostaje za cerkve, — je galerija udarila v smt h in sikanje. Dulce in fundo. Manjkalo je se, da spregovori znani iredentist in slovanožerec E. Raškovič. On ne nasprotuje veri, čeprav je brezveren. Umeva in ceni delo odbora za zidanje cerkve ter odobrava besede Cambonija in Spadonija, ali on misli stvar iz necega tretjega stališča. Našemu mestu preti vedna nesreča; v pričana v dnu srca svojega, da Vas je visoko zanimanje za sveto našo stvar povabilo v lepo to sednico. „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača", — tako glasi se star naš pregovor. Malo, neznatno je seme, ali ko se je vsadi v plodonusno zemljo, zraste iz njega mogočno, košato drevo ! pod katerim okrepi ude svoje trudni popotnik. Tako vidimo povsod, milostive gospe in gospodičine, da iz malega raste veliko. Ni minolo še trideset let, da je pel sedaj v Bogu počivajoči naš pesnik : Žalost mi srce prošine, Ko 9e spomnim domovine; Vsemu svetu nepoznane, Od nikogar spoštovane. Zares tužne, srcć pretresajoče besede — a vendar dozdeva se uii, da je pesnik naše, sicer neveselo stanje, nekako prečrno slikal. — Naša domovina ni več nepoznana, ona ni več od nikogar spoštovana — da, ona je biser v kroni prostranega avstrijskega cesarstva ; — kjer časti se modrost, taiu se imenujejo njeni sinovi. Nebeško pratiko pisal je večni Bog sam in on sam spisal je usodo slovenskega naroda. Skrčile so se sicer naše meje, ali mi smo še tukaj. Grozni Obri, naših pradedov tlaeitelji; strašni vladarji, ki so ob Labi in Soči naše praoto.e v robstvo prodajali, — poginili so; krvoločni Turčin, ki je naše ženske v sužnost odvajal, danes jo senca nekdanje svoje moči, iu mi smo še krepki, zdravi in čili. Vremena razjasnijo se tudi nam in z božjo milostjo že pojenja tudi pri nas domača nesloga, ljuto mahničevanje. Svojim delovanjem odvrnili smo že marsikaterega slovenskega sina, marsikatero slovensko hčerko, od nesramnega odpadništva in trdno sem prepričana, da vpliv našega svetega delovanja raste od dne do dne, saj ono opira se na Zveličarjeve besede : „Kar ne kratkem se bode dovršila ona kriza, kojo j ^ dft ti gtori tvoj b|i4njif ne Btori ti pričakujemo; odvzame se nam namreč njemu<* zadnja historiška predpravica. On ne ra- Te be(jedo 8Q BožjG) 8Q večne in za. zume zakaj smo uprav v tem trenotku ra(Ji tegft je tudi zmagft 8Vete naše reči prišli na dan s tem projektom; morda | gotoVfl, Naprej tedaj, častite družabnice, hočejo odvrniti preteče uboštvo skrbeč zaza b,agm. mi,ega nam naroda> oklepajte prihodnje živenje mestjanov. Bolje bi bilo i ge predrag0 domovine, saj v njej počivajo skrbeti za trgovino in obrtnijo v našem Vfle naše moči , £ivele, mestu. Ti gospodje mislijo na dušo po-j Tft nagovor p08iušale so navzoče ro- pred, nego na telo. Predlaga torej, da se; doljubke živim zanimanjem in videlo se je, preko te prošnje preide na dnevni redJda jjm gfe do 8rca ta ,epa prepoved o To sicer ni obveljalo, ampak izročila Bfligvetfl. domovin8kej ljubezni. Po izvršenem je šolskemu odseku, v k a t e r e m b o d e nagovoru pozove g08podičina načelnica taj- najbržć zaspala. ! nj00, gospodičino Nadlifiekovo, S tem se je končala znamenita seja, dft ^ gvoje poro6ilo< Xo poročilo slove: v kojej so mestni očetje jasno pokazali' . . . . , , . t, . .... . . . * . Slavni občni zbor! svoie židovsko mišlienie in pohtiBko sle- , , , . . , . . . . , 1 Ob tem lepen dnevu, ob tako krasnem post, kojej 10 vzrok pretirano italnansko . . . ' , . vremenu vro liudie iz mesta na vse stranij, cutstvo, na katerega podlagi dovrsuieio __ xt a -h .. . f. m iT . j ft Ve, čestite družabnice, Ve ste prišle nanesramneise dogodke, laksm so gospoda, , . , . ' , , , , « 1 . , ,, 0 . . 0 fT, . sem na naš poziv, dasi ste dobro vedele, Lahi na tržaškem magistratu. A goriški , „ , . ' .. , , . ir . . , da Vas ne čaka tu nikaka zabava. A Ve doktor nam svetuje, da z ena- ... , .... . ~ , . ste prišle narodu na liubo in v čast po- cimi divjaki živimo mi Slovani , , \ . T ,r , , , . , * 1 . , .... družmci nasej. In Vaš,-naš trud, ne bo, ne v miru in bratskej slogi! Ako bi ... / . .. ... -n ... ~ A . . , , J.. .,,,... sme biti zastonj. — Ako ste imele priliko bil Lato nas rojak ter bi videl divianiej , , , . , opazovati, kako je sedaj v naravi, videle lahonskih zaslepljencev vskliknil bi še enkrat: Ceterum censeo Terge-« t e e s 8 e delendam — ! ste, kako je vse napeto ; le nekoliko dni gorkega solnca in vse bo v najlepšem , j. .. , , , , J cvetu, v naibuinejsih barvah. Dobrodejno vladi bi enake razmere kmalu odprle oci , . , , . . , . , . . , , ,, .... , solnce le nasa delavnost 111 vztrajnost; le ter jo odvrnile od prelehkega bozkania, . . , , , '. r 0 J neumornega delovanja in dosledne vztraj- primorskih Italijanov. Ali ista slavna vlada na to uho noče slišati. nosti še nekoliko let in videle bomo deco, za katero delujemo, videle, da je ta deca cvet naroda našega. Le braniti jo moramo proti tujim navalom tako dolgo, da se jej III nhXn* h vcepi narodni čut v srce in ko je enkrat IV. ODCm ZDOr Imša _ 08tane tudi naša! V to svrho de- Ženske podružnice družbe SV. loval je dosedanji Vaš odbor, o katerega Cirila in Metoda V Trstu 'delovanji Vam hočem sedaj poročati. Pred bil je v nedeljo, dne 23. t. ra. ob 3. uri letom ste si izbrale v odbor enoglasno: popoludne v prostorih slovauske čitalnice, g.čno Ljudmilo Mankoč predsednico, Na-Navzoč je bil tudi predsednik tržaške dlišek tajnico in g.čno Kalister za blagaj-možke podružnice in zajedno nadzornik nico, za namestnice: gospo Abrara, g.čno družbenih zavodov, gosp. prof. Mate Just. Michelli in gospo Jul. Neth. M a n d i ć. j Ta odbor se je zbral v teku leta k Načelnica podružnici, gospodičina štirnajatiin sejam, pri katerih je bil navzoč Mankočeva, pozdravila je navzoče tudi gosp. prof. Mandič. Vnet za prid, na-družabnice sledečim nagovorom: ! predek in blagor sorodnega mu naroda Častite gospe in gospodičine! ! slovenskega; odkrit, požrtvoval«n in zna- V tem javnem prostoru bivajte zdrave, čajen; pripravljen vedno pomagati vsakemu bodite srčno pozdravljene, saj sem pre- ee svojim modrim svetom, žrtvoval je nam mnogo dražega mu časa. Spoznajmo me njegu ve zasluge in bodimo mu hvaležne, saj itak mu ne vsipljejo cvetlic na pot! Da se tudi drugod zanimajo za po-J družnicu našo, ka/.e oduševljeno pismo g.e Škrinjar, iz katerega veje domovinska ljubezen in prava narodna zavest. Ne samo to ; z listom poslala je podružnici še svotico denarja, katero je nabrala pri Slovencih med Furlani. — Ivo se je ustano-' vila goriška ženska podružnica, pozdravil je Vaš odbor novorojeno sestro in ta so mu je kmalu odzvala se srčno svojo zahvalo.1 Delalsko podporno družtvo je Vaše' načelništvo pismeno pov.-.bilo k sejam, v i katerih se je razpravljalo o veselici 6. julija | 1889. Vaš odbor je bil zastopan pri teh sejah in pri veselici je imel gastronomično tombolo s povoljnim uspehom, kakor Vam pozneje sporoči g. blagajnica. Dne 5. julija praznoval se je, kakor obično, praznik sv. Cirila io Metoda v šoli pri sv. Jakobu in otroci so se po sv. masi pogostili se sladčicami in sadjem. Dne 8. avgusta bila je na Bledu velika skupščina, pri katerej sta zastopali našo podružnico tajnica in nje namestnica.1 Dne 15. septembra postavil se je rodoljubu, pokojnemu Lovru Zvabu spomenik i in tudi tam bil je Vaš odbor zastopan,' kjer jo pokojniku položil venec na grob. V jeseni že del se je Vaš odbor na delo za „božičnico" in reči moram, da je bil letos uspeh, kakor bodete videle iz poročila blagajničnega, najpovoljnejši. Nabralo se je denarja in blaga toliko, da so bili obdarovani vsi otroci otroškega vrta in najpotrebnejši iz ljudske šole. Rodo-1 ljubne osebe hitele so se svojim darom na domovine oltar. Vsem darovateljem izrečem tu srčno zahvalo ! Dne 22. decembra imele smo „božićnico". Kakć je bilo, prepričale ste se deloma same, deloma iz popisov; kako je bilo denarno stanje, poročala Vam bo g. blagajnica. Dovolite le, da izrečim tu svojo in vse podružnice zahvalo slavnej slovan-skej čitalnici, ki je za vse seje in za „božićnico" radovoljno in brezplačno odstopila svoje prostore ; da se zahvalim slavnemu uredništvu „Edinosti", ki nas je podpiralo z natiskanjem raznih naznanil in vabil, vselej brezplačno. Barkovljansko-rojanskej podružnici dalo se je za nje otroški vrt obuvala, oblačil in nekaj posebe nabranega denarja. Na Silvestrov večer pa se je v Čitalnici priredila tombola, pri katerej so se vporabili dobitki, ostali od meseca julija leta 1887. Dne 15. februvarja tega leta odvzeta je bila iz Vašega odbora delavna ia požrtvovalna blagajnica, gospodičina Ivanka Kalistrova. Bog nam daj tako pridno, nje vredno naslednico, njej pa obilo sreče in želimo da bi v tej ne pozabila naroda pomaga, če se trudimo, da cvete šola naša, da se slovensko odgojuje ona deca, Če pa Vi v svojem krogu, se svojimi otroci govorite drugači ! Po menenji nekaterih je to stranska stvar, po mojem pa — glavna! Priznati moram, da so možje pri tem boljši, a to nam ni dovolj; žena ima tu glavno nalogo, žena vcepi v mlada srca svojih otrok sladke besede svojega jezika, od nje je odvisno, kako bo pozneje otrok izražal svoje misli, svoja čustva. Opozarjam Vas torej prijazno na to, da se poslužujete našega jezika, in le ko bodeta oba spola po naše kramljala, ko se bode po ulicah glasil naš jezik, tedaj bodo vedeli neverni Tomaži, da smo ! Poročilo tajnice odobri se jednoglasno. (Konec prih.) Iz poročila mojega in onega g.čne blagajnice razvidite, da je bil Vaš odbor delaven tako, da Bi je v svesti, da je po mogočnosti spolnil dolžnost svojo. To kaže tudi prijazno, ljubeznjivo pismo, katero nam je poslalo vodstvo iz Ljubljane dne 20. oktobra minolega leta. Sedaj pa, dovolite mi, par odkritosrčnih besedi! Ne samo Vas odbor dolžan je delovati, ampak Ve vse. Stvar, za katero delujemo jo važna ; iščite torej novih dru* žabnic, navdušujte svoje prijateljice in znanke, da bi naša podružnica čem dalje tim lepše cvela. Sedaj mi je pa še nekaj na srci. Znano Vam je, kako trde nasprotniki naši, da nas tu nio ni. In temu niso krivi oni sami v svojej zavisti, y svojem strahu, v katerem bi nas radi zakrili; krivi smo tudi mi sami — in me same. Kolil o pa slišimo po mestu slovenskega? Koliko Vas je, čestite družabnice, ki govorite med sabo slovenski ? Menda ne bi trebalo dosti šteti. In izgovor je vedno isti : „Vajene smo tako in drugače ne moremo". Navadite se slovenskega iu vajene boste slovenskega. Kaj Politični pregled. Notranja dežela. V svojej seji dne 21. t. m. vzprejel je državni zbor prestavo glede državnih podpor za Galicijo. Poslanci S\viezy, Kaisor in Tiirk želeli so tudi za Sležko takih podpor. Ministerijalni svetnik ltoža je pa odgovoril, dajo deželna vlada poročala, daje za dotične občine zadostno skibljeno. Državni zbor vzprejel je istega dne resolucijo k postavi o hišnem davku, katera vlado poživlja, da pri reformi neposrednih davkov tudi misli na znižanje hišnega davka. Resolucijo poslanca Zallingerja, da bi se za Tirolsko izdala posebna postava, je državni zbor odklonil. Postava je bila potem vzprejeta v tretjem branju. Dne 24. marca sklenil je državni zbor, da se prične podrobna obravnava o postavi glede premembe užitninskega davka na Dunaju. Postavi se je najbolj pro-tivil poslanec Kronawetter. Mož je pri vsej svojej poštenosti poseben čudak. On je za to, da se ta davek jednakomerno razdeli po mestih in deželi. To bi bila najhujša krivica za prebivalstvo po deželi, kajti vsakdo pozna veliko razliko mej pridobninskimi odnošaji po mestih in onih' po deželi. Odgovarjal je Kronavvettru prav dobro finančni minister. Predlog Krona-wettra, da se preko te postave na dnevni red preide, je zbornica tudi res zavrgla z vsemi proti trem glasom. Pri mestnih volitvah dunajskih dosegli so protisemiti sijajnih vspehov. Ako bo šlo tako naprej, zadobili bodo v malo letih večino v mestnem zastopu. Vse to kaže, da je nemško-liberalnim oderuhom odzvonilo in da jih vae njihove fraze o liberalizmu (mi poznamo dobro ta liberalizem !) ne bodo rešile. Vnanje države. Srbija zahteva, da vlada bolgarska odpokliče njenega beligradskega zastopnika Minčeviča. No ve se, kakov je odgovor bolgarske vlad«. Nek vladni list meni samooblastno, da bode Stambulov znal čuvati čast dežele. Kako se vender napenjajo te žabe ! V Parizu preredili so poBkušnjo za mobilizovanje konjice. Vspeh poskusnje bil je ugoden. DOPISI. S Pohorja na Štajerskem. [Izv. dopis.] (Pravda glede p r i d o b ninskoga davka; okrajne bolniške blagajnice; 11 emš k u t a r i j a.) Odlok, o katerem sem zadnjič poročal, da ga pričakujejo naši kmetje od upravnega sodišča glede pridobninskega davka pri žagah, došel nam je te dni. Žalibog nam popolno zmago kali nedostatnost, da neso vse pritožbe naše prišle na vrsto hkratu in sicer 21. decembra, temuč večina jih je bila obravnavana in rešena na kvar dotičnim že dne 25. novembra. Od lOtv poslanih pritožeb, obravnavanih in u g o d n o rešenih bilo jih je 21. decembra le 37 ; vse druge, prej rešene, morajo se vložiti znovič. Seveda sedaj imajo upanja do gotove zmage, ko je enkrat prodrlo prepričanje o pravici naših pritožeb, ali zavlekla se bo jim pravda mogoče še zopet za več mesecev in med tem časom bojo morali seveda plačevati davek. Vender to bi se še prenosio, vsaj kmetje upajo, da se jim bode krivično iztirjani davek pozneje vrnil. To hočejo tudi zahtevati pri okr. glavarstvu, ko bodo pritožbe ugodno rešene. Ali slabše pa je za one, ki so že o prvih pritožbah postavni obrok zamudili; tem bodo namreč — tako se sodi — vse poznejše pritožbe — zastonj ; le njih naslednikom bi baje bilo mogoče, seveda enakim potem, se iznebiti tega davka. Te dni imajo odposlanci okrajnih bolniških blagajnic v Gradci glavno zborovanje. Za okr. blagajnico v M. bil je izvoljen odposlanec posestnik G. Ali ker še ta nekomu menda preveč diši po Slovencu, preobrnili so — ne vem kje — volitev, in sedaj bode šel vodja blagajnice, kolar Z., kateri je, kakor je videti, pied vsem po.-lUšno orodje nekomu pri okr. glavarstvu; Bicer pa eden najBtrastnejših nem-škutarjev. Prej pa, ko so se napotili k zborovanju, obravnavale so okr. bolniške blagajnice v svojih odborih letni račun. Kakor smo mi že naprej slutili in prerokovali, jo račun tudi pokazal, da nove te naprave nalagajo našim kmetom in delal-cem le bremena, dočim vživajo podporo od njih večinoma le delolci tovaren. V tovarnah imajo vedno tudi dosti pohabljenih in betežnih ljudi), kateri dobivajo podporo ob nezgodah — žal, da tudi večkrat ob prostovoljnem delopustu —; na stare dni pa mora občina za nje skrbeti. Torej ja zopet kmet tisti, ki more jih preživljati in zato se lahko ume, kako rad bi se vsaj enega teh bremen, namreč bol-nišnih blagajnic, znebil. Ko dobijo takrat izostali kmetje enak odlok od upravnega sodišča, kakor so oni od 24. decembra, uprli se bojo tudi bolnišnim blagajnicam ter drage volje jih prepustili tistemu, komur bolje ugajajo — tovarnarjem in njih delalcem. Ker sem že omenil nekaj o vodji našo blagajnice, naj se povem, kako je bil ta kolar za vodjo izvoljen. Ko se je izvolil odbor, štel je ta dve tretjini Slovencev, večjidel tukajšnih Žagarjev, Rain" je nedolžna, le naše Mohorjeve knjige so otrokom nevarne ! Zal, da omenjeni predlog ni prišel na glasovanje, ker bi bi bila večina sicer zanj. Vendar s tem nam je zopet enkrat oni „ Velikonemec" pokazal, koga so nam je pri prihodnjih volitvah izogibati, da ne bomo zopet takih nasprotnikov naših spravili v občinski in krajni šolski svet. Pagorski. Po 10. uri jel se je premikati spre- O sovraštvu mestnega sveta do naše vod v župno cerkev Trnovsko, kjer so vere govorimo na prvem bile navadne molitve za mrtve in slovesna 'ćemo dodati še nekoliko mestu. Tu lio-opazek. Pri tej črna masa; po maši pa rekvijem. Na seji nabralo se je na galeriji onega ob- I Domače vesti. t Franjo Buclimaiiii. grobu je govoril urednik „Našo Sloge" in poseben prijatelj pokojniku, gosp. prof. M. M a n d i č , slikajoč pokojniha vrline kot soproga, očeta in rodoljuba. Od srca prihajajoče besede izvabile so ganonomu občinstvu solze v oči. Slučajno zbrani pevci zapeli so mu nagrobnico. Vsi žalujoči so se pa kraj groba združili v vzklic: v miru počivaj! 1 Smrtna kosa neusmiljeno kosi vrstah naših odličnjakov. Grob /a grobom čitalnica se odpira, da polože vanj tega ali onega članu prvoborilca za svetinje našega naroda. In zopet so položili v grob uzor-moža, plemenitega človekoljuba, neustrašenega rodoljuba. Kako plemenito, kako idejalno-vzvišeno bilo jo srce, katero je dne 20. * * Vencev jo bilo obilo, skoro vsi z napisi. Poklonili so jih: žalujoča soproga po (jako krasnega) — občina Kastavska Kastavska svojemu Bratovščina hrvatskih ljudi činstva, ki jo navadno, kakor hitro obravnavajo o kakem važnem vprašanji, I odisi v verskem ali narodnem obziru. Ni je bilo še važne debate v našem mostnem svetu, da ne bi ta zloglasni avditorij prirejal demonstracij, naperjenih proti nam Slovanom in proti avstrijsko-dinastiškej ideji. Tem čudnim prizorom nevajenemu človeku zdelo bi so, da galerija terorizuje mestni zbor. A temu ni tako: gospoda v mestnej dvorani so jako dobro umejo s aodrgo na galeriji; vrejeno jo vso piav teatrališki. Sodrga ve prav dobro, kateri predmet častnemu Pri(le na vr8to» ho Bovolil in bo _ govoril. Ob določenem trenutku se pa Kastavski rodoljubi - rodovina Jenko- Prićne Tako Je bil° n,eJ banjom Šabec - rodovina Balzak iz Ljubljane - doPifm r i m s k e g a s . n d a k a gledo spo-rodovina Kavčič - rodovina Koch iz Trsta mt5nika P°kojncmu posn.ku-brezvercu Re- — soprog in soproga Rudež — družtvo Kranjskih zdravnikov itd. Zauredbo pogreba t. m. prenehalo biti — za večno ! I)a, blaga trudila sta se posebno Hodni adjunkt gosp. duša si bil Ti — nepozabljivi Franjo dr. K 1 a d v a in postaje načelnik, gospod B a c h m a n n ! Vse Tvoje, ti a dobrih delih Kovač. prebogato življenje prošinjala je le jedna j Vae premoženje njegovo vživa vdova, sama želja: videti druge srečne. In kako po njo smrti pa pripade „bratovščini si ljubil rod slovensko-hrvatski! Te lju- hrvatskih ljudi", katerej je bil vedno bežni pa nosi kazal famo v besedah in posebno naklonjen. Koliko da znaša osta- priličnih napitnicah, ampak kazal si je v lina, nam ni znano. dejanjih. Vse Tvojo delovanje bila je Gospod namestnik vitez Rinaldini po- nepretržna vrsta dobrodelnosti. t()Vfl] jG po |atrj< j)ne 21. t. m. bil je v In sedaj si nas zapustil. Izgubo ob- poreču. ()b 5. uri popoluduo bil je pri čutimo vsi, občutil jo pa bode osobito oni deželnem glavarju slovesen obed odličnemu kraj, kjer si deloval do roba svojega preranoga groba: vsaj si življenja v Ilirskoj Bistrici niti nesmo mogli misliti brez — Fr. Bachmanna. Truplo gostu na čast. 22. t. m. bil je namestnik v Rovinju. Nastanil se jo pri župatin dru. Rismondo. Pri županu bil jo obed. Ogledal si jo morsko zdravišče, tovarno Tvoje položili so v grob, a dela Tvoja tflba|cft jn je6e Dne 23. t. m. bil je pri bodo dolgo živela. Spomin Tvoj ostane živ med nami, opominjajoč nas: kako je kazati rodoljublje svoje. Bog, ki kraljuje nad oblaki, povrni Ti stoterokrat, kar-koli si dobrega storil na tej zemlji. Mir Tvojej duši! Fr. Bachmann rodil so je leta 1831 v R i c h n o v u na Češk eni, Bil je sin priproBtih starišev. Ljudske šole pohojeval v svojem rojstnem kraju, srednje pa v Pragi. Po dovršenih srednjih šolah vstopil je v Terezijanišče Dunajsko. Dovršivsi svoje študije posvetil se je vojniškeui stanu ter vstopil kod zdravnik v našo vojno mornarico. Leta 1860 seznanil seje kateri so volili za vodjo posestnika in žu-! na Roki g sedanjo vdovo njegovo in se pana G. Ker pa je ta od sedeža blagajnice oddaljen tri ure hoda, hotel je, da bi bil sedež blagajnice ondi, kar pa glavarstvo ni dovolilo. Nasproti mu je še le svetovalo, naj ne sprejme volitve, to pač največ zato, ker je omenjeni — Slovenec, in je hotelo glavarstvo bolj poslušnega možiceljna na tem mestu. Izvo-volijo druzega, nekega peka — Nemca, kateri pa izvolitve ni hotel sprejeti. Sedaj pa glavarstvo nasvotuje kolarja Z., kateri je bil konečno tudi izvoljen in potrjen. To Ćloveče hoče sedaj najbolj prevračati kozolce nemškutarjev, prav kakor bi bilo nalašč zato najeto. V pravilih postave o bolniških blagajnicah tirja se, čo hoče posestnik Žagarjem za čas zime odpovedati, da mora to že do 25. prejŠnega meseca storiti. Takšna naznanila hoče ta možicelj samo nemška, slovenska pošilja dotičnim nazaj. Zadnjič je še celo v javnej seji predlagal, naj se ne bi sprejemala slovenska pisanja, čemur so pa odborniki večinoma nasprotovali iti tako odklonili po-nemčevalen predlog njegov. Kakšna nomskutarija vlada pri nas, vidi so tudi iz sledečega. Nekdo je v krajnom šolskem svetu tukajšnem nasve-toval, naj bi se otrokom v čitanje preskrbele Mohorjeve knjige; nek „odličen" Nemec jo pa nasprotoval, češ, te knjige bo preveč nacijonalne. Seveda, ko bi bile nemško, tedaj ne bile bi preveč nacijonalne, če še tako poveličujejo Nemčijo, Bismarka itd. Tudi pesem „Wacht am tudi kmalu oženil. Toda ni se Čutil srečnega v svojem stanu : bilo mu je pretesno v vojaškoj suknji. Gojil jo presvo-bodomiselna načela in bil poleg tega pre-odkrite nravi, da bi mogel prikrivati ta svoja načela; ni Be mogel pokoriti voja-škej disciplini. IzBtopivši okolo leta 1860 — nemamo prav natančnih podatkov — iz službe, vzprejel jo občinsko službo v K a s t v u. Tu je bil v svojem elementu, tu se je pokazal izbornega in vestnega zdravnika in človekoljuba, plemenitega rodoljuba in neumorno delujočega moža. Bil je soutemeljitelj tamosnej Čitalnici. Zbog velikih zaslug njegovih imenovali sta ga čitalnica in občina častnim članom, ljudje pa ga neso mogli nikdar pozabiti. Okoli leta 1870 preselil se je v Ilirsko Bistrico kot deželni distriktni zdravnik. Tu je nadaljeval rodoljubno svojo, plemenito delovanje. Gostoljubna njegova hiša bila je odprta vsakemu : naj jo prišel slovenski ali hrvatski rodoljub od koder si bodi — vstavil »e je pri Bachmann u. Ubožuemu ljudstvu skazoval je dobrote, če jo lo mogel. Velikanska udeležba pri pogrebu bila je glasna priča o spoštovanju in ljubezni, katera je povsodi vžival dragi pokojnik. Nižjega ljudstva sošlo se je ogromno; prišli so pa tudi prijatelji iz Trsta, Roke, Ljubljane itd. — osobito pa jo bila Kastavščina častno zastopana. Šolska mladež udeležila se je pogreba z zastavo pod vodstvom učiteljskoga osobja. službi božjoj. Istega dne vrnil so jo v Trst. Za možko podružnico sv. Ciriia in Metoda V Tr8tu nabralo se jo v veseli družbi Tržačanov v Bazovici 6 gld. 12,^ kr„ in za eno izdražbano cigaro prejelo se je 81 >/s kr.; konečno dobilo se je kot plačo za neko komisijo 50 kr. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se jo nabralo v veseloj družbi Kontoveljeev v gostilni g. Stoka za „kozarec domačega" 1 gld. 52 kr. — G, Franjo Dollenz daroval jo dno 16. t. m. 1 goldinar. Pevski zbor delalskega podpornega družtva V Trstu priredi v nedeljo dne 30. m a r c a t. 1. s sodelovanjem t a m-buraške ga zbora v dvorani „Ilotel Europa" (Piazza della Caserma) veliki koncert. Polovica čistega dohodka namenjena je podružnici družbe sv. C i-rilain Metoda v Trstu. Podpisani odsek šteje si v čast vabiti vso spoštovano občinstvo na ta koncert in se nadeja, da taisto v obilej meri počasti slovansko pesem s svojo navzočnostjo. Ker jo koncert tudi za dobrodelen namen, se prepla- v e r u. Odobravanje bilo je toli burno in demonstrativno, da bi mi ralo biii glasen memento tržaškej vlsdi. Nedostaje nam pravili beaedij, da bi primerno označili čuthtva, ki so nas pro-prošinjala. ko smo čuli strastno napade irredentovskih srditežev na institucije katoliško cerkve v občo, in našo duhovščiuo poaebe. In zakaj? Samo zato, ker hoče iz blagih mož in človekoljubov sestavljeni odbor odpomoči živoj potrebi šeste župne cerkve v Trstu. Sveta jeza nas je zgrabila videčo, da si hoče take baže mož, kakor-šen je svetnik Ca m bon, vindikovati nalogo, da spravi katoliško duhov š č i n o n a p r a v i p o t. To je že skrajna nesramnost! Cambon meni, da jo najprvo treba vprašati, kateri jezik se bode upotrebo v al pri službi božj ej?! Se tega ne veste g. Cambon?! Cerkev naša je cerkev ljubezni, spravlji-vosti in miru ; cerkev ta ne pozna narodnostnih prepirov, ona govori z vsakim vernikom v njemu umljivem jeziku. Tako jo bilo do sedaj v vseh tržaških cerkvah in tako bode tudi v bodočo. V cerkvi ni bilo nikdar prostora — to vi dobro veste — panslavistiškej propagandi, a jezi vas, ker noče dati prostora i r r e d e ii t o v-s k c j propagandi. Duhovščina ne po-litikuje po tržaških cerkvah, a vi bi radi zahtevali, da p o I i t i k u j e — seveda v vašem zmislu. Za vašo politiško mor, gospod dr. Cambon, pa ne bode katoliška duhovščina nikdar na uslugo. Nikdar — nas-li razumete?! Vročekrvni dr. S p a d o .i i tekel je še za par streljajev pred Cambonom: zahteval jo, da se kar preide na dnevni red preko prošnje rečenoga odbora za zidanje cerkve. Sj adoni jo tudi izrekel nado, da tržaški mestni zbor, ki jo nedavno dovolil prinoB za spomenik G i o r d a n o Brunu, ne bodo postal 1 nezvest tedanjemu svojemu sklepu, Neste se motili gospod doktor: mi sicer nesmo čila hvaležno vsprojemajo. Ustopnina za gojili to nade — takih stvarij se je treba osebo 40 kr. — Začetek ob uri zvečer, le bati — a uverjeni smo bili, da se Vspored : 1. J. K. Jahoda : „Tamburaška vaša nada izpolni; vedeli smo, da vrli koračnica", udara tamburaški zbor. 2. J. Brajda : „Istarska koračnica" (novo), zbor. 3. J. Stritar: „Mojemu narodu", dekla-muje gospica Marija Majcen. 4. Gj. Ei-senhut: „Na Savi* (novo), valček, zbor. 5. M. Vilhar: „Nezakonska mati", samo- naš zastopnik, gospod N a d I i š o k , bijo boj brez upa zmage. Smešen je bil svetnik R a s c o v i c h ; na vso pretego nam jo dokazoval, kar že vsi davno znamo: da je brezverec, ateist. Norceje bril iz onih. ki skrbe spev, poje pospica Ana Umek. 6. Maver: za življenje po smrti. Tako početje „Ptičica gozdna", osmorospev. 7. Narodna jo — surovo, kajti pr ča nam, da v srcu teh ruska: „Ej uhnem", udara tamburaški ljudij ni prostora blagemu čutstvovanju, zbor. 8. Fr. Cegnar: „Kosa", deklamujo gospica Marija Hvala. 9, M. Vilhar: Mornar", samospev, poje gospod V. Košir. 10. Gj. Eisenhut: „Svibanjska" (novo), zbor. 11. Kocijančič: „Venec narodnih pesmi", zbor. 12. V. Lisinski: „Tam gdje stoji", uda-a tamburaški zbor. Pevski odsek. Pevsko družtvo Velesila v Škednju, napravi dne 13. aprila v velikoj dvorani g. Matija Sanci n-V r b a, veselico s petjem, deklamacijo in igro. Obširnejši program priobčimo ob svojem času. da ao divjaki. Ako ti v nebovpijoči dogodki ne zdramijo onih okoličanskih vo-lilcev, ki bo se dali premotiti po grdoj cikoriji, toj zvostej poslužnici tržaškemu brozverstvu, potem bi pa morali obupati nad njimi. In poslanec gosp. Pahor, katoll&k duhovnik P a h o r ? ! Ta gospod je pač žalostna prikazen v javnem našem življenju, o katerej bi lahko napisali cele članke. Toda: mimo, mimo — kajti, ako bi o njem pisali, pomakati bi morali pero svoje v — žolč. Sejo imel je včeraj v škofijski dvorani odsek za sezidanje nove cerkve v Kadinu ; pregledali so se načrti in napravil proračun. Umrl je minoli petek kontreadmiral v pokoju Karol vit. Kronawetter. Pogrebni sprevod, kojega so se vdeležili vsi tukajšnji dostojanstveniki in dva bataljona pešcev, bil je v soboto popoludne. Vsaj nesmo taki! Vredništvo stare rSoče* meni, da smo jej jako zamerili, ker nje urednik ni bil navzoč pri Sla-vjanskega koncertih, kakor so bili uredniki vsih druzih primorskih listov. Moti se ljuba goriška koleginja: zamerili nesmo prav čisto nič, konstatovali smo samo. A da je tudi prišel, — pustili bi ga bili pri miru. Tako je navada mej omikanimi ljudmi ; ne vemo pa, ali neso znabiti tam v Gorici drugačni običaji. Teči bi pa že celo ne bilo treba. Vsaj nesmo taki! Ali »toj : pa ne da bi dotični gospod sam slutil, da bi bilo tako postopanje z naše strani, kakoršne nam v ljubeznjivej kolegijalnosti podtika, primerno postopanju z njegove strani?! Ne, to ni mogoče ; pri doktorju bogoslovja celo ne ! Kdo bi bil pričakoval kar nakrat tolike skromnosti! Resnica v oči bode. Nekateri ljudje ne morejo strpeti resnice, tudi če pride od tako vzglednega, miroljubivega, svctej na-šej stvari prezvesto služečega lista, kakor-šen je celovški „M i r". Zvedeli smo namreč, da nekateri gospodje nočejo več v z p r e jemati tega lista, ker se je drznil na neko stran adresovati nekoliko reznice. Žalostno ! Hinavci. „ .... gli slavi furono sempre i favoriti ; mentre a noi 1' italianita e co-stata ognora non altro cho dolori, sacrifizi ed umiliazioniu. Tako „L1 Is tri a* v flvojej številki z dne 15. t. m. Povej nam dragi čitatelj : naj se li jezimo, ali naj se prav od srca smejimo ? Ne, ni jedno, ni drugo, ampak divimo so fenomenalnej virtuoznosti v zavijanju resnice. Čuditi se moramo, videči, kako mirnim srcem nekateri ljudje napišejo najgorostasnejŠo laž. I)a je krivična uredba vsake šole, vsakega urada, vsakega zavoda, glasen protest proti njega trditvam, to moža nikakor ne moti. Pritiskali so nas in nas še pritiskajo n a j b r u t a 1 n e j š e, birokracija bila jim je, osobito v prejšnih časih, na vedno uslugo, gazili so brezobzirno pravice druzih, pri tem polneč si mnogo obsezajoče svoje žepe : sedaj pa javkajo — da se človeku kar gnjusi — da jim je njih italijanstvo donašalo le „dolori, sacrifi/j ed umiliazioni". Ćrnorumenih mejnih kolov ne morete premakniti — to so vaši „doloriu ; ob žuljih istrskega reveža-seljaka si mastite trebuhe — to so vaši „sacrifizi* ! Sram Vas bodi hinavci! Cesarska pesem na novo uglasbena. Že dije Časa vojaške godbe ne svirajo več rečene pesmi v njenej prvotnoj obliki, ampak vrinilo se je v harmonizacijo raznih prememb in olepšav, katere kaze pravi značaj te skladbe. Vojaška uprava je zaukazala, da se morajo vse te svojevoljno pridodane „olepšave" odstraniti. Kapelnik Komzak uglasbil je na novo našo cesarsko pesem, porabivši v to nek avto-graf llavdnov. Nova — ali prav za prav stara prvotna — vglasba jako ugaja ve-ščakom. Vojni minister bode najprej o tem poročal cesarju, potem pa bodo dali pesem v tisk. Pogozdovanje Krasa. Iz poročila komisije za pogozdovanje Krasa posnamemo, da so nasadili po golicavi 40 2 hektarjev 267.130 rastlin; druzih 1 11.765 rastlin so pa porabili v poboljšanje prejšnih nasadov. V obrambo nasadov proti paseči se živini naredili bo 1217 metrov zidu. Stroški so znašali za nove nasade gld. 222). 19, za poboljšanja gld. 509.87, za napravo zidu gld. 334.27 — vkupno torej gld. 3069.33. Za drevesnico v Bazovici, Laotnik pol. družtvo „Idinoat", kjer se nahaja 653.000 sadik, potrošili so gld: 386. Natečaj. Razpisana je ustanova Nik. Mazzoni letnih 150 za dijake mestne gimnazije. Prošnje se vlagajo pri mestnem magistratu. Drobne vesti. 33letnega Frana Suf-freta. doma iz Sežane, zadel je mrtud — v žganjariji. Prenesli so ga v bolnico. — 7letnej Ivani Susteršič padla je v ulici Via Molin grande opeka na glavo in jo precej ranila. Prenesli so jo v bolnico. Mrtvo otročje truplo sta našla dne 24. t. m. nabiralca cunj Alojzij Bernek in Angel Lagoj na nekem kupu blizu „kampanje" Zanetti-Sclemba. Otrok, možkega spola, bil je zadušen. Truplo je ležalo kaoih 5—6 dni na tistem kupu. Službovnik (Dienst Regloment) z a cesarsko in kraljevo vojsko. Tretji dol. Pehota in lovska četa. Tako so zove knjiga, katero je ravnokar izdal neumorno delujoči naš vajaški pisatelj in major v. p,, gospod Andrej K o m e I p 1. S o č e b r a n. Knjižica je praktično vre jena in stane samo 15 kr. Možtvo more plačati v 4 tednih po vzprejemu knjižice. Ako se naroči vsaj 12 izvodov, dopošljejo se ti poštnino prosti. „Dom in Svet" 3. številka tega lista ima naslednjo vsebino : 1. Lovec. (Zložil A. II.) 2. Enaki in različni poti. III. Grenke ure. (Studija. Nadaljuje D. Svetko), 3. Sestra Vincencija. (Povest. Spisal Pavel Juternik). 4. Podobice. (Sp. -š- in A. S> nigoj). 5. Selska Blika. (Sp. Podgoričan). 6. Kurent. (Po narodni pripovedki zložil J. H.) 7. Pisma iz slovanskih krajev. II. Iz Krakova. 8. Vitovčeva smrt. (Balada). 9. Črtice o rokovnjačih. (Sp. J. Benkovič). 10. Schopenhauer. 11. Nekaj porabnih mislij itd. 12. Nekaj jezikoslovnih posebnosti j v Kr. Gori. 13. Čutno predstavljanje itd. 14. Slovstvo. SI. občinstvo opozarja se na pekarno gospoda F. Jeršeka, št. 21. v Trstu Corsia Stadion št. 21 v kntorej se dobiva vsakovrstno fino in prosto pecivo, moko, kvas itd. Ob onem opozarja so sedaj za VELIKO NOČ na veliko zalogo vsakovrstnega peciva Naročbo izvrSavajo se jeftino in dobro. 1—3 »•••••eaooegistto Vaše blagorodje! Priporočam Vam svojo sla-dostne Debročinsko salame in klobase.......ki. gl. 1.20 Paprika-slanino, zrnato . „ „ —.64 Rožno papriko . . „ „ 1.— Liptauski sir.....„ „ —.60 Borovičko......lit. „ 1.— Konjak (madžarski) . . . lit. „ 1.80 Sok od jagod (Preiselbceren- Compot).......kil. gl. —.60 V zabojih od 5 kil s poštnim povzetjem. Z najvećim spoštovanjem 1 — 10 Gustav Petrovičky, Miskolcz Ogrska kazinczky utza 18. Kedor pošlji* denar naprej, dobi pošiljatcv franko ! Biunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Zavaruje proti požarom, orovo/.u po su-hem. rekah in morju, proti toči, na živenjc v j vsih kombinacijah Glavnica In ressrva društva ti na 31. d?cembra 1883 Glavnica društvo gbj. Kescrvru fond oi. dobičkov > Posebna. reservu dobičkov od Zavarovanja na živlicnie Rezervn fond za podj^tic rtu premikanja vrednostnih efektov i'remiina reserva v-;eh oddelkov • Reserva za škode • 24—H V portfelju: Premije, ki se imaio potirjati v prihodnjih letih . • Skupni zneseK v: h Skod plačanih od 1. 1&38 do 1883 gld. 114.949.H47 o5 Urad ravnateljstva: Vi h Valdirivo, 5t. 2 ^v lasln»j iiiž:.) 586.6^2 02 loO.tiUO*— Kil 500 — 7,.'142.780*36 2t>7 601- 10.954.113 57 Podpisani vabi častite ude „Delniškega podpornega družtva". da se udeleže volilnega shoda, kateri bode v nedeljo dne 80. t, m. ob 6. uri popoludne v družtve-nih prostorih. Trst 25. marca 1890. Andrej Švagelj načelnik nadzornikov. S t. 163 Razglas. Prihodnji semenj bode v Nabrežini dne I. aprila 1890 mesto 5. aprila. 1-2 Županstvo v Nabrežini dne 24. marca 1890- Snovii za obleke. Poruvien in Dosking za višje dnhovenstvo predpisane snovij za uniformo c. kr. uradnikov, tudi za veterane, gasilna družtva, telovadce, livreje, Sukna za biljard* in igralno mize, lodon tudi nepromočljiv za lovske suknje; pralne snovij, v plaiili za potovanje od 4 li? j itd. Vse tn se dobi ceneje nogo kje dru od j in najboljše, trpežne kvalitete. Joli. Stikarofski v Brnu (Briinn) Kajvačja zaloga Avstro-Ogerskc. Vzorci franko. Za gospodo krojače knjige z naj-raznovrstne.)šimi in najlepšimi vzorci PoSiljatvo s povzetjem čez 10 gld. fnttico. Pri mojoj stalnoj zalogi v vrednosti 200.000 gl. in pri m o jej svetovne j kupčiji se razume ob sebi. . let blizu 300 orgelj, mej katerimi je bilo dosti prav velikih. 5— 0 To dokazuje najsijajnejie zmožnost zavoda in njega roolnost. Pošilja blago dobr prav^euo in poštnino prosto Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17, priporoča ae vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reži popravi, ter jih V ognji pozlati in po8rebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 23 —13 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Vaše blagorodje! Uho jam si Vam priporočati Bvoj ogrski desertni sir (izvrstni ovčji sir s karpatskih pašnikov) v ploščah in najfinijom zavitku in v originalnih postnih zabojih od 5 kil, v katerem je 72 komadov za 4 gld. 80 kr. a. vr., po postnem povzetju franco po celej Avstriji. Prosim, da se ne zamenja moj Liptauski ovčji sir s karpatskih pašnikov se sličnim dunajskim, rconakovBkim in marij-skim pivskim sirom, kateri je iz kravjega mleka. Z največim spoštovanjem Gustav Petrovicky, 10—1 Miskolcz, Ogrska, kazinezkv utza 18. J. PSERHOFER's Apotheke zum rgoldenen Reictisapfel" WIEN — Singerstrosse N. 15 — WIEN. Kričistilne, nekdaj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po vsej pravici to poslednje ime, kajti obilo ju bolezni, pri katerih so pokazale to krogljico svoj izvrstni učinek. Desetletja sem razširile so so to krogljico na vso strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovo je ninlo družin, y katerih ne bi bilo male zaloge tega domaČega pripomočka. .Tedna škatljica z 15 krogljicaiiii stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nofrankovani posiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 80 i;r., 3 zavitki 3 gld. Ho kr.; 4 zavitki 4 gld. 41) kr., 5 zavitkov 5 gld !20 kr.. 10 zavitkov ft gld, 20 kr. (.Manj, kot jodon zavitek so no pošilja). Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti jo, da ima pokrov vsako fikatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pfterhoferjft I posodca 40 kr., prosto poštnine 05 kr. Trpotcev solv, proti kataru, hripavoati, krčnorau kašlju itd. TiO kr. Amerikansko mazilo za trganje i ru. 20 kr. Prah proti potenju IIO^;, &kut|jica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za irolti inec, 1 steklenica 40 kr., poStnino prosto f>5 kr. ZV ivUo-ncl-o Aoniifto (Pražko kapljico) proti pokvarjonomu želodcu, slabomu pre-l\ IJtllfelVcl L&UJlLcl bavljenju, stekloničica 22 kr Angležki Čudežni balzam, Steklenica SO kr., mala stekleničica 12 kr. Fijakerski prašek, proti kašlju itd. I škatljica 35 kr., poštnino prosto (»0 kr Tanokillinska pomada J. Pserlmferja, pospeSujo rast las, Škatljica 2 gld. TTniiranvalni »^lož+m. prof. Steudela, domače sredstvo proti ranam., ulea 111 IJ IIl> /idili l piclnttjl posodica 50 kr.. poštnino prosto 75 kr. T T n 1 Vttl"/ »l 1110 Ajotlltio u/ii A- W' ll»lllit!ll». izvrstno domačo sredstvo proti l JIIIV t!l /jtllllil eibll lllci n()l posledicam slabe prebave, l zavitek i gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo ho So drugo farmaceutično specijalitete, ki ho bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjeno. 7 — 11 Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovem ali povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 4 — 12 itd.. Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu