494 S. Rutar: Atene. torej se mora v Budim-Pešti kazalec stare ure pomekniti za 11 minut nazaj, v Monakovem pa za 14 minut naprej, da kažeta obe po med-narodnem času. — Na Dunaji kaže ura, gredoča po krajnem solčnem poldnevi, malone 6 minut čez poldne, v Berlinu pa kakih 6 minut predpoldne, kadar je na mednarodni uri poldne. Ce torej na Dunaji pomaknejo kazalec na starih urah primeroma za 6 minut nazaj, v Berlinu pa skoro že 6 minut naprej, kaž6 ure novi čas. — V Hamburgu nedostaje na stari uri 20 minut, v Rimu 10 minut do poldneva, ko ima mednarodna ura poldne; torej je treba v Hamburgu pomekniti kazalec na starih urah za 20, v Rimu pa za 10 minut naprej, da se strinjajo z evropskimi mednarodnimi urami. — Kdor želi vedeti, kje je glavna meja novi časovni meri, njemu povemo, da so izvolili prvi zemljepisni meridijan, kateri gre čez zvezdarno v Greenwichu, za sredo prvega urskega pasu. Od Greenwicha se razteza prvi pas 71/2 zemljepisnih stopinj proti večeru in prav toliko proti jutru. Sredo sosednega, vzhodnega pasu dela petnajsti vzhodni meridijan med Prago in Gradcem. Tikoma vzhodne meje tega našega pasu se pričenja ruski urski pas s Peterburgom na sredi, in za peterburškim pasom se vrste še drugi pasovi, kar jih je okrog sveta, dalje do Greenwicha. Atene. Spisal S. Rutar. Asv TnpaSjt! I. nano je, kal<6 vpliva podnebje na človeka, na njega značaj in vse njegovo delovanje. V toplem podnebji se človek popolnoma pdleni in je rajši zadovoljen z najpreprostejšo hrano, nego bi delal naporneje in živel zložneje. Že Italijanom je najbolj všeč »dolce far niente« in prav tako — če ne še bolj — tudi Grkom. Povsod ob železnici, na vsaki postaji, vidiš mnogo radovednežev in postopačev, ki preže na tujca, da bi mu izpulili kaj »pentar« (pet lept, t. j. 2 kr.); brž si potem kupijo cčlo ogorko (kumaro), katero pojed6 kar surovo z olupkom vred. Tudi po mestih vidiš vse polno ljudij, kak6 postopajo ali pa sedč pred kavarno. Mnogi niti ničesar ne pijo in ne trosijo, jf/fV S. Rutar: Atene. 495 nego se le pogovarjajo in politikujejo o nemarnosti vladini. Drugi pa igrajo na italijanske kvarte. Ce vprašaš takega brezposelnika, zakaj nič ne dela, zakaj ne skrbi za svojo bodočnost, odgovori ti malomarno : »Asv TiipiEu, t. j.: »Nič ne de, saj je vse jedno!« V grško stolico prideš lahko ali po železnici preko Patrasa in Korinta ali pa po morji čez Pirej. Na prvem poti ugledaš Akropolo kakih 8 km prej, nego prideš v Atene, in na prvi pogled spoznaš, kako slikovito leži mesto. Se bolj pa te očara prihod po morji. Ko pri-pluješ mimo Egine, ugledaš ravno pred seboj luko Pirej in otok S a-lam is (sedaj »Kuluri«), kateri se s svojimi stegni malone dotika celine. Nad njim kipi zadi visok šiljek Geranej a v Megaridi (1370 ni), bolj na desno pa Parnes (n 13 m) koncem atiške ravnice. Bolj spredi se dviga okrogla (z morja se vidi bolj st snjena) in gola grmada H imet a, slovečega zaradi medu. Tik morske obale spoznaš ploskast grič, za katerim se dvigajo ladijski jadreniki, to je Pirej z gričem »Munihija«. Ko prideš bliže, prikaže se ti med Parnesom in Himetom piramidi podobni Pentelikon in pred njim se razvije krasen položaj Aten-Sredi panorame stoji Akropola, na desni Filopapov spomenik, na levi pa zvezdarnica. Veliko belo poslopje za Akropolo je kraljeva palača, in nad njo se dviga škrbasti Likabet. Tudi daljna vožnja iz Pireja v Atene (8 km) je zel6 zanimljiva (dve železnici, parni tramvaj in široka cesta drže v mesto). Najprej se vozimo med vinogradi, potem skozi prastari oljčni gaj ob Kefisu in ko zavijemo na desno okolo griča Museion, imamo vse mesto ravno pred seboj. Atene stoje nekoliko bolj proti severu od starega mesta v položeni kotanji med Akropolo in Likabetom, od 40 do 140 « nad morjem. Središče mestu je »Trg zloge« (llloarsio. t?)? 6ixovoloc;, 71 m), s katerega drže na vse strani preme ulice kakor zvezdni žarki. Proti jugu drže »Atenske ulice« in vzporedno ž njimi »Eolove ulice« (Ohoc, Aiolou), po katerih prideš naravnost k Akropoli. Njih podaljšek proti severu se imenuje »Patisijske ulice«, ker drže v kraj jednakega imena na podnožji Turškega griča (Turko-vuni). S Trga zloge se vlečejo proti jugo-zapadu »Pirejske ulice« (pozneje cesta), a proti jugovzhodu »Stadijske ulice« naravnost do drugega atenskega trga, »Trga ustave« (ITAama. toO ?uvTay|i.aTO?). Vzporedno ž njimi (proti severovzhodu so širše) drž6 »Vseučiliške ulice«, ki se zavijejo nad Trgom ustave kot »obroč« okolo Akropole. Med najživahnejše spadajo tudi »Hermove ulice«, ki se križajo navpično z Eolovimi ulicami, nekamo v sredi med Trgom zloge in Akropolo; v njih prodajalnice zahaja največ kupcev. 49^ S. Rutar; Atene. Vse te ulice so ravne, snažne in imajo lepa poslopja, kakeršna se vidijo le po najmodernejših stolicah. Poleg njih pa je še vse polno majhnih, ozkih, zakrivljenih in nesnažnih ulic, zlasti med Hermovimi in med Akropolo. Na severovzhodni strani Akropole so hiše kakor gnezda prilepljene celo pod navpično steno. Kratek izprehod po teh ulicah nam odpre pogled v domače, neprikrito življenje siromašnejših Atencev. Najbolj se nam to kaže na »pazarji« (tržišči), ki je še dandanes blizu stare »agora«, in sicer med ozidjem Hadrijanove »stoa«. Na pazarji lahko kupiš vse, česar le potrebuješ za vsakdanje življenje. Vsaka stvar ima svoj poseben oddelek, in po pazarji hodeč greš mimo najraznovrstnejšega blaga, n. pr. jestvil, pijač, zlasti limonad, oblek, obutev, posod i. t. d. Prodajalnice so navadno kolibice od lesa in pokrite z deskami. Vrata so napravljena tak6, da se odpira polovica nizdolu, a druga polovica navzgor in da rabi poslednja proti dežju in solnčnim žarkom. Tudi nad večjimi prodajalnicami za jestvine je napravljena široka streha od desak. Spodnja polovica vrat se položi po tleh, in na njih je razstavljeno razno blag6, med katerim navadno čepi prodajalec s podvitimi nogami. Kdor pride na pazar, ne odide iz lepa praznih rok. Od vseh stranij ga vabijo in kličejo, naj si blago le »ogleda, saj kupiti ni treba nič.« Ali tujec najde le preveč takih stvarij, na katerih mu obvise oči in katerih si kupi »za spomin« prijateljem v domovini. Tudi tam, ' kjer se križajo Eolove in Hermove ulice, je prav živahno vrvenje, prodajanje in vpitje. V severnem delu Eolovih ulic so samo menjalci denarja. Toda ne samo na pazarji lahko proučuješ atensko življenje, nego povsod po tistih delih mesta, kjer ni prometa z vozmi. Po takih krajih so okrogle mize posajene kar sredi ulic, in okrog njih stoje nizki stolčki, spleteni od slame. Celo med stebri nekdanjih svetišč in v senci starih razvalin ti postavi podjetni Grk svoje mize in stolice ter čaka, kdaj pride kdo zahtevat naržileja, limonade ali pa kave »alla turca«, t. j. močne neprecejene kave. Stare razvaline rabijo sedanjim Grkom tudi za stranišča in kakor v Carigradu, mečejo tudi v Atenah umazano vodo in vso nesnago, zlasti mrtve živali, kar na ulice. Vse ozke ulice so zelo nesnažne, široke pa prašne, sosebno poleti, ko nič ne dežuje. Najhuje pa je ob sobotah zvečer, ko splošno snažijo prodajalnice in hiše: tedaj teko kar celi potoki po ozkih ulicah, in tujec mora zel6 paziti, da mu ne prileti kaj pomij na hrbet. Čudno je, da ne rabijo nasajenih metelj, nego da se pometač pripo-giblje malone do tal. Po velikih ulicah te nevarnosti ni, zato pa je ondu tem več hrupa in krika, da bi človek kar oglušil. Neprestano drdrajo vozovi, tramvaj S. Rutar: Atene. 497 zvoni ali pa žvižga, in poulični dečki kričeč prodajajo svojo drobnino. V Atenah vozijo lahki dvokolesni vozički z zagrinjali ob straneh; prostora je v njih samo za dve osebi, in sicer plača vsaka le deset lept (4 do 5 kr.). Ze na vse zgodaj začno dečki kričati po ulicah (Grki jako malo spe) in ponujati sadje, liste, srečke i. t. d. Celo cvetice ponujajo po ulicah razcapani dečki. Kakor v Italiji, tako časopisi tudi na Grškem nimajo stalnih naročnikov, nego raznašajo in ponujajo jih (za 5 lept) poulični dečki, ki dobe za to svoje odstotke. Tudi z železniškimi vlaki se vozijo taki dečki vsak dan, in sicer stoje zunaj na stopalnicah in se drže za vagonska vrata, a na vsaki postaji jih že čakajo odjemalci. Na Grškem so kolodvori zunaj mest. Kadar je vlak sestavljen, pripeljejo ga kar sredi mesta, in tam lahko vstopi vsakdo, ne da bi ga izprevodniki kaj vprašali, ali mu branili k stroju. Vozne listke lahko kupiš kje blizu v prodajalnici. Dokler stoji vlak sredi ulic, skačejo in lezejo otroci celo med vozovi, ne da bi jih kdo odganjal. In vender ni nikoli slišati o nesrečah. Po ulicah je videti jako malo slabo oblečenih redarjev, ki sosebno strogo pazijo na to, da se zapro vse male pivnice že ob desetih zvečer. Središče javnemu in družbinskemu življenju v Atenah je na Trgu ustave. Ta trg je nastal za Otona I. Bavarskega in ima kvadraten prostor, sredi katerega so lepi nasadi cipres, oleandrov in vedno zelenih rastlin, ki obkoljajo lep marmornat vodomet. Tukaj se izpre-hajajo Atenčani vsak večer, mladi in stari, preprosti in bogati; tukaj se tudi sestajajo zaljubljeni ljudje. Grki hodijo počasi, dostojanstveno, zato se pa razgovarjajo tem živahneje, malone strastno, kakor sploh vsi južni Evropci. Vsak moški nosi v roki, bodisi pred seboj ali na hrbtu, našim molkom podobne brojanice od steklenih, kokosovih in drugačnih jagod ali pa od prav majhnih školjk, nabranih ob pirejski obali (tako imenovane »kordonje« ali »gumbologijone«) ter jih prešteva ali pa suče okolo roke, da si tako krajša čas (n. pr. čuvaji po muzejih) ali pa, če je v društvu, da s tem vrtenjem izraža svojo živahnost. Vsak Grk tudi strastno kadi, bodisi da se izprehaja, ali da prodaja, ali pa sedi pri delu. Na Trgu ustave navadno vsak večer igra vojaška godba, ki je pa precej slaba; tudi se zažiga umetalen ogenj. Ob jednajsti uri pa ponehava to javno življenje. Hotelov in gostilen imajo Atene vse polno. Po prvih se dobivajo jedila na francoski in nemški način pripravljena, po drugih pa po narodno-grškem ukusu. Na grškem jedilnem listu stoji v prvi vrsti »arnaki«, ali »arni psito« (pečen janjec), pa »katopulo« (pečena piska), potem šele »bef« (govedina). Domačini jedo skoro najrajši »pilafi«, ki J2 498 S. Rutar: Atene. je podoben italijanskemu rižotu, le da je mnogo slajši. Juho Grki malo cenijo, če pa jo pripravijo, zakisajo jo prav močno z limono. Nasprotno so ljudstvu priljubljene sladke' jedi, »glikizma«. Smoleno vino (»krasi rezinato«) se prodaja po litrih, nesmoleno pa v stekleničicah po 6 decilitrov. Vodo prinašajo v lončenih vrčih, katere postavljajo na krožnike z vodo napolnjene. Za trebljenje z6b rabijo suhe koprove (Fenchl-) bilke in to imenujejo EuXopa/aa. (lesene ostrice). Na izrecno zahtevanje dobiš po kavarnah tudi kavo z mlekom (»alla franca«) in naržilč, katerega domačini sploh pušijo. Ker je kovan denar na Grškem redek (srebrnega niti ne vidiš), dajo kavarnarji gostom pločevinaste marke. Kavarne so zbirališča vseh brezposlecev, ki v njih pridno čitajd liste in politikujejo. V Atenah izhaja okolo 12 listov razne vsebine. Politiški listi (podkupljeni) delujejo za svoje stranke, katerih so sedaj tri velike: velikogrška (Delejannis), konservativna (Trikupis) in srednja (Rali). Atene imajo neprimerno mnogo monumentalnih zgradeb, izvedenih v strogo - klasiškem zlogu; trudijo se posnemati starogrške stavbe. Celo na strešnih robovih so postavljene »sime« in »akroterje«, kakeršne so imela starogrška svetišča. Vender pa te zgradbe nikakor niso tal<6 veličastne, kakor so bile stare. Kar je pri njih najbolj čudno, je to, da so jih ustanovili bogati Grki, milijonarji, ki bivajo po drugih večjih evropskih mestih. V tem oziru se pač nobeno drugo mesto na svetu ne meri z Atenami. Tako je n. pr. ustanovil dunajski bankir baron Sina zvezdarno in meteorološko opazovališče na griči Museion in izročil delo znanemu danskemu arhitektu Hansenu. Tudi je poskrbel za dotacijo te ustanove in za plačo uradnikom. Njegov sin je dal sezidati akademijo znanostij in umetnostij v Vseučiliških ulicah. To je najkrasnejša zgradba novih Aten; izvedel jo je tudi Hansen. Sezidana je vsa od bliščečebelega penteliškega marmorja in prav bogato pozlačena, tako da opazovalca kar očara. Pred velikim vhodom sta sedeča kipa Sokrata in Platona; zvršil ju je atenski kipar Leonida Drosa. Leta je tudi izdelal kompozicijo v podstropji, ki posnemlje ostanke podstropnih podob na vzhodni strani »partenona«. V pred-dvorji stojita dva jako visoka stebra, na katerih se vzdigata čez streho zgradbe kipa Apolona z liro in Atene s kopjem (od istega kiparja). V veliki sobani je naslikal dunajski slikar Griepenkerl boj med bogovi in titani. Tik akademije stoji vzorna vseučiliška zgradba, sezidana ob prostovoljnih doneskih (Hansen 1837.— 1842.) v polihromnem načinu. V nasadih pred poslopjem vidiš kipe grških rodoljubov in spomenik S. Rutar: Atene. 499 »svete čete«, ki je padla dne 19. junija 1821. leta v Vlaški pod vod stvom kneza Ipsilantija. Na pročelji je lep portik, iz katerega drže dvojne stopnice k dvoranam za predavanje, katerih ima vsaka fakulteta sam6 po jedno. Tudi za novo knjižnično poslopje je daroval denar rodoljub Vallianis, Arsakis pa je ustanovil žensko učiteljišče z višjo dekliško Šolo (v istih ulicah, po njem »Arsakion« imenovano), ki je največji zavod te vrste v vsem orijentu. Takisto so nastale: politehnika, gimnazij »Varvakion«, moško učiteljišče »Rizarion«, nova metropolija, razne bdlnice, najdenišnice, hiralnice, sirotišnice i. t. d. Krasni poslopji politehnike in narodnega muzeja stojita v Pati-sijskih ulicah. Sosebno prvo (zgradil ga je domač umetnik 1862. do 1880.) je prava bliščobna stavba od najčistejšega penteliškega marmorja. Najprej kipita dve krili v dorskem zlogu, a veliko poslopje za njima s širokimi stopnicami ima dve nadstropji v dorskem in jonskem zlogu. Narodni muzej je sezidal nemški arhitekt Lange; pročelje v jonskem zlogu je dolgo 100 m. Novo gledališče je dal dozidati grški rodoljub Singros. Parlamentna hiša ne kaže zunaj nič posebnega. Jedna najlepših zasebnih zgradeb v Atenah je hiša Henrika Schliemanna v Vseučiliških ulicah ; sezidal jo je v Atenah živeči inženžr Ziller. Nad strešnim robom so najbolj znane podobe iz grške plastike, večinoma junaki po Homerjevih pripovedkah. V obeh nadstropjih so bogato okrašene ložije, katere sosebno zanimljejo nas Slovence , ker jih je naslikal naš prezgodaj umrši Jurij Subic. Nekaj dalje, vrhu Trga ustave, stoji velika kraljeva palača, sezidana od leta 1834.—1838. za kralja Otona Bavarskega. Na južni strani ima jonski portik od penteliškega marmorja, sicer pa je le bolj podobna vojašnici. Za njo se razprostira velik vrt z bujnim rastlinstvom in starimi ostanki (mo/.a-jiška tla rimske vile). Na južni strani vrta je veliko polkrožno poslopje, katero je ustanovil rodoljub Zappas za razstave deželnih pridelkov. Izmed cerkva je najimenitnejša grška metropolija (dozidana leta 1855.); postavili so jo do gradiva sedemdesetih manjših cerkev in kapel, porušenih v ta namen. Tloris je bizantinski, lopa pri vhodu pa ima tri romanske loke, nad njimi več marmornih stebrov in stebričev. Cerkev ima tri ladje, med katerimi so dvojni stebri, a nad stranskima ladjama so hodniki. Pred oltarjem je pozlačen stol za metropolita, in po cerkvi vidiš vse polno visečih lestencev. Poleg velike metro-polije stoji tudi pritlikava kapela (bizantinski zlog iz XIII. stol.) »Pa-nagia«, katero Atenčani najbolj časte. V nji, je vse polno sveč in podob, a prostora le za malo ljudfj. Vse grške cerkve, katere še vedno pridno zidajo, pobarvane so jednakomerno, temno-rumeno, in imajo 32* $ČO Janko Kersnik: Očetov greli. nizke zvonike (tri vrste lin, drugo nad drugo), ki so tako šibki, da morajo večje zvonove navadno obešati na lesene gredi. Rimska katoliška cerkev (v Atenah je nadškofija) je blizu akademije in ima vhodno lopo od himetskega marmorja, toda prazno pročelje. Notranji stebri nad ladjami so monoliti iz »verde antico« z otoka Tina (Tenos), strop je lesen. Cerkev ima tri oltarje, in pred levim stranskim oltarjem visi sedmoročna svetilnica. Ruska in anglikanska cerkev stojita blizu kraljevega vrta. Prva ima lepo kupolo in bogato ornamentiko; masna obleka je vsa prevlečena z zlatom. Sezidala jo je že grška cesarica Irena v VIII. stoletji, ruska vlada pa jo je dala prenoviti, ko so Atene proglasili za prestolnico. Pod cerkvijo je interesantna kripta, ki je bila nekdaj rimsko kopališče. Anglikanska cerkev je moderna gotska zgradba, ki rabi zajedno za šolo. Protestantska kapela je v kraljevi palači. Atene se razprostirajo precej daleč proti severovzhodu ob Ilisu in cesti v Kefisijo ter proti severu in cesti v Patisijo. Zunaj mestnih hiš vidiš še daleč" okolo majhne hiše od ilovice. Od te prsti narejajo namreč prage, podobne obdelanemu kamenu, katere na solnci posuše in potem sezidajo ž njimi svoje hišice ter vrtna ozidja. Kdor je naprednejši, pomeša ilovico s slamo, in potem so taki pragi prav dobro gradivo. Kamenja imajo sicer povsod dovolj, ali tega je treba šele lomiti in obdelovati; to pa jemlje več časa in truda nego ilnati pragi. Kaj čuda, če vsak potres na Grškem poruši toliko »hiš«. Sicer so pa ilnati pragi ob taki priliki menj nevarni, nego bi bilo pravo kamenje, in škoda ob potresu je mnogo manjša, nego bi bila pri kamenitih hišah. Ilovnato kočo si Grk skoro zopet postavi, in ko mu jo potres razdene, misli si: »Asv 7Up7.Ed« (Dalje prihodnjič.) Očetov greh. Povest. Spisal Janko Kersnik. (Dalje.) rijatelja na nocojšnjem zasledovanji nista dosegla pravega uspeha. Stari gospod, ki je vodil gospodičini, poklical je ob izhodu iz Pratra izvoščka, in trojica se je odpeljala. Janezu se je zazdelo, da seje »guvernanta«, ki je sedela spredi in zat6 lahko gledala vse, kar je zastajalo za urnim vozom, porogljivo nasmijala; Mato pa je bil bolj premeten nego njegov tovariš. 554 S. Rutar; Ateue. Atene. Spisal S. Rutar. (Dalje.) II. ika atenska je Akropola, ki tudi v svojih razvalinah pre-mogočno vpliva na nas. Na Akropoli je bilo že od nekdaj versko in narodno središče vse Atike. Tukaj sta se Atena in Pozejdon borila za trdnjavo in deželo. Pozejdon je bil premagan in je potem razkačen zasekal s svojim trizobom razpoko v živo skalo, katero so duhovniki vernemu ljudstvu kazali v erehtejonu. Atena pa je ustvarila oljiko, ki je toli značilno drevo za Atiko, in tak6 se je izkazala za vladarico deželi. Na Akropoli so tudi gojili sveto oljiko, ki je bila znak vsega mesta. Tukaj je stoloval mitiški kralj Kekrop, ki je imel kačaste noge, in v otlini na severozapadni strani Akropole je zalezel Apolon kraljičino Kreuso, ki je od njega porodila Jona, pradeda vseh Joncev. Na Akropolo prideš peš iz Eolskih ulic mimo »stolpa vetrov« po severozapadnem obronku, z vozom pa mimo odejona na zapadni strani skalnatega griča, ki je tukaj menj strm. V višini 125 m stoje Beulejeva vrata, imenovana po najditelji; bila so postavljena od starega gradiva bržkone šele v polovici II. stoletja po Kr. Skozi ta vrata lezemo po ostankih starih stopnic (moči je bilo po kačasto zaviti poti celo jezditi na Akropolo, in tod so vlačili tudi darilno živino) med sedaj zopet sestavljenim svetiščem Nikinim in 9 m visokim sezidanim podstavcem od himetskega marmorja, na katerem je stala od leta 27. pr. Kr. Agripina soha. Za tem podstavcem so držale ozke stopnice nizdolu k »klepsidri,« poleg »kaliroje« najimenitnejšemu atenskemu studencu. Ko pridemo do višine 142 m, stojimo v slavnih »propi-lejah,« katere je dal napraviti Periklej od pentelskega marmorja (437 do 432 pr. Kr.). V preddvoru so po stebrih razdeljeni hodniki, in poleg teh sta bili na obeh strančh še stranski krili (v severnem je stala baje pinakoteka). Iz preddvora drži pet vrat na planoto akro-polsko, in sicer so srednja največja, dve stranski sta nekaj manjši, skrajni pa najmanjši. Skalnata planota je 300 m dolga, okolo 150 m široka in se počasi dviga proti partenonu. Bila je že v najstarejših časih obzidana s kiklopskimi skalami (»pelasgikon«), in na nji so imeli stolico mitiški kralji atenski. Pozneje pa so jo odbrali pobožni Atenci S. Rutar: Atene. 555 za najimenitnejša svetišča vse države in jo napolnili z velikansko množino darov in spomenikov, posvečenih bogovom, s pravim gozdom bronastih in marmornatih kipov, tak6 da so po pravici imenovali Akropolo sam6 »dar bogovom«. Pizistratovci so jo utrdili še bolj ter olepšali stara svetišča Atene in Pozejdona - Erehteja. Perzijci so razdejali leta 480. pr. Kr. poleg mesta tudi Akropolo, toda ko so odšli, utrdil je Kimon najprej ozidje in za gradivo porabil stare triglife in stebre, potem pa je začel zidati novo, veličastnejše svetišče Ateni na čast. Toda temeljno kamenje tega svetišča je porabil Periklej, da je iz nova utrdil ozidje, ko je leta 457. več sovražnikov skupaj napadlo Atene. (Periklejeva utrditev se pozna še sedaj severovzhodno od erehte-jona.) Preskrbel je tudi Akropoli nov nakras in novo bliščobo s svetišči in krasnimi spomeniki. Poklical je prve umetnike svojega časa in izročil nadzorstvo slavnemu Fidiji z naročilom, da ni treba gledati troškov, ker je smel razpolagati z bogatimi pomočki vse države in nje zaveznikov. Od propilej skoro naravnost proti vzhodu je držala široka pot, po kateri so se vršile panatenejske procesije proti velikemu vhodu partenonovemu, mimo bronastega kipa Atene Promahos (predbori-teljice), katerega so dali Atenci napraviti od maratonskega plena. Ta kip je stal na sredi med propileji in erehtejonom na visokem podstavci ter meril 9-5 m. Boginja je bila v popolni bojni opravi in je držala v desnici kopje s pozlačeno ostj6, ki je rabila zajedno za strelovod. Kopje je kipelo do 26 m v zrak, daleč čez streho partenonovo, tako da so ga atenski mornarji ugledali že precej, ko so se vračali mimo Sunijona v domovino. Obleka na kipu je bila dolga, nagubana in preko ledij prepasana. Nad pasom so bili prsi zaodete z tesnim luskastim oklepom (»agis«), na katerem je bila vpodobljena Gorgonina glava kot strašilo sovražnikom. Boginja je bila dolgega vratu, na glavi pa je imela šlem z grebenom in konjskim repom zadi. Lasje so bili v zatilku zvezani v ozel, a na čelu so se prikazovali mehki kodri izpod šlema. Z levico je držala prislonjen ščit in nekoliko privzdignjene gube svoje obleke; v desnici pa je bilo oprto kopje, na katero je nalahko gledala. Obraz ji ni bil srdit, nego obrnjen v daljo, kakor bi hotela koga privabiti od daleč. Taku se je zdelo, kakor bi samozavestno stražila atensko trdnjavo in mirno pričakovala sovražnika. — Se leta 412. po Kr. je stal kip na Akropoli, a leta 462. ga že dobimo v Carigradu, pred se-natovim poslopjem na »forum Constantini«. Razvneta drhal pa ga je v svoji besnosti proti vsem kipom razbila na drobne kosce leta 1203. Partenon se je imenoval po deviški Ateni (»parthenos«), a sezidala sta ga stavbinska umetnika Iktin in Kalikrat blizu prejšnjega 556 S. Rutar: Atene. svetišča, okolo leta 438. pr. Kr. Partenon je bil postavljen tako, da se je videl na vse strani daleč na okolo. Zanj so napravili umetno stopico, ki je na južni strani visoka celo 10 m, in 755 x 37 m velika. Na tej se vzdiga »stvlobat« (podzidje za stebre) od pentelskega marmorja v treh stopinjah r8 m visoko (v tisti višini kakor strop pro-pilej) ter je 69*5 m dolg in 30^9 m širok. Na vsakem pročelji je stalo po osem dorskih stebrov, na obeh podolžnih straneh pa po 17 (ogelni stebri so zaračunjani dvakrat), torej vseh skupaj 46 stebrov, ki so kakor venec obkoljali »cello«. Stebri so bili sestavljeni vsak od 12 kosov, podobnih bobnu, io-5 m visoki in so merili v premeru od spodi ig m, od zgoraj pa 1*5 m. Na teh stebrih so sloneli arhitravi, ki so nosili streho, o kateri pa sedaj ni več sledu. Strop partenonov je bil 18 m visok nad severovzhodnim temeljem. Okolo podstrešja so se vrstili triglifi in metopni reljevi. Poslednjih je bilo skupno 92 (16 metop je sedaj v Londonu, i v Luvru in i v akropolskem muzeji), ki so predstavljali boje s Kentavri, Atenina dela, Tezejeva in Heraklejeva junaštva, a so zelo poškodovani od vremenskih nezgod. Podstropji na obeh pročeljih sta bili napolnjeni s kompozicijami in kipi nadčloveške velikosti, katere so večinoma Angleži odnesli v britanski muzej v London (»Elgin marbles«). Vzhodno podstropje je kazalo rojstvo Atene iz Zenove glave sredi zbora olimpskih bogov. Ostali sta na mestu (v levem oglu) le konjski glavi pred Helijevim vozom, ki se je dvigal iz morja, in v desnem oglu potapljajoča se konjska glava Seleninega voza. V zapadnem podstropji je bilo videti, kako se je prepir med Ateno in Pozejdonom zaradi Atike odločil na korist Ateni. Na mestu se vidita le še dva okrnjena kipa, katera tolmačijo za podobi Tezeja in Hebe. Na obeh pročeljih je celino zidovje podaljšano (»in antis«), a pred njim je stalo po šest dorskih stebrov, tako da sta bili na obeh straneh lopi, kjer so hranili posebno dragocene darove. Aleksander Veliki je dal obesiti na arhitravih obeh pročelij pozlačene oklepe, katere je uplenil v raznih bitkah s Perzijci. Okolo zunanjih sten vse cele se je vlekla od zgoraj 160 m dolga in ro8 m široka proga podstrešnih podob, kažočih svečano procesijo panatenej, ki se je vršila vsako četrto leto. Samo zapadni reljevi so še ostali na svojem mestu (drugi so ali v Londonu, ali pa v akropolskem muzeji) in tu se vidi, kako so urejali procesijo, kako so se mladeniči oblačili, konje sedlali, kal<6 so jih zajahali in se vpotili, toda vsi jezdeci še niso bili pripravljeni. Sredi vzhodnega podstrešja je bil vpodobljen prizor (plošče so sedaj do malega vse v Londonu), kak6 so izročali vezeno svečanostno obleko S. Rutar: Atene. 557 za Ateno olimpskim bogovom, in sicer jeden mož in jeden deček, pa jedna žena in dve deklici. Bogovi so sedeli na obeh straneh od gledalca, zadnji na desnici je bil Eros. Za njim so stali mirno govoreči možje, ki so prišli gledat procesijo. Tem se bližajo v svečani procesiji žene in dekleta, ki nosijo ploskaste jerbase na glavi (napolnjene z darovi), a možje so pripravljeni, da jih jim snamejo. Za temi prihajajo drugi pari, ki nosijo zdele in ročke. Na cele severni strani vidimo najprej štiri vole in mnogo ovac, katere vodijo mladeniči, potem tri nosilce s kadunjami in tri s hidrijami (vrči za vodo) na ramenih. Četrti hoče ravno svojo hidrijo vzdigniti s tal in tako kaže, da se pridružuje procesiji. Za temi nositelji prihajajo štirje piskači in štirje udarjalcr na liro, a za njimi se vije dolga in stisnjena vrsta bradatih mož (bržkone so to duhovniki, dostojanstveniki in veljavni možje) ter štiriuprežnih voz z njih voditelji in mladeniškimi vojaki. Za temi je videti dolga vrsta vitezov, izmed katerih pa še niso vsi pripravljeni, kakor smo videli na zapadni strani. Tukaj imamo torej pred seboj popolno podobo grške procesije. Iz vzhodne lope (-pova.o;) je držala pot v veliki del svetišča (vzo;), ki se je imenoval šzaToaTrs&o;, ker je bil dolg ioo grških čevljev (30'8 m). Dejanski je znašala njegova dolžina 29^2 m in širina 19-2 m. Dve vrsti devetero dorskih stebrov sta ločili »naos« v tri ladje, nad katerimi so bili hodniki. Nekaj pred ločilno steno je stal v srednji ladji glasoviti Fidijev kip Atene »Parthenos«. Visok je bil 12 m, a izdelan od slonove kosti in od suhega zlata ter je veljal 44 talentov (po 2357^/a gld.). Obraz, vrat, lakti, roke in noge, vse je bilo slonokoščeno, obleka pa zlata in je tehtala sama 40 talentov. Dala se je sneti, in to je bilo za Fidijo dobro, zakaj ko so ga zatožili, da je izneveril izročeno zlato, tedaj je lahko dokazal nedolžnost svojo. Kakšen je bil kip Atenin, to spoznamo iz dveh kipičev, ki sta bila v poznejših časih napravljena od marmorja (jeden še ni popolnoma dodelan) in sta sedaj v narodnem muzeji. Po teh spoznaš, kako moj stersko delo je bila Fidijeva Atena. Desno roko je držala naprej in jo lahko naslanjala na tanek stebrič ter držala v nji okolo 2 m visoko Viktorijo. *Z levico je oklepala ščit, pod katerim se je vzpenjala kača kot varuhinja Akropole. (Tudi Slovenci mislijo, da kače varujejo domačo hišo, zlasti ognjišče, pod katerim so.) Na zunanji strani tega ščita je bil vpodobljen boj med Amazonkami in Grki. Med poslednjimi je bil tudi plešoglav starec, ki je bil po obrazu podoben Fidiji, a drugi Perikleju. Zaradi tega so zatožili Fidijo, da je hotel zasra-movati bogove. Kip je stal na podstavci, kjer je bilo vpodobljeno 558 S. Rutar: Atene. rojstvo Pandorino. V poznejših časih so postavili v partenon tudi kip cesarja Hadrijana, ki se je zelo trudil olepšati Atene. Nad svetiščem je bil lesen kasetovan strop s štirioglato odprtino na sredi. Stene so bile temnordeče pobarvane in izvestno tudi poslikane, ali o tem ne vemo nič natančnejšega. Sledovi povprečnega zidu se poznajo še sedaj na marmornatem tlaku. Zadnji (zapadni) del svetišča se je imenoval v ožjem zmislu »parthenon«; bilje 13-35 m dolg in je imel kasetovan strop od marmornatih plošč, katerega so držali štirje jonski stolpi. Kakor je dokazano iz nadpisov, bila je tu državna blagajnica, potem so bile v njem spravljene svete posode in priprave za Atenine svečanosti. Zmagovalec v panatenejskih igrah je dobil za darilo lepo veliko amforo s črnimi podobami, ki so kazale na sprednji strani oboroženo Ateno z napadalnim kopjem sredi dveh stebričev, na katerih stojita petelina. Poleg tega je napis: tcov 'A/fr/iv/ivtev a$Xov, t. j. od borilnih iger v Atenah. Na zadnji strani amforini je bil naslikan boj, v katerem si je borilec zaslužil darilo. Iz zadnjega dela svetišča so držala posebna vrata v tako imenovani »opisthodom«, t. j. zadnjo lopo, kjer so bržkone uradovali čuvarji državne blagajnice. V taki obliki se je partenon nad dve tisočletji upiral vsem nezgodam. Ko je šel Sula na Mitridata, ni storil Akropoli nič zalega, in ko so po Teodozija Velikega zapovedi zaprli vsa paganska svetišča, ni nihče poškodoval partenona. Tudi silni Alarik se ga ni upal lotiti, češ, da se je zbal njega čuvarice Atene Promachos. Z majhnim spremstvom je jezdil v mesto, okopal se po grškem načinu, obedoval v pritaneji in vzprejel bogate darove, s katerimi je potem odšel. Ko pa je krščanstvo tudi na Grškem pregnalo heladske bogove, izpremenili so (okolo leta 500 po Kr.) tudi partenon in erehtejon v kristjanske cerkve. Prva je bila posvečena M. B. (Theotokos), in v nji se je opravljala služba božja po grškem obredu; ko pa so leta 1205. Franki vzeli Utiko (»vojvodina atenska«), izpremenili so jo v katoliško metropolo. Veliki vhod so prestavili na zapad, a v »pronaos« so sezidali apsido. Turki so si prisvojili leta 1459. deželo, izpremenili cerkev v mošejo in ji prizidali minaret v jugozapadnem oglu. V erehtejonu pa, kjer so že prej stanovali frankovski vojvode, priredil si je turški paša svoj harem. Franki in Turki so marsikaj prezidali na Akropoli, tako n. pr. »frankovski stolp« nad južnim krilom propilej, katerega je dal podreti šele Schliemann (leta 1876.). Turki pa so spravili svojo praharnico v partenon, in ko so Benečani pod Morosinijem oblegali Atene, priletela je dne 28. septembra 1687. leta bomba ravno v praharno, tak6 da se je smodnik vnel in razdejal srednji del svetišča; neizrečno pa je S. Rutar: Atene. 559 poškodoval tudi podstropja. Druga eksplozija je razrušila srednjo zgradbo propilej. Ko je lord Elgin leta 1814. snemal najlepše skulp-ture s partenona in erehtejona, ni mnogo pazil na zgradbe in je tako marsikaj poškodoval. Na vzhodni strani partenonovi se vidijo temelji okrogle zgradbe, o kateri mislijo, da je bila svetišče Rome. Nad njo je zravnan podolgasto štirioglat prostor, kjer je baje stal žrtvenik Atenin. O nje starejšem svetišči na severu partenona sedaj skoro ni sledu. Pač pa stoji še vse ozidje erehtejonovo. To svetišče ni sezidano po jednotnem načrtu, ker je bilo posvečeno raznim namenom. V vzhodnem delu so častili Ateno kot varuhinjo mesta (Polias), v zapadnem pa Pozejdona-Erehteja. Najzanimljivejša je južna, »karjatidska lopa«, ker nosijo oblečeni ženski kipi arhitrave. Te ženske (/.opsu) so bile prav za prav duhovnice tega svetišča, kakor je spoznati po nagubani obleki, starinski ureditvi las in po jerbasu na glavi, katerega so pa umetniki izpremenili v korintski kapitelj. Najbolj poškodovano karjatido (vzhodno) so obnovili v našem času, a sprednjo so ponaredili od pečene ilovice, ker je lord Elgin odnesel original v London. Arhitravi kažejo zelo razsipno ornamentiko, in podstrešne figure so bile napravljene od belega marmorja ter vdelane v črn elevzinski kamen. Razven doslej opisanih predmetov vidimo na Akropoli še moderno razglednico (belvedere) in novi akropolski muzej, ki pa stoji malone popolnoma skrit v neki dolbini, tak6 da nič ne zakriva starih ostankov. Napolnili so ga zgolj s stvarmi, katere so izkopali v letih 1864.— 1885. na Akropoli. Ker so te stvari tal<6 poučne, kakor one v Londonu, stopimo vsaj za nekaj časa v akropolski muzej in si vsaj v naglici oglejmo najlepše njegove predmete. V veži se vidijo lepi reljevi, zlasti Demetre in Kore. V prvi sobi so pobarvani kipi dveh podstropnih skupin (Heraklej se bori' s Tritonom in z lernajsko hidro) ter orjaška skupina: bik, katerega napadata dva leva. Slične pod-stropne skupine so tudi v drugi sobi. V tretji in četrti sobi so arhitektonski in skulpturni ostanki, v peti pa arhajiški, deloma pobarvani kipi. Najzanimljivejša je šesta soba, kjer je postavljena dolga vrsta arhajiških ženskih kipov. Ti kažo plemenite deklice, ki so bile v službi Atenini na Akropoli in katerim so postavili portretne spomenike. Vsi ti kipi so zelo poučni za način, kak6 so stare Atenčanke spletale las6, kak6 so nagubavale obleko in kakšne vzorce so rabile za krojenje svojih oblek. V sedmi in osmi sobi so ostanki skulptur iz partenona, poleg tega pa se vidi krasna mladeniška glava z zlatimi lasmi in dovršeno izklesan mladeniški kip. V deveti sobi vidimo reljevne plošče 560 S. Rutar: Ateue. od Nikinega svetišča (krasna je boginja, ki si odvezuje sandale) in v deseti arhajiško moško glavo prirodne velikosti od brona ter Atenino podobo od bronaste pločevine. Sedaj je Akropola podobna groblju, polnemu svetlobliščečih ruševin in razdrobljenih umetnin. Toda obrnimo se že od teh mogočnih ostankov nekdanje bliščobe in ozrimo se okolo našega stališča. Pač krasen pogled se nam odpira na vse strani, zlasti po mestu in atenski ravnici tja gori do Parnasa in do bliščečega Pentelika. Ravno nasproti se nam dviga skalnati Likabet, na čegar temeni (277 m) čepi cerkvica Sv. Jurija z majhnim stanovanjem za tamošnjega popa. Hiraet je pač žalosten prikaz, a tem lepši je pogled na morje proti jugu in zapadu. Ta razgled se najbolje uživa s planote pri Nikinem svetišči. Tukaj lahko pozabimo časovnih valov, ki so vse razdejali, in se veselimo morskih valov, ki so mnogo prijaznejši. Okolo Pireja se slikovito menjavata celina in morje in naš pogled plava čez eginski zaliv tja doli do argolidskih obal. Na zapadu vidimo v dolini ob Kefisu prastare oljičnate gaje, za njimi razvaline elevziške, megarske gore in daleč zadi gorico Akrokorinta, podobno kupoli. Najkrasnejši je razgled malo pred solnčnim zapadom, kakor ga je opisal Byron tako mojsterski v tretjem spevu »Korzarja«. Ne le tujci, nego tudi mnogi Atenci hite vsako popoldne proti večeru na Akropolo, da se naužijejo tega prekrasnega razgleda. Uprav čarobna pa je Akropola ponoči, ko jo obseva mesec. Atenski župan povabi večkrat tujce in druge odličnjake, da gredo ž njim o mesečnih nočeh na Akropolo, katero drugače že zapr6 o solnčnem zapadu. Grobna tišina je razprostrta čez mesto in morje, svetišča in stebri pa nas gledajo kakor podobe brez življenja. Kako se vse to blišči in svetli! Zgradbe se nam zde še mnogo veličastnejše, ker ne opazimo škrbin in odkrhnin tako natanko kakor ob solnčni svetlobi. Zamišljeni in molče korakamo med temi začaranimi podobami, med temi vzvišenimi tvori, kakor bi se bali, da jih ne vzbudimo iz večnega spanja. Sedaj šele umejemo vso velikost Fidijevega duha, ki je ustvaril tak6 veličastne umotvore, a nehvaležni Atenci so pustili, da je umrl v ječi. Vender njega vzori niso umrli, nego razkropili so se po vsem svetu, razširili so lepoto v najoddaljenejše kraje in dokazali, kak6 visoko se človeški duh popne nad pusto vsakdanjostjo. Menda še nihče ni prišel na Akropolo, da bi se bil ločil lahkega srca. Ali od vseh stranij se čujejo žvižgajoči piski iz piščalk akropolskih paznikov, in treba se je pripraviti na odhod, sicer nas gori zapro. Asv m^i, saj pojdemo jutri zopet gori! (Dalje prihodnjič.) S. Rutar: Atene. 619 Atene. Spisal S. Rutar. III. (Konec.) tene štejejo sedaj do 120.000 prebivalcev. Mesto rase jako hitro, ker se naseljujejo Grki, bivajoči zunaj države. Med njimi je mnogo Arbanasov, ki stanujejo zlasti na Akropole severovzhodni strani. Pred pol stoletjem so bile Atene prav za prav le siromašna albanska vas. Po veri so prebivalci pravoslavni Grki in Rusi, potem katoliki, pro-testantje, angličani, židje i. t. d. Atenčani so kakor Grki sploh zelo prijazni, gostoljubni in uljudni, da, celo kavalirski in viteški, vsaj proti tujcu. Pravih beračev po mestu ni, ker so ljudje preponosni, da bi prosili, in tudi čuvarji po muzejih (večinoma invalidi) ne vzprejmo ni-kakeršne napitnine, niti tedaj ne, če jim daš shraniti palico ali dežnik. Vstop k vsem zbirkam je na Grškem popolnoma brezplačen. Tu pa tam res čepi starec ali starka pred vrati in ima krožnik pri sebi, na katerega hvaležno prejema milodare; ne nadleguje pa nikogar. Moški so lepo rasli in tipiških obrazov. Lica so navadno zelo markantna, izrazujoča odločnost, nos precej zakrivljen, barva temno-rjava, oči in lasje malone črni. Navadni Grki se brijejo, samo brke si puste in jih goje. V pogovoru so jako živahni, hodijo pa premišljeno, svečanostno-počasno. Vsak moški nosi in vrti v roki ali pa v obeh rokah na hrbtu našim brojanicam podobno igračo (»gumbolo-gion«, »kordonja«), katero vedno suče okolo pesti ali pa šteje njene jagode, da mu čas mine in da mu hitreje krožijo misli. Mnoge take igrače so prav lepe, n. pr, nabrane od pirejskih školjčic. Omikanci se nosijo popolnoma civilno (»alla franca«), navadni ljudje in kmetje pa so še ohranili narodno nošo. Grki na celini se oblačijo po albanski šegi in nosijo »fustanelo«, t. j. široko, ženskemu krilu podobno belo suknjo, ki je brezštevilnokrat nagubana in seza ravno do kolen. Ker je treba zanjo mnogo platna, zato je tudi draga in stane, če je boljše vrste, pet do šest goldinarjev. Nad fustanelo nosijo Grki odprt telovnik, ki je ob robu bogato našit. O praznikih, ali kadar gredo na pot, oblečejo čez telovnik še rdeč okrašen jopič z razklanimi rokavi, Fustanela in jopič sta zvezana s širokim pasom, za katerega vtaknejo orožje, nože, tobačne mehurje, denar in druge priročne potrebščine, 620 S. Rutar: Atene. Na glavi nosijo rdeč fes (poleti slamnat klobuk) z modro ali zlato čuško. Piščali so pokrite s suknenimi ali platnenimi golenicami, na nogah pa nosijo navadno čolničaste rumene ali rdeče opanke s kljunom spredi. Skoro jednako nošnjo imajo tudi Grki po otocih, samo da nosijo namesto fustanele široke, v,reči podobne hlače ([3pax,() kakor Turki in mohamedanski Slovani. v Ženske imajo trpke, odurne in začrnele obraze. Lepo lice ugledaš le malokdaj, in celo med mladimi deklicami, ki hodijo v »Arsakion«, zastonj iščeš nežnega obraza. Meščanke se oblačijo civilno, kmetice pa kakor naše Hrvatice po kmetih. Na glavi imajo ruto ali pa fes; po hrbtu jim vise dolge, črne kite, v katere rade vpletajo srebrn denar. Marsikatero dekle nosi vso svojo doto v laseh. Starim Grki-njam so podobne v tem, da se ne vtikajo v javno življenje in da ne hodijo mnogo zunaj hiše. Da pa imajo še nekaj Ksantipinega značaja, o tem sem se prepričal na vožnji iz Pireja v Atene, ko je popadija neznansko oštevala svojega moža; toda ker sem premalo razumel novogrški, ne vem, kaj vse mu je očitala. Grški popje (»papas«) imajo tako značilno obleko, da jih takoj opazi vsak tujec. Hodijo in vedejo se zelo dostojanstveno. Njih znak je dolg črn talar (protopopje nosijo tudi višnjev talar) in visoko pokrivalo, ki je podobno našim cilindrom, ali nima okrajkov, nego samo na vrhu ven zavihan rob. Brado in lase imajo jako dolge; prva seza časih do pasu, drugi so namazani s salom, da se svetijo, in so skriti pod vrhnjo suknjo. Če pop potuje, prinese svoje potrebščine kar v vreči, katero vrže čez rame kakor navaden kmet. Ne samo po kmetih, nego tudi v mestu so popje opravljeni zel6 siromašno, da, celo umazani so. Časih se sliši mnenje, da se po žilah denašnjih Grkov ne pretaka ni kapljica starohelenske krvi. To ni res; Grki so pač zelo pomešani s Slovani in Romani, ali temeljni element je venderle starohelenski. v Ze narodni značaj je ostal vedno tisti. Kakor stari Grki, tako so tudi sedanji zeld gibični, dovzetni, bistroumni in ukaželjni. Ne pazijo samo na duševno izobrazbo, nego zlasti tudi na telesno, prav kakor njih pradedje. Povsod goje v šolah tudi telovadbo in otroške igre. Vsako četrto leto napravljajo v starem stadijonu, vzhodno od Aten, ljudske veselice in igre, podobne nekdanjim olimpijskim. V obrazu pač večkrat zapaziš slovanski tip, ali na otokih (n. pr. že na Salamini) se je še ohranil prvotni tip, ki je precej podoben albanskemu. Tudi novogrški jezik se je neposredno razvil iz starogrščine, in sedanji Grki celo trde, da stari niso tako govorili, kakor so pisali. Občeznano je, da sedaj izgo- S. Rutar: Atene. 621 varjajo n, u, st, in 01 kakor i\ u v diftongih kot f, fi kot v in %¦ kakor angleški th (s). V navadnem govoru imajo vse polno tujih izrazov, zlasti italijanskih in turških. Gomb, blato, garifonija (nagelj) so tudi Slovencem znane besede. V Atenah je jedino grško vseučilišče (~avs7rt,