SK 05 Slivnica–Arja vas priključek Ljubečna Leskovec pri Celju . . Milena Horvat Leskovec pri Celju Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 38 Leskovec pri Celju Uredniški odbor Avtorica Sodelavec Recenzent Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Milena Horvat Bojan Djurić dr. Tina Žerjal Vanja Celin, tehnična urednica Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Zavod za varstvo kulturne dediščine Robert Žvokelj, likovni urednik Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Center za preventivno arheologijo Boris Vičič, član Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica milena.horvat@ff.uni-lj.si bojan.djuric@ff.uni-lj.si Lektorica Izdajatelj Martina Rotar Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije Vanja Celin, Nives Spudić Zanj Jelka Pirkovič, generalna direktorica Računalniška obdelava in priprava slik Vanja Celin, Milena Horvat, Jurij Soklič Geodetske izmere in načrt najdišča Vizura d.o.o., Celje, Vanja Celin Fotografije terenskih posnetkov Rafko Urankar, Marija Korošec, Darja Grosman Vektorizacija terenskih risb Vanja Celin, Jurij Soklič Risbe gradiva Natalija Grum, Jožica Hrustel Tehnična obdelava risb gradiva in tabel Milena Horvat Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, avgust 2013 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.431Leskovec) HORVAT, Milena, 1948- Leskovec pri Celju [Elektronski vir] / Milena Horvat ; [sodelavec] Bojan Djurić ; [načrt najdišča Vanja Celin ; fotografije terenskih posnetkov Rafko Urankar, Marija Korošec, Darja Grosman ; risbe gradiva Natalija Grum, Jožica Hrustel]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 38) ISBN 978-961-6902-37-3 268192000 . Kazalo Uvod 5 Geografski in geomorfološki podatki 6 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 7 Metode izkopavanja 10 Stratigrafija 11 Faze arheoloških ostalin 11 Latensko-rimsko obdobje 11 Novoveške ostaline 25 Katalog gradiva 37 Literatura 48 Dodatek 1 49 . . Uvod V letu 2004 je bil na njivskih in travniških površinah vzhodno od cerkve Sv. Jožef v vasi Leskovec, na trasi AC SK 05 Slivnica–Arja vas, priključek Celje vzhod (Ljubečna) izdelan ekstenzivni te- renski pregled (Tica/Djurić 2004). Na parcelah št. 851/3, 854/2,3 k.o. Trnovlje je bilo odkrito arheološko najdišče z domnevni- mi antičnimi ostalinami, ki naj bi se raztezalo med AC profiloma 30 (km 1,4 + 50,00) in 32 (km 1,5 + 50,00 m) na površini ok. 4000 mC. Testna jarka TJ 1 in TJ 5 sta pokazala, da se nahaja na geolo- ški osnovi ok. 4 cm debela kulturna plast, in sicer 32 cm pod or- nico (Djurić 2004). V skladu s sklepom SAAS je bilo treba izpelja- ti arheološke zaščitne raziskave na celotni površini 4000 mC. Od tega naj bi bila ohranjena kulturna plast na okoli 10 % celotne po- vršine (tj. 400 mC). V geološko osnovo vkopane raznovrstne struk- ture so bile ocenjene na ok. 5 % celotne površine (tj. 200 mC) s povprečno globino 30 cm. Za ornico do globine 32 cm je bil pred- viden strojni izkop. Za arheološke zaščitne raziskave na arheološkem najdišču Leskovec je v drugi fazi javnega naročila, objavljenega dne 12. 4. 2005 (Uradni list RS št. 36/04–JN 2005–1/5), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izbral najugodnejšega ponudni- ka Univerzo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto, Ljubljana (pogod- ba DARS, d.d., št. 530/2005). Zaščitne raziskave je prevzel Odde- lek za arheologijo (Horvat 2005). Dela so potekala od 12. 5. do 30. 5. 2005 (15 delovnih dni). Delovno skupino so poleg vodje razi- skovanj Milene Horvat, univ. dipl. arheol., sestavljali še tehnik in 5 fizičnih delavcev. V času izkopavanj je pod vodstvom Darje Grosman in Milene Horvat opravljalo terenske vaje 21 študentov Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ves čas poteka del je bil navzoč nadzornik ZVKD Slovenije, OE Celje. Delo je spremljala tudi strokovna komisija, ki jo je izbral SAAS. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 5 Geografski in geomorfološki podatki Najdišče Leskovec (sl. 1–5) leži v Celjski kotlini, ki se razprostira na 3 Raziskani predel najdišča na trasi AC SK 05 Slivnica–Arja vas, M 1:10 000; podlaga TTN5, list H252100 ter idejni projekt DARS; vzhodnem robu slovenskega alpskega sveta, v Spodnji Savinjski dolini 0 0 . 0 +5 0 . 1 2 2 ©GURS, ©DARS. Rdeče. Označena cestna profila zaznamujeta prostor (Spodnja Savinjska ravan), ki jo je izoblikoval osrednji tok Savinje. 0 0 . terenskega pregleda. 0 +0 1 . 1 3 2 Savinjsko ravan sestavlja obsežen vršaj, ki ga je nasula in izobli- 0 0 . 0 +5 1 . 1 4 2 kovala Savinja s pritoki. Obrobne dele ravnine, ki prehajajo v po- 0 0 . 0 +0 2 . 1 5 2 bočja gričevnatega in hribovitega sveta, sestavljajo pliocenski in 0 0 . 0 pleistocenski nanosi, med katerimi prevladujejo silikatni prod in +5 2 . 1 6 2 ilovice. Te površine so najobsežnejše na zahodu. Znatne površine 0 0 . 0 +0 3 . 1 7 2 mastne ilovice (med katero so tudi tanjši vložki silikatnega pro- 0 0 . 0 +5 3 . 1 8 2 da) so izrabljali v podeželskem opekarstvu. Na tradicijo številnih 0 0 . 0 +0 4 . 1 9 2 opekarn, ki so delovale severno in zahodno od Celja, se je naslo- 0 0 . 0 +5 4 . 1 0 3 nila tudi industrija keramičnih izdelkov na Ljubečni, ki leži v ne- 0 0 0 0 0 0 . 0 0 . 0 0 . 0 0 0 . 0 0 0 . 0 +0 5 . 1 1 3 0 0 . 0 0 0 . 0 4 0 0 . 0 8 + 0 . 0 2 + 0 0 0 6 + 4 0 0 . 0 0 + 4 . posredni bližini Leskovca (Perko/Orožen Adamič 1999, 166, 167). 0 0 . 4 + 4 . 0 0 . 0 8 + 5 . 1 0 0 . 0 + 5 . 1 0 0 . 0 6 + 6 . 1 4 0 . 0 0 6 . 1 4 0 . 0 4 + 6 . 1 4 . 0 8 + . 1 4 0 0 2 + 7 1 4 6 + 8 . 1 4 4 0 + 8 . 4 + 8 . 1 4 + + 9 . 1 9 . 1 4 0 0 . 1 4 . . 1 4 2 1 4 2 4 4 4 4 0 0 . 0 +5 5 . 1 2 3 0 0 . 0 +0 6 . 1 3 3 1 Geografski položaj najdišča Leskovec 1 na DMR 100; ©GURS. 0 0 . 0 +5 6 . 1 0 0 . 0 +0 7 . 1 5 3 0 0 . 0 +5 7 . 1 6 3 0 0 . 0 +0 8 . 1 7 3 0 0 . 0 +5 8 . 1 8 3 4 Območje najdišča pred izkopavanjem. 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 5 Pogled na najdišče po zaključku izkopavanj. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 6 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ek- kosov oz. 91,81 % vseh artefaktov), fragmenti (predvsem novo- stenzivnem arheološkem pregledu aprila leta 2004 (Tica/Djurić veške in moderne) keramike (skupaj 111 kosov oz. 6,14 %; prevla- 2004), v oktobru istega leta opravila ekipa pod vodstvom Bojana dujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih veli- Djurića (Djurić 2004). Opravljen je bil podpovršinsko v mreži kosti), tem pa sledijo predvsem kosi železa (19 kosov oz. 1,05 %) 10 × 10 m na parcelah št. 850, 851/2,3, 854/3 in 1584/1 k. o. Trno- in stekla (15 kosov oz. 0,83 %) ter samo 3 kosi plastike (sl. 11, 12). vlje (sl. 8–9). Parcele so bile v času pregleda njive oz. strnišča, Med fragmenti keramike je bilo odkritih 15 kosov arheološko po- ki ležijo severno od trnoveljske ceste proti Ljubečni in vzhodno vednih fragmentov keramike (13,51 % vse keramike) rimskodob- od cerkve sv. Jožefa. Območje je bilo malce dvignjeno nad dokaj ne starosti. Določitev keramike je opravil avtor. vlažno okolico, prepleteno z jarki in potoki. Na pregledanem območju je bilo izkopanih pet (5) testnih jarkov Na pregledani površini je bilo pobranih 1808 artefaktov (glej Do- (TJ), velikih 1 × 1 m (sl. 10), ki so vsi pokazali enotno in preprosto datek 1 in sl. 7, 10–12), med katerimi močno prevladujejo fra-stratigrafsko situacijo – pod 30–40 cm debelo plastjo ornice je gmenti gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 1660 ležala meljasta geološka osnova. 6 Gradivo z intenzivnih površinskih pregledov. M 1:1 1, 2 1 2 M 1:2 3, 4 M 1:3 5 3 4 5 Gradivo hrani NMS. 1 LES ZE 13B 2 LES ZE 7C 4 LES ZE 5C Del poligonalne plastične zapestnice Del plastične zapestnice ali ogrli- Del izvihanega ustja skodelice ro- Okrajšave prosojne zelene barve z vtisnjenim ce temno rjave barve, pravokotne- žnate barve 7.5YR8/4 z vtisnjeno LES Leskovec ornamentom na posameznih fase- ga preseka, razpokane površine in s črko pod zunanjim robom; v. 2,5 cm, ZE zbiralna enota tah; dl. 2,5 cm, š. 1 cm, podolžno luknjico v sredini; š. 2,8 cm, pr. 11,2 cm. NMS Narodni muzej Slovenije db. 0,4–0,5 cm. dl. 1,8 cm, db. 0,9–1 cm. pr. premer 5 LES ZE 15F v. višina 3 LES ZE 1D Del odebeljenega in profiliranega š. širina Del močno odebeljenega izvihane- ustja pokrovke zelo bledo rjave bar- dl. dolžina ga ustja lonca zelo bledo rjave barve ve 10YR7/4; v. 2,8 cm, š. 4,3 cm, db. debelina 10YR8/3; v. 2,1 cm, š. 4,2 cm, pr. 40 cm. pr. 26 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 7 0 7 Diagram površinskih najdb keramike v %. 10 Pregledana površ0i. n0a +0na1j. d1išča, lokacija testnih jarkov in razprostranjenost antične ter 3n antična keramika (14,28 %) 2 ovoveške/moderne keramike; M 1:2000. novodobna in moderna keramika (85,72 %) raziskano območje TJ - testni jarek antična keramika novoveška keramika 0 0 . 1–2 0 +5 1 . 1 1–14 4 2 2,1–3 15–24 3,1–5 25–34 5,1–8 35–40 8,1 in več 41 in več 0 0 . 0 +0 2 . 1 5 2 8 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na lokaciji Leskovec na di-gitalnem ortofoto posnetku, M 1:10 000; podlaga DOF5, list H252161A in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. 0 0 . 0 +5 0 . 1 2 2 0 0 . 0 +5 2 . 1 0 0 . 0 +0 1 . 1 6 2 3 2 0 0 . 0 +5 1 . 1 4 2 0 0 . 0 +0 2 . 1 5 2 TJ 2 0 0 . 0 +5 2 . 1 6 2 0 0 . 0 +0 3 . 1 7 2 0 0 . 0 +0 3 . 1 7 2 0 0 . 0 +5 3 . 1 8 2 0 0 . 0 +0 4 . 1 9 2 0 0 . 0 +5 4 . 1 0 3 0 0 0 0 0 0 . 0 0 . 0 0 . 0 0 0 . 0 0 0 . 0 +0 5 . 1 1 3 0 0 . 0 0 0 . 0 4 0 0 . 0 8 + 0 . 0 2 + 0 0 0 6 + 4 0 0 . 0 0 + 4 . 0 0 . 4 + 4 . 0 0 . 0 8 + 5 . 1 0 0 . 0 + 5 . 1 0 0 . 0 6 + 6 . 1 4 0 . 0 0 6 . 1 4 0 . 0 4 + 6 . 1 4 . 0 8 + . 1 4 0 0 2 + 7 1 4 6 + 8 . 1 4 4 0 + 8 . 4 + 8 . 1 4 + + 9 . 1 9 . 1 4 0 0 . 1 4 . . 1 4 2 1 4 2 4 4 4 4 0 0 . 0 +5 5 . 1 2 3 TJ 1 0 0 . 0 +0 6 . 1 3 3 0 0 . 0 +5 6 . 1 0 0 . 0 +0 7 . 1 5 3 0 0 . 0 +5 7 . 1 6 3 0 0 . 0 +0 8 . 1 7 3 0 0 . 0 +5 8 . 1 8 3 9 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Leskovec na Franciscejskem TJ 4 TJ 3 katastru, M 1:10 000, georeferenciran; podlaga AS 177/C/F/C44, lista 0 0 . 0 +5 0 . 1 2 2 A01 in A04; ©Arhiv Slovenije. 0 0 . 0 +0 1 . 1 3 2 0 0 . 0 +5 1 . 1 4 2 TJ 5 0 0 . 0 +0 2 . 1 5 2 0 0 . 0 +5 2 . 1 6 2 0 0 . 0 +0 3 . 1 7 2 0 0 . 0 +5 3 . 1 8 2 F E D C B A 0 0 . 0 +0 4 . 1 9 2 0 0 . 0 +5 4 . 1 0 3 0 0 0 0 0 0 . 0 0 . 0 0 . 0 0 0 . 0 0 0 . 0 +0 5 . 1 1 3 0 0 . 0 0 0 . 0 4 0 0 . 0 8 + 0 . 0 2 + 0 0 0 6 + 4 0 0 . 0 0 + 4 . 0 0 . 4 + 4 . 0 0 . 0 8 + 5 . 1 0 0 . 0 + 5 . 1 0 0 . 0 6 + 6 . 1 4 0 . 0 0 6 . 1 4 0 . 0 4 + 6 . 1 4 . 0 8 + . 1 4 0 0 2 + 7 1 4 6 + 8 . 1 4 4 0 + 8 . 4 + 8 . 1 4 + + 9 . 1 9 . 1 4 0 0 . 1 4 . . 1 4 2 1 4 2 4 4 4 4 0 0 . 0 +5 5 . 1 2 3 0 0 . 0 +0 6 . 1 3 3 0 0 . 0 +5 6 . 1 0 0 . 0 +0 7 . 1 5 3 0 0 . 0 +5 7 . 1 6 3 0 0 . 0 +0 8 . 1 7 3 0 0 . 0 +5 8 . 1 8 3 10m 0 0 . 0 +0 6 . 1 3 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 8 0 11 Razprostranjenost n 0 0 . 0 . ov 0oveškega in modernega gradbenega materiala; 12 Razprostranjenost novodo0 0b +n +0 1 ega železa, stekla in plastike; M 1:2000. . 1 . 1 1 3 M 1:2000. 3 2 2 železo 15–30 steklo 31–45 plastika 21–30 66–85 0 0 0 . 0 . 86 in več 0 0 5 + +5 1 . 1 1 . 1 4 2 4 2 0 0 0 0 . . 0 0 0 + 2 +0 . 2 1 . 1 5 2 5 2 0 0 0 . 0 . 0 5 0 + 2 . +5 1 2 . 1 6 2 6 2 0 0 . 0 0 0 0 + . 3 . 0 1 +0 3 . 1 7 2 7 2 F E F D E C D B C A B A 10m 10m 0 0 . 0 0 + 6 . 1 3 3 0 0 . 0 +0 6 . 1 3 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 9 Metode izkopavanja Pred strojno odstranitvijo ornice je bila na vsej površini, predvi- 13 Prikaz arheološkega območja po kvadrantih in lokacija presekov; M 1:1000. deni za arheološki izkop, izpeljana zakoličba I. reda na kvadran- te 20 × 20 m z osjo mreže v državnem koordinatnem sistemu. Po raziskano območje strojni odstranitvi ornice pa še zakoličba na kvadrante velikosti P – presek 5 × 5 m (148 kvadrantov) (sl. 13). KP – kontrolni presek Vse meritve na terenu so bile izvajane z elektronskim tahime- trom. Vsaka stratigrafska enota je bila na terenu dokumentira- na v vseh klasičnih oblikah tj. od opisa do risbe in fotografije z najdbami in vzorci vred. Zaradi pojavljanja izjemnega števila ar- heoloških struktur na terenu je bila uporabljena fotografija z di- gitalnim fotoaparatom kot osnova za grafično dokumentiranje. V ta namen je bil uporabljan dnevnik meritev (po potrebi so bile izdelane tudi fotoskice) kot osnova za metrično in arheološko 1 2 3 4 5 6 obravnavo in vrednotenje. Izdelan je bil tudi letalski posnetek 7 8 9 10 11 12 terena, ki ga je izdelala Darja Grosman. Ves čas izkopavanj je po- 13 14 15 16 17 KP3 18 tekala tudi primarna obdelava najdb (pranje, grobo sortiranje). 19 20 21 22 23 24 25 Mokro sejanje je bilo uporabljeno za polnila vkopov. 26 27 28 29 30 31 32 Zaradi izredne vročine v času izkopavanj (do 32 °C) je bila po P4 33 34 35 36 37 38 39 strojni odstranitvi ornice ločljivost struktur izredno težka. Da bi P5 KP4 si olajšali identifikacijo ostalin (predvsem stojk) in pospešili po- 40 41 42 43 44 45 46 tek izkopavanj, smo ob pomoči D. Grosman izdelali zračni po- 47 48 49 50 51 P 5 1 2 53 snetek terena. Pri panoramskem posnetku smo lahko na izko- 54 55 56 57 58 59 60 61 pani površini ugotovili strukture, ki s tal sploh niso bile vidne ali 62 63 64 65 66 67 68 69 pa zelo slabo. Stojke, ki jih je pokazal posnetek iz zraka, so bile 70 71 72 73 74 75 76 77 prepoznane pozneje tudi na terenu. Zaradi suše je namreč prst 78 79 7 80 81 82 83 84 85 okrog stojke razpokala v krogu. 86 87 8 88 89 90 91 KP5 92 93 Strojno in ročno izkopano zemljo smo deponirali na skrajnem se- 94 95 96 9 P 9 6 7 98 99KP6100 vernem delu, na površini, kjer je jarek za kanalizacijo poškodoval P1 kulturne plasti, in predelu, kjer strukture niso bile ugotovljene 101 102 103 104 105 106 107 108 P2 ob strganju površine (kv. 1–18). 109 110 111 112 113 114 115 11 P 6 3 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 10 Stratigrafija Zaporedje plasti je prikazano na preseku P4 (kv. 36 – sl. 14, 15). SE 10/11 – ornica. Izkop ornice je bil opravljen strojno. Ker zemljišče pada v smeri proti jugu, je naraščala tudi debelina orni- ce proti južnemu delu raziskane površine. Med najdbami v njej je prevladovala predvsem keramika (novoveška), medtem ko je bilo kovinskih najdb malo (žeblji, traktorski deli). SE 23 – sivo rjav meljast sediment. Na dnu sedimenta so se na- hajale redke najdbe prazgodovinske keramike. Depozit je prekri- val celotno raziskano površino in je predstavljal osnovo, v katero je na nekaterih predelih izkopane površine posegala tudi kme- tijska obdelava. SE 70 – marmorirana ilovica olivno rjave barve – sterilna plast. Vanjo so bile vkopane prazgodovinske (stojke) in novoveške strukture (drenažni jarki, vkopi). 14 Zaporedje plasti na preseku P4. 15 Presek P4 v severnem delu izkopnega polja; M 1:25. SE 1 – ruša SE 23 - sivorjav meljast sediment SE 10 – ornica SE 70 - marmorirana ilovica SE 11 – ornica kv. 36 1 z = 249,505 10 11 23 70 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 11 16 Kompozitni načrt najdišča; M 1:500. raziskano območje latensko/rimsko obdobje novi vek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 9 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 12 13 14 15 16 17 18 17 Detajlni kompozitni načrt; M 1:250. 135 4 raziskano območje latensko/rimsko obdobje 134 novi vek 131 139 1 stratigrafska enota 19 20 21 22 133 23 24 25 1 26 27 28 29 30 31 32 69 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 245 117 47 48 49 243 50 115 52 51 52 53 61 58 147 241 113 129 127 44 46 54 56 239 111 203 47 49 147 50 D 123 237 125 42 B 54 55 56 57 235 58176 205 207 20 5 9 9 60 61 32 109 233 63 30 50 180 231 A 40 28 174 E 50 50 229 171 65 211 34 36 62 63 64 65 227 66 121 26 67 68 69 169 178 38 225 50 167 67 211 24 21 119 19 17 149 199 70 71 7 72 73 74 7 5 5 0 50 197 151 76 77 15 9 173 13 195 184 50 50 50 193 7 265 83 81 78 79 7 80 81 82 277 275 83 77 84 85 261 250 273 79 75 263 271 50 73 105 279 87 50 269 85 267 50 86 87 8 88 89 90 91 92 93 50 147 154 156 107 50 145 50 93 101 9 1 4 65 95 96 9 97 143 98 99 97 9995 100 50 147 163 161 159 157 50 5 141 91 148 50 89 223 50 50 147 101 102 103 104 105 106 107 108 191 69 5m 109 110 111 112 113 114 115 116 187 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 13 117 118 119 120 121 122 123 124 Faze arheoloških ostalin Najstarejše gradbene ostaline »kmetije« lahko zaradi izredno (stojke SE 121, SE 26, SE 38) in zunanje severne stene (stojke SE 58, skromne ohranjenosti keramičnih ostalin datiramo v poznola- SE 61, SE 52, SE 115) (sl. 19, 20a, 20b, 21). Od zunanje stene stav- tenski oz. zgodnjerimski čas. Novoveške ostaline so povezane s be so bili oddaljeni 1,5 m (sl. 19). Torej uvrščamo objekt 1 med kmetijsko (drenažni jarki, orne brazde, kolesnice) in obrtno de- zgradbe z zunanjim sistemom strešne podpore. javnostjo (pridobivanje gline, cesta oz. pot) 20. stoletja prebival- Stanovanjski del objekta je bil dvoprostoren (prostora A in B) in cev Leskovca oz. Ljubečne (sl. 16, 17). je bil omejen na vzhodno polovico zgradbe. Prostor A je bil pra- vokotne oblike in je bil velik 4,05 × 3,35 m. Prostor B je bil manj- Latensko-rimsko obdobje ših dimenzij, velik 2,70 × 3,50 m. Prostora je ločevala predelna stena. Tvorile so jo stojke SE 209, SE 207 in SE 205. Prehod med prostoroma je bil po vsej verjetnosti med stojkama SE 209 in SE 207. Vhod v stanovanjski del objekta je bil urejen ob jugo- vzhodnem vogalu prostora B – med stojkama SE 209 in SE 42. Naselbinske ostaline Pred vhodom je bil postavljen napušč (oz. vhodni nadstrešek), velik 1,2 × 3,7 m. Sledove najstarejše gradbene dejavnosti, ki smo jo časovno uvr- Ozek, dolg hodnik (prostor C), velik 1,25 × 7,30 m, je delil gospo- stili na prehod iz latenskega v rimsko obdobje, smo zasledili (z darski del objekta od stanovanjskega. S hodnikom je bila vzpo- določenimi prekinitvami, ki so posledica preglobokega oranja) stavljena notranja komunikacija med prostoroma D in E v go- skoraj na vsej raziskani površini. Na podlagi ohranjenih grad- spodarskem delu objekta. Obenem pa je omogočal povezavo benih ostalin sklepamo, da je šlo za »kmetijo« z večjo stavbo med stanovanjskim in gospodarskim delom z vrati, ki so se mo- (objekt 1), s pripadajočima gospodarskima poslopjema (objekta 2 rala nahajati v zahodni steni prostora A ali prostora B. in 3) in zemljiščem. Ograja (objekt 4), ki je obdajala »kmetijo«, je Gospodarsko poslopje je bilo »prislonjeno« ob zahodno steno bila ohranjena na južnem, vzhodnem in severnem delu (sl. 18). V stanovanjskega objekta. Bilo je pravokotne oblike, veliko 3,10 nadaljevanju podajamo opis objektov. × 10,30 m. Zdi se, da je najbolj smotrna delitev na dva prostora (označena z D in E). Predelna stena je bila zgrajena verjetno med Objekt 1 – stanovanjsko-gospodarski objekt stojkama SE 233 in SE 109. Dimenzije večjega prostora D so bile Nahajal se je na skrajnem vzhodnem delu izkopnega polja 2,70 × 6,40 m. Zanj je bil urejen vhod s severne dvoriščne stra- (sl. 17–19). Izstopal je po velikosti kakor tudi po tehniki gradnje. ni (in sicer med stojkama SE 243 in SE 115) v širini najmanj 2,00 m Bil je skoraj pravokotne oblike, velik 9,20 × 10,46 × 9,10 × 10,4 m (razdalja med stojkama 2,62), pa tudi med stojkama SE 123 in (z nadstreškoma 13,5 m). Gre za kombinacijo stanovanjsko (pro- SE 111, v širini 0,82 m, iz hodnika C. Nad vhodom je bil zgrajen stora – prostor A, B) -gospodarskega (prostora D, E) objekta. Ozek nadstrešek (dimenzije 1,6 × 2,88 × 1,20 × 2,88 m), ki je bil pod- hodnik (prostor C) je ločeval stanovanjski del od gospodarskega. prt s stojkama SE 245 in SE 117. Prostor E, ki je bil po dimenzijah Vhod v stanovanjski del je ležal na sredini vzhodne stene objekta. manjši – velik 2,70 × 3,70 m – je imel vhod preko prostora C med Objekt je bil grajen v tehniki gradnje s stojkami (sl. 19). Jame stojk stojkama SE 171 in SE 174 v širini 0,92 m . Tudi na južnem delu go-so bile nepravilno kroglastih oblik, premera od 0,30 do 0,40 m. spodarskega poslopja je bil zgrajen manjši nadstrešek (velik 1,60 Globoke so bile v povprečju od 0,07 do 0,14 m. Razdalja med stojka- × 1,10 m), ki so ga podpirale stojke SE 225, SE 167, SE 67 in še ena mi (termin stojka po Barker 1998, 21–23) je bila med 0,80 in 1,16 m (v stojka, ki pa je bila med izkopavanji prezrta (prepoznana je bila povprečju 1,00 m). Zgornji konci stojk so bili začepljeni v horizon- kasneje na letalskem posnetku). Glede na tlorisno zasnovo ce- talni tram, ki je tvoril zgornji rob ogrodja stene. Ta stenski skelet je lotnega objekta 1 je velika verjetnost, da so bili v teh ozkih pro-bil po vsej verjetnosti prepleten s prepletom iz šibja (po navadi iz storih (D in E) urejeni hlevi. Seveda za ta predvidevanja nimamo vrbovih, jesenovih ali drugih), ki je bil včasih dopolnjen tudi z de- nobenih materialnih dokazov (npr. živalskih iztrebkov ali drugih belejšimi rastlinskimi stebli in nazadnje obojestransko zamazan z organskih ostankov), opiramo se le na interpretacijo tlorisne za- ilovico – tehnika gradnje s prepletom (Tesch 1992, sl. 6a–c). snove podobnih objektov, odkritih na drugih najdiščih. Lesene stavbe večjih dimenzij, kakršen je bil tudi objekt 1, so bile Objekt 1 je bil pokrit z dvema tipoma streh: stanovanjski del grajene na poseben način. Zaradi velike teže strehe je bila do- objekta je pokrivala dvokapna, gospodarski pa enokapna stre- dana linija podpornih strešnih nosilcev (Zimmermann 2001, 165, ha. Enokapna streha sodi med najstarejše tipe ostrešja. Enoka- Abb. 1) ob notranjo ali ob zunanjo steno zgradbe, in to ob vseh pnica ima eno nagnjeno ploskev za odtok vode. Pri dvokapni- štirih ali pa le ob dveh stenah (Zimmermann 2001, Abb. 4, E1; cah je bila najbolj razširjena slemenska strešna konstrukcija. Šalkovsky 2001, 19, Abb. 2, 6F–H; 67, Abb. 27, 2). Podporni stre- Glede na dimenzije stavbe je bilo verjetno uporabljeno po- šni nosilci so bili pri objektu 1 ugotovljeni vzdolž zunanje južne vezje z eno podprto lego (Berce et al. 1987, 218, 42–45). Zaradi Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 14 7 8 9 10 11 12 18 Načrt najdišča z ostanki latenskih oz. rimskih struktur; M 1:250. raziskano območje kurišče 13 14 15 16 17 18 latensko/rimsko obdobje 135 prezrta stojka zaprti prostor 134 131 odprti prostor 139 19 20 21 22 23 24 25 133 1 stratigrafska enota 26 27 28 29 30 31 32 Objekt 4 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 245 117 47 48 49 243 50 115 52 51 52 53 61 58 241 113 129 127 44 46 54 56 239 111 203 47 49 Objekt 1 D 123 237 125 42 B 54 55 56 57 235 58176 205 207 59 209 60 61 32 109 233 63 30 C 231 A 40 28 174 229 E 171 65 211 34 62 63 64 65 66 6736 68 69 227 121 26 169 178 38 225 211 167 67 24 21 119 19 17 149 199 70 71 7 72 73 74 75 151 76 77 Objekt 2 197 15 9 13 195 7 193 Povezovalni hodnik 83 81 78 79 7 80 81 82 277 275 83 77 84 85 261 273 Objekt 3 79 75 263 271 73 105 279 87 269 85 267 86 87 8 88 89 90 91 92 93 154 107 93 9 1 4 65 95 96 9 97 98 99 143 99 100 163 161 159 157 Objekt 4 97 95 141 91 89 101 102 103 104 105 106 107 108 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 15 109 110 111 112 113 114 115 116 19 Tloris stanovanjsko-gospodarskega objekta 1; M 1:100. raziskano območje 245 latensko/rimsko obdobje 117 prezrta stojka zaprti prostor odprti prostor 243 115 52 58 50 61 51 1 stratigrafska enota 241 113 129 127 44 56 46 54 239 111 203 47 49 D Objekt 1 125 42 237 123 B 235 207 58 205 209 59 176 63 32 233 C 109 30 A 231 40 174 28 E 65 211 34 229 171 36 66 26 67 227 178 169 121 38 225 211 167 67 24 21 119 Objekt 2 5m 20a Tlorisi in preseki stojk v objektu 1; M 1:20. A A A SE 54 SE 203 SE 47 SE 49 SE 245 SE 243 SE 52 SE 58 A A Kv. 59 249.074 Kv. 59 Kv. 59 B Kv. 59 Kv. 50 Kv. 50 Kv. 51 Kv. 52 A B A B B B B B A B A B A B A B A B A B 249.074 SE 241 SE 239 SE 113 A SE 176 A A SE 42 SE 205 A SE 207 SE 209 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 59 Kv. 59 Kv. 59 Kv. 59/67 B A 249.119 A B B B B A B A B B A B A B A B 249.119 A B 249.106 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 16 SE 56 SE 233 SE 229 SE 231 SE 125 SE 118 SE 116 SE 61 A Kv. 60 Kv. 66 Kv. 66 Kv. 66 Kv. 59 Kv. 50 Kv. 50 Kv. 51/59 A B C A A A A D C B B A B D B B B A B A B A B A B A B A B A B C D C D SE 123 SE 237 SE 235 SE 112 Kv. 58 Kv. 58 A A 249.105 Kv. 58 Kv. 58 SE 227 SE 110 SE 171 SE 145 Kv. 66 A Kv. 66 A Kv. 66 Kv. 66 A A B B B B A B A B B B A B A B A B 249.105 A B SE 129 SE 127 SE 44 SE 46 Kv. 59 A Kv. 59 B Kv. 59 Kv. 59 B B A A A B A B A B A B A B 249.086 A A A SE 245 SE 243 SE 52 SE 58 A Kv. 50 Kv. 50 Kv. 51 Kv. 52 B B B B A B A B A B SE 241 SE 239 SE 113 A SE 176 A A Kv. 58 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 58 B B B A B A B A B 249.106 20b Tlorisi in preseki stojk v objektu 1; M 1:20. SE 125 SE 118 SE 116 SE 61 A Kv. 59 Kv. 50 Kv. 50 Kv. 51/59 A A D C B B B A B A B A B C D SE 123 SE 237 SE 235 SE 112 Kv. 58 Kv. 58 A A 249.105 Kv. 58 Kv. 58 B B A B A B 249.105 SE 129 SE 127 SE 44 SE 46 Kv. 59 A Kv. 59 B Kv. 59 Kv. 59 B B A A A B A B A B A B A B 249.086 A A A SE 54 SE 203 SE 47 SE 49 SE 245 SE 243 SE 52 SE 58 A A Kv. 59 249.074 Kv. 59 Kv. 59 B Kv. 59 Kv. 50 Kv. 50 Kv. 51 Kv. 52 A B A B B B B B A B A B A B A B A B A B 249.074 SE 241 SE 239 SE 113 A SE 176 A A SE 42 SE 205 A SE 207 SE 209 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 58 Kv. 59 Kv. 59 Kv. 59 Kv. 59/67 B A 249.119 A B B B B A B A B B A B A B A B 249.119 A B 249.106 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 17 SE 56 SE 233 SE 229 SE 231 SE 125 SE 118 SE 116 SE 61 A Kv. 60 Kv. 66 Kv. 66 Kv. 66 Kv. 59 Kv. 50 Kv. 50 Kv. 51/59 A B C A A A A D C B B A B D B B B A B A B A B A B A B A B A B C D C D SE 123 SE 237 SE 235 SE 112 Kv. 58 Kv. 58 A249.105 Kv. 58 A Kv. 58 SE 227 SE 110 SE 171 SE 145 Kv. 66 A Kv. 66 A Kv. 66 Kv. 66 A A B B B B A B A B B B A B A B A B 249.105 A B SE 129 SE 127 SE 44 SE 46 Kv. 59 A Kv. 59 B Kv. 59 Kv. 59 B B A A A B A B A B A B A B 249.086 SE 54 SE 203 SE 47 SE 49 A Kv. 59 249.074 Kv. 59 Kv. 59 B Kv. 59 A B A B A B A B A B 249.074 SE 42 SE 205 A SE 207 SE 209 Kv. 59 Kv. 59 Kv. 59 Kv. 59/67 B A 249.119 A B B A B A B A B 249.119 20c Tlorisi in preseki stojk v objektu 1; M 1:20. SE 56 SE 233 SE 229 SE 231 Kv. 60 Kv. 66 Kv. 66 Kv. 66 A B C A A A B D B B A B A B A B A B C D SE 227 SE 110 SE 171 SE 145 Kv. 66 A Kv. 66 A Kv. 66 Kv. 66 A A B B B B A B A B A B A B 21 Pogled na stanovanjsko-gospodarski objekt 1 z juga proti severu. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 18 razbremenitve strehe je bila dodana linija podpornih strešnih Objekt 2 – pomožno gospodarsko poslopje – »kašča« nosilcev (podpor) v oddaljenosti 1,50 m od zunanje južne (4 pod- (sl. 18, 22, 23) porni nosilci – SE 38, SE 26, SE 121 in eden je bil pri izkopavanjih Komaj 2,3 m južno od stanovanjsko–gospodarskega objekta 1 se prezrt) in severne stene (4 podporni nosilci - SE 58, SE 61, SE 52, je nahajalo pomožno gospodarsko poslopje – mogoče kašča. Bilo en strešni nosilec je bil prezrt in SE 115 – sl. 19). je pravokotne oblike, veliko 2,90 × 4,10 m, orientirano J–S. Ogra- ja, ki je bila postavljena okrog kmetije, se je navezovala na SV poslopja. Kašča je bila dvignjena od tal. 22 Tloris objekta 2 in 3; M 1:100. Gospodarsko poslopje je bilo enoprostorno z vhodom verjetno raziskano območje na JV vogalu med stojkama SE 9 in SE 195. Grajeno je bilo v tehni- latensko/rimsko obdobje ki gradnje s stojkami (sl. 22). Jame stojk so bile nepravilnih okro- zaprti prostor glih oblik, premera ok. 0,30 do 0,40 m. Globoke so bile do 0,15 m odprti prostor (sl. 23). Razdalja med stojkami je variirala od 0,70 do 1,30 m. Krat- 1,0 nadmorska višina ke razdalje med stojkami (v povprečju okrog 1,00 m) bi kazale na 1 stratigrafska enota to, da je stala stavba verjetno na koleh - torej dvignjena od tal. Dvokapno streho sta nosila slemenska nosilca SE 21 in SE 9. Go- spodarsko poslopje (oz. objekt 2) je bilo s pomožnim gospodar- skim poslopjem 3 (objekt 3) povezano s povezovalnim hodnikom, dolgim ok. 3,20 m in širokim najmanj 1,70 m. Objekt 3 – pomožno gospodarsko poslopje (sl. 22, 24) Objekt 3 je zavzemal najjužnejšo pozicijo med ohranjenimi objekti na vzhodnem delu kmetije. Bil je pravokotne oblike (velik 2,80 × 4,30 m), s tem da se je na južni strani zožil na širino 1,30 m in dolžino 3,00 m. Orientiran je bil vzhod–zahod. Vhod v objekt je bil verjetno ob stojki SE 77. S povezovalnim hodnikom, dolgim 3,20 m in širokim ok. 1,70 m, je bil povezan z objektom 2. Objekt je bil grajen v tehniki gradnje s stojkami (sl. 22, 24). Jame stojk, povprečno velike od 0,30 do 0,40 m, so bile nepravilnih okroglih oblik. Globoke so bile od 0,07 do 0,16 m. Razdalja med stojkami je bila v povprečju med 0,70 do 1,30 m. Pojavljale so se 24 21 119 v štirih vzporednih linijah. Ker gre za objekt majhnih dimenzij z okrog 17 mC površine, menimo, da je tolikšna gostota stojk smi- selna le v primeru, da je stavba stala dvignjena od tal. Objekt je 17 19 149 bil pokrit z dvokapno streho. Slemensko lego sta podpirala sle- 199 151 menska nosilca SE 77 in SE 85. Na JV vogal stavbe se je navezovala ograja kmetije. 15 Objekt 2 75 197 Ograja (sl. 17, 18) 9 Kmetije podobnih oblik in velikosti so bile navadno ograjene z 13 195 ograjo. Na vzhodnem delu raziskane kmetije se je dala rekon- struirati ograja v vsej dolžini, in sicer v dolžini 51 m (kv. 94–99), saj sta bila ugotovljena njen JV (jama za kol SE 95) in SV vogal 7 Povezovalni hodnik 193 (jama za kol SE 139) (sl. 25a, 25b). Na južni (kv. 100, 92, 84, 76, 68) oz. severni strani (kv. 24 in 23) je bila ohranjena v dolžini 30,0 m 83 ter 4,0 m. 81 Stebri za ograjo so bili zabiti v zemljo, povprečno v razdalji 1,0 m, in so bili uporabljeni kot nosilci oz. oporniki ograje, ki je bila po 277 275 77 vsej verjetnosti izdelana iz prepleta večjih vej. 83 261 Od ograje so se ohranile le izredno plitve jame (posledica preglo- bokega oranja), globoke od 0,07 do 0,12 m, skoraj okroglih oblik 75 Objekt 3 79 273 in premera od 0,30 do 0,40 m. 263 279 73 Kurišče (SE 155) (sl. 18, 26–28) 271 81 Nahajalo se je v kv. 98 in je bilo oddaljeno od južne ograje kmeti- je ok. 2,0 m. Bilo je nepravilne okrogle oblike, premera ok. 0,77 m. 87 269 Rdeče ožgana ilovica (SE 155) je bila ohranjena v debelini 0,02 do 85 267 0,07 m. 91 5m Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 19 23 Tlorisi in preseki stojk v objektu 2; M 1:20. SE 24 SE 19 SE 21 SE 17 A Kv. 75 Kv. 75 Kv. 75 Kv. 75 A A A B B B B A B A B A B A B SE 15 SE 119 SE 197 SE 199 Kv. 75/83 Kv. 76 Kv. 76 Kv. 76 A A A A B B B A B A B B A B 249.024 A B SE 13 SE 9 SE 7 SE 83 Kv. 83 Kv. 83 Kv. 83 Kv. 83 A A A A C D B C D B B A B A B A B B A B C D C D SE 195 SE 193 SE 81 Kv. 84 Kv. 84 Kv. 84 A A A B B B A B A B A B 24 Tlorisi in preseki stojk v objektu 3; M 1:20. SE 77 SE 79 SE 75 SE 73 SE 85 Kv. 83 Kv. 91 Kv. 91 A Kv. 91 Kv. 91 A A A B B B B A B A B A B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 20 25a Tlorisi in preseki jam opornikov ograje, ki je obdajala kmetijo; M 1:20. SE 131 A SE 133 B SE 137 SE 139 Kv. 23 Kv. 23 Kv. 24 Kv. 24 B A 249.132 C D A B B A A B A B SE 135 Kv. 24 C D SE 178 SE 149 SE 211 SE 151 Kv. 66/76 Kv. 76 Kv. 76 Kv. 76 A A A A D B D C B C B A B A B A B B A B C D C D SE 105 SE 87 SE 165 SE 163 Kv. 90 Kv. 92 Kv. 94/95 Kv. 95 A A D B C B A B A B SE 159 Kv. 95 C D 248.872 SE 161 SE 157 SE 154 SE 141 Kv. 95 Kv. 96 Kv. 98 Kv. 98/106 A B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 21 25b Tlorisi in preseki jam opornikov ograje, ki je obdajala kmetijo; M 1:20. SE 143 SE 97 SE 99 SE 107 Kv. 98/106 Kv. 99 Kv. 99 Kv. 99 A A B B A B A B 248.83 SE 95 SE 93 SE 89 SE 91 Kv. 98/106 Kv. 99 Kv. 108 Kv. 108 A A B A B B A B A B A B Artefaktni zbir latensko-rimskega obdobja 26 Tloris kurišča SE 155; M 1:20. Razpolagamo le z ok. 20 fragmenti keramike, katere bi glede na fakturo lahko pripisali poznolatenskemu ali zgodnjerimskemu 248,909 času, čeravno se tehtnica na podlagi primerjav s podobnim gra- divom iz celjske okolice bolj nagiba k poznolatenskemu obdo- bju. Zaradi slabe ohranjenosti keramičnih fragmentov (nekate- A B 248,863 ri od njih so manjši od 2 cm) sta bila le dva ohranjena v tolikšni 248,860 248,90 meri, da smo jima lahko pripisali obliko (G1 - pokrov, G3 - lonec), medtem ko je bila makroskopska analiza opravljena le na petih fragmentih ohranjenega posodja (G1–4, G6). Vsi fragmenti pripa- 248,856 dajo ostankom posod grobe hišne lončenine in so bili najdeni na A B površini stratigrafske enote SE 70. Makroskopska analiza keramičnih fragmentov je pokazala, da 248,90 je bila pri izdelavi posod uporabljena zelo fino prečiščena kre- 248,860 248,863 248,846 248,828 menova lončarska masa (LM01). Pri vseh analiziranih fragmen- tih lončenine je bila opazna luknjičavost na površini in prelo- mu črepinje (luknjičavost 2 - do 5 luknjic na 1 cmC). Le pri enem fragmentu (G3) luknjičavost ni opazna. Oblika luknjic je vezana na obliko materiala (predvsem organskih sestavin npr. semen, 27 Detajl delno izpraznjenega kurišča SE 155 z ožgano ilovico in žganino. 28 Pogled na izpraznjeno kurišče SE 155. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 22 vlaken, mikrobotaničnih delcev ali kalcijevega karbonata), ki je zgorel ali pa se je izlužil, zato je ne smemo zamenjevati s po-roznostjo. Posode so bile izdelane prostoročno in so bile žgane nepopolno oksidacijsko. Okras v tehniki glavničenja je bil pre- poznan na dveh (G2, G6), v tehniki metličenja pa na enem (G4) fragmentu. Na površini pokrova je bil ohranjen okras v tehniki kaneliranja (G1). Ne smemo prezreti zelo zanimive najdbe tega artefaktnega zbira – kepe grafita (G5), velike 4,4 × 3,0 cm. Sklep Stanovanjsko-gospodarski objekt 1 je bil postavljen na obmo- čju, ki je bilo približno 0,20 m dvignjeno nad povprečnim nivo- jem okolice. Na podlagi tlorisa objekta 1 je bilo mogoče določi- ti notranjo delitev prostorov in ločiti bivalni del (prostora A in B) od gospodarskega (D, E). Gospodarska objekta 2 in 3 sta bila po- stavljena v JV del ograjenega območja kmetije. Ker sta bila oba objekta manjših dimenzij – objekt 2 je imel površino ok. 13 mC, objekt 3 pa ok. 17 mC - domnevamo, da je šlo za pomožna gospo- darska objekta, katerih funkcija je manj jasna. Prav zaradi nepo- sredne bližine objekta 1, pri katerem smo gospodarski del zaradi podolgovate in ozke tlorisne zasnove opredelili za hlev, menimo, da bi bila lahko v objektu 2 kašča. Objektu 3 pa bi lahko namenili širšo uporabo. V njem bi bila lahko urejena hramba npr. za orod- je itd. Gostota odkritih jam za stojke, ki so bile razporejene v tri (v objektu 2) oz. štiri (v objektu 3) vzporedne linije v medsebojni razdalji ok. 1,0 m, na eni strani in padec terena (za ok. 0,20 m) proti jugovzhodu na drugi strani bi govorila o tem, da so oba objek- ta (tj. 2 in 3) in povezovalni hodnik med njima stali dvignjeni od tal. To domnevo podpira tudi dejstvo, da se je ta predel terena še v času arheoloških izkopavanj ob malo močnejšem nalivu znašel pod 15 cm globoko vodo kljub 3 drenažnim jarkom, ki so odvajali vodo z njivskih površin v zbiralni jarek na jugu. Ograjo, ki je ob- dajala kmetijo, smo lahko rekonstruirali v vsej dolžini, tj. 51 m, le na vzhodu. Na južni strani smo ji sledili v dolžini 30 m, na severni pa v dolžini le 4 m (sl. 18). Vsi objekti so bili grajeni v tehniki gradnje s stojkami. Jame stojk so bile nepravilnih okroglih oblik, povprečno velike 0,20 do 0,40 m in globoke med 0,07 do 0,14 m. Stojke so bile po vsej verjetnosti zgoraj vpete v horizontalne vezne tramove, ki so sku- paj s stenskim polnilom sestavljali preostali del ogrodja ste- ne. Rekonstrukcija streh je seveda hipotetična. Vsi trije objek- ti so imeli dvokapno streho. Enokapnica je bila uporabljena le na gospodarskem delu objekta 1, medtem ko je stanovanjski del objekta pokrivala dvokapna streha z zunanjo linijo podpornih strešnih nosilcev. To je tip strehe, ki je sicer manj pogost, ven- dar je znan že v starejši bronasti dobi in se pojavlja še danes. Značilen je bil predvsem za velike pritlične oz. dolge zgrad- be dvoranskega tipa (Zimmermann 2001, Abb. 4, E1; Šalkovský 2001, 19, Abb. 2, 6F–H; 67, Abb. 27, 2). Vsi ti objekti so imeli po- leg stanovanjske običajno tudi gospodarsko rabo (podobno ka- kor naš objekt 1). Za strešno kritino nimamo ohranjenih nobenih elementov. Po skromnih ostankih posod grobe hišne lončenine (najdenih na površini stratigrafske enote SE 70) bi zgoraj opisane strukture smeli pripisati poznolatenskemu obdobju. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 23 13 14 15 16 17 18 29 Načrt najdišča z novoveškimi strukturami (drenažni jarki, vkopi, cesta oz. pot); M 1:250. 19 20 21 4 22 23 24 25 raziskano območje novi vek 1 1 stratigrafska enota 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 69 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 147 180 147 50 54 55 56 57 58 59 60 61 50 50 50 62 63 64 65 66 67 68 69 50 70 71 7 72 73 74 75 50 50 76 77 184 173 50 50 50 78 79 7 80 81 82 83 84 85 250 50 50 50 86 87 8 88 89 90 91 50 92 93 147 50 101 145 156 50 94 95 96 9 97 98 99 100147 50 50 5 148 50 50 50 147 101 102 103 104 105 106 107 108 191 69 109 110 111 112 113 114 115 116 187 5m 117 118 119 120 121 122 123 124 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 24 125 126 127 128 129 130 131 132 13 14 15 16 17 18 Novoveške ostaline in vlečni zareznik (sl. 32). Vse skupaj je bilo prekrito z rumeno ilo- 19 20 21 4 22 23 24 25 vico (polnilo 1). Polnilo 5 - peščena meljasta ilovica olivno rja- ve barve (2.5 Y 4/3) – je zapolnjevalo prostor med steno jarka in 1 vertikalno steno opečnega kanala (polnilo 4). 26 27 28 29 30 31 32 Že v uvodnem delu petega poglavja smo omenili novoveške Drenažni jarki, usmerjeni sever-jug (sl. 29) ostaline in jih povezali s kmetijsko in obrtno dejavnostjo prebi- Drenažni jarek SE 4 valcev Leskovca in okolice v 20. st. Drenažni jarek SE 4 smo zasledili v kv. 29 in kv. 22 na skrajnem severnem delu izkopa. Odkopan je bil v dolžini 7,5 m. Usmerjen je Gradbene in druge ostaline bil sever-jug. Priključil se je na zbiralni jarek SE 1. Vkopan je bil v 33 34 35 36 37 38 39 sterilno plast SE 70. Izpraznjeni sta bili le polnili 1 (rumena ilovica) 69 Sistem drenažnih jarkov (sl. 18, 17, 29) in 2 (zdrobljeni strešniki). Pri strganju površine so bili odkriti trije drenažni jarki, ki so po- Drenažni jarek SE 69 tekali v smeri sever-jug (SE 4, SE 69, SE 180, SE 184) in dva zbiralna Odkrit je bil v vsej dolžini, tj. 57 m (kv. 29, 36, 43, 50, 58, 66, 74, 40 41 42 43 44 45 46 jarka, in sicer eden na južnem delu (SE 187) in drugi (SE 1) na se- 82, 90, 98, 106, 114). Usmerjen je bil v smeri sever–jug. Na seve- vernem delu izkopne površine. ru (v kv. 29) se je priključil na zbiralni jarek SE 1, na jugu (kv. 114) pa na zbiralni jarek SE 187. Jarek ni bil očiščen v celoti. Odstranje-Zgradba drenažnih jarkov (sl. 30, 31) Drenažni jarki so bili vkopani v olivno rjav (2.5Y 4/3) rumeno rjav 47 48 49 50 51 52 53 147 (10YR 5/8) marmoriran sterilni glineni melj (SE 70). Širina vkopa za 31 Drenažni jarek SE 1 – polnili 1 in 2. jarek se je gibala med 0,50 in 0,57 m, globina ok. 0,40 m. Širina in Polnilo 1 180 147 globina vkopa sta bili konstantni in se nista spreminjali. Kanal, 50 po katerem se je pretakala voda, je bil zgrajen iz opek velikosti 54 55 56 57 58 59 60 61 0,07 × 0,28 × 0,14 m. Stranico kanala so predstavljale vertikalno postavljene opeke v medsebojni razdalji 0,14 m (višina stranice 50 50 kanala 0,14 m - polnilo 4). Tako zgrajen opečni kanal je bil pre- 50 krit s horizontalno položenimi opekami (»pokrov« kanala v ši- rini 0,28 m - polnilo 3). 0,14 m široko dno kanala, po katerem se 62 63 64 65 66 67 68 69 je pretakala voda (polnilo 6), je bilo iz peščene gline olivno rjave 50 barve (2.5Y 4/3). Na horizontalno postavljene opeke (polnilo 3) so bili nasipani zdrobljeni strešniki različnih oblik in velikosti (pol- Polnilo 2 nilo 2 = polnilo jarka). Po obliki so bili prepoznani bobovec, korec 70 71 7 72 73 74 75 50 50 76 77 30 Drenažni jarek SE 1 s polnili. 184 173 50 50 50 Polnilo 1 78 79 7 80 81 82 83 84 85 250 Polnilo 2 50 50 50 86 87 8 88 89 90 91 50 92 93 Polnilo 3 147 Polnilo 5 50 101 145 156 50 Polnilo 4 94 95 96 9 97 98 99 100147 50 32 Drenažni jarek SE 1 – tipi strešnikov v polnilu 3. 50 5 148 50 Polnilo 6 50 50 147 101 102 103 104 105 106 107 108 191 69 109 110 111 112 113 114 115 116 187 117 118 119 120 121 122 123 124 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 25 125 126 127 128 129 130 131 132 ni sta bili le polnili 1 in 2. Njegova širina je bila konstantna in ni bil tudi najnižji del terena. Vanj se je stekala voda iz drenažnih spreminjala smeri. jarkov SE 184, SE 180 in SE 69. Drenažni jarek SE 180 Sledili smo mu v dolžini 48 m (kv. 112, 104, 96, 88, 80, 72, 64, 56, Odpadne jame (sl. 29, 34, 35) 48, 41, 34), in sicer do kv. 34. Potekal je v smeri sever–jug. Na jugu Odpadni jami SE 145 (oz. plast SE 260) in SE 223 (oz. plast SE 259 – se je priključil na zbiralni jarek SE 187 (kv. 112). Jarek ni bil v celoti sl. 34) obravnavamo skupaj. V polnilu SE 146 jame SE 145 in poločiščen. Le v kv. 104 sta bili odstranjeni polnilo 1 - rumena ilovica nilu SE 224 jame SE 223 so bile odkrite najdbe (steklenice, žarni- (SE 181) in polnilo 2 - zdrobljeni strešniki (SE 182). Praznjenje jarka ce, lončenina, gumijasti škornji, deli traktorja in drugi kovinski je potekalo do polnila 3 – do horizontalno položenih opečnih zi- predmeti), ki jih lahko datiramo v 20. stoletje. dakov (SE 183). Polnili obeh jam sta bili identični s plastema SE 260 in SE 259, ki Drenažni jarek SE 184 sta bili ugotovljeni v podolžnem preseku P1 v kv. 100 in 108. Po- Nahajal se je na skrajnem zahodnem robu raziskane površine in globljeni strojni izkop preseka P1 je namreč pokazal, da moramo je bil odkrit v dolžini 20 m (kv. 102, 94, 86, 78, 70). Prav tako ka- kor ostali trije drenažni jarki je bil tudi ta usmerjen sever–jug. Na 34 Odpadni jami SE 145 in SE 223 pred posegom (vidne tudi kolesnice SE 147). jugu se je po vsej verjetnosti priključil na zbiralni jarek SE 187 v kv. 102. Polnilo 1 (rumena ilovica) ni bilo ohranjeno. Odstranjeno SE 145/146 je bilo le polnilo 2 (SE 185 – zdrobljeni strešniki), in sicer do polni-la 3 (SE 186 – do horizontalno postavljenih opečnih zidakov). Zbiralni drenažni jarki, usmerjeni vzhod–zahod (sl. 33) Zbiralni drenažni jarek SE 1 (sl. 30–32) Vkopan je bil v sterilno peščeno ilovico (SE 60 = SE 70) olivno rjave barve (2.5Y 4/3). Usmerjen je bil zahod–vzhod. Pričel se je v kv. 29. Proti vzhodu je potekal do roba izkopnega polja (v kv. 31) v dolžini 12,5 m. V kv. 29 sta se nanj priključila drenažni jarek SE 223/224 SE 4 in drenažni jarek SE 69. V kv. 30 je bil jarek v dolžini 3 m iz- praznjen v celoti. Na podlagi te izpraznitve so bila definirana vsa polnila od zgoraj navzdol (sl. 30): - polnilo 1 (SE 2) – polnilo jarka - rumena ilovica, - polnilo 2 (SE 3) – polnilo jarka - zdrobljeni strešniki (glej tudi sl. 31), - polnilo 3 (SE 213) – »pokrov kanala« - horizontalno položene opeke (glej tudi sl. 33), - polnilo 4 (SE 214) – steni kanala - vertikalno postavljene ope- ke (glej tudi sl. 33), - polnilo 5 (SE 215) - peščena meljasta ilovica olivno rjave barve (2.5Y 4/3), ki je zapolnjevala prostor med steno jarka in steno kanala (sl. 30), - polnilo 6 (SE 216) – dno kanala - peščena ilovica olivno rjave barve (2.5Y 4/3; sl. 33). Zbiralni drenažni jarek SE 187 (sl. 29) Jarek ni bil očiščen. Potekal je v smeri zahod–vzhod in je odva- jal vodo v glavni zbiralni jarek ob skrajnem vzhodnem delu izko- pnega polja (na vzhodnem robu kv. 116, 124, 132, 140, 148), kjer je 35 Najdbe v polnilu SE 146 odpadne jame SE 145. 33 Drenažni jarek SE 1 – polnila 3, 4, 5 in 6. Polnilo 4 Polnilo 3 Polnilo 6 Polnilo 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 26 obe odpadni jami imeti za skrajni zahodni rob večjega glinoko- manjših kmečkih poljskih opekarn v okolici Leskovca (in s tem pa, ki se je po pripovedovanju domačinke nahajal vzhodno od na- tudi glinokopov) je namreč prenehala delovati nekako po letu ših kv. 92, 100 in 108 in se je širil na področje današnjega parkiri- 1945, ko so zaradi modernizacije proizvodnje začeli opuščati roč- šča, ki je urejeno ob »mini« nogometnem igrišču (sl. 5). V preseku no izdelavo opek (Brecl 1986). P1 je bila sivo modra ilovica (SE 257, ki naj bi predstavljala surovi- no eni od poljskih opekarn), ohranjena ok. 1,0 m pod površjem le Artefaktni zbir novoveškega obdobja še na dveh mestih, na drugih predelih je bila odstranjena. Vse gradivo novoveškega obdobja je bilo najdeno v polnilih Pot/cesta SE 191 (sl. 29, 36) (SE 146 in SE 224) dveh odpadnih jam SE 145 in SE 223, ki sta bili V kv. 102, 103, 110, 111 in 112 je bila le 0,10 do 0,12 m pod rušo ugo-odkriti na skrajnem vzhodnem robu izkopnega polja. Artefaktni tovljena pot oz. cesta (sl. 32), široka ok. 3,0 m. Raziskana je bila zbir sestavljajo keramični izdelki (G7–25, G40, G49–51) in izdel- v dolžino 11,0 m. Bila je posuta s peskom granulacije ok. 1–2 cm. ki iz stekla (G26–47). Med keramičnimi izdelki je le en fragment Temelj poti so predstavljali zdrobljeni strešniki in opeka ter kosi pripisan talni ploščici (G40), medtem ko ostale izdelke uvrščamo malte. Potekala je v smeri zahod–vzhod (mimo župnišča proti med kuhinjsko posodje. vzhodu) in je morda vodila do zgoraj omenjenega glinokopa. Brazde in kolesnice (sl. 29, 37) 37 Pogled na orne brazde (SE 50) in kolesnice (SE 147). Oranje, še zlasti če je globoko, predstavlja najobsežnejše uniče- nje arheološkega najdišča. Orne brazde so se zarezale v strukture kakor tudi v sterilno ilovico SE 70. Vidne so bile predvsem v južni polovici raziskane površine na področju kv. 73, 81, 89, 97, 67, 91, 99, 107, 108, 100, 76 in 68. Kolesnice (SE 147 – sl. 37) smo zasledili v kvadrantih 108 in 100. Ohranjene so bile v dolžini 8,0 m. Razdalja med kolesnicami je bila 1,20 m. Bile so mlajše od obeh odpadnih jam SE 145 in SE 223 (v kv. 100, 108). Sklep Plasti v preseku P1 v kv. 100 in 108 pričajo o obstoju večjega gli- nokopa ob JV delu raziskane površine, in sicer na površini, kjer je urejeno parkirišče ob pomožnem nogometnem igrišču celjske- ga Publikuma. To domnevo je potrdila tudi domačinka, ki nas je obiskala na terenu. Morda smemo glinokop in odkrito cesto (oz. pot) povezati s poljsko kmečko opekarno, ki je morala delova- ti nekje v bližini. V Ljubečni in okoliških zaselkih so se namreč v začetku 19. st. kmetje ukvarjali s proizvodnjo opeke v poljskih opekarnah. Po podatkih, objavljenih v Enciklopediji Slovenije (Javornik 1992, 216, 217), je bilo pred prvo svetovno vojno na tem področju še 28 opekarn, v katerih so izdelovali strešno in zidno opeko. Bogato tradicijo keramične proizvodnje je nadaljevala In- dustrija keramičnih izdelkov na Ljubečni (sedaj v fazi zapiranja). Sistem drenažnih jarkov je bil zgrajen po opustitvi glinokopa, ko so kmetje njegovo okolico spremenili v njivske površine. To se je moralo zgoditi pred 2. svetovno vojno ali pa malo po njej. Večina 36 Cesta (SE 191) v preseku (presek P8). Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 27 V nadaljevanju je predstavljena tipološka in makroskopska ana-bila izdelana skodela in lonec, medtem ko je bila lončarska masa liza zvrsti posodja, odkritega v obeh polnilih jam. Analiziranih je LM04 uporabljena za izdelavo ročke in sklede. 22 lončarskih izdelkov, ki so bili ohranjeni v tolikšni meri, da je Analiza osnovnih sestavin (sl. 40) lončarskih mas (pri čemer nista bila možna tudi rekonstrukcija v risbi, ter fragment talne plošči- upoštevani velikost in pogostnost sestavin) je pokazala, da je bil ce (G40). kremen kot sestavina (koda A) prisoten v vseh lončarskih masah. Sljuda (koda C) je bila zabeležena v osmih (od desetih) lončarskih Tehnologija keramičnih izdelkov masah. Njena odsotnost je opazna v lončarskih masah z ozna- Na makroskopski ravni raziskav so bile opazovane sestavine lon- ko LM02 in LM03 (LM02 - »beloprstena LM«; LM03 - »porcelanska čarskih mas, tehnika oblikovanja posod, obdelava površine, na- LM« - delitev lončarskih mas glede na zvrst keramičnega izdel- čin žganja, trdota in barva površine po žganju. Dodana je bila še ka). Železovi oksidi (koda E) - sestavina, katero vsebuje že prvo- analiza tehnike okrasa in motivika. Vse spremenljivke so bile za- tna glina (ni dodana) - so bili prisotni v petih lončarskih masah beležene v kodirni obliki in statistično ovrednotene v računalni- (LM04, LM05, LM07, LM09 in LM11). Le pri eni lončarski masi (LM04) škem programu Excel (vse opazovane spremenljivke in kode so je bila zabeležena organska sestavina. Makroskopska analiza je povzete po Horvat 1999). Pri statističnem vrednotenju je bil za- le v lončarski masi LM11 (iz katere je izdela talna ploščica) poka- radi količinsko majhnega zbira (23 keramičnih izdelkov) upora- zala sestavino, ki je na makroskopski ravni raziskav ostala ne- bljen le količinski (število), ne pa tudi odstotkovni delež. opredeljena - gre za belkasto »prhko« sestavino, katere delci V lončeninskem zbiru je bilo prepoznanih 11 različnih lončarskih so dosegli velikost do 2 mm. Tako bi lahko ob upoštevanju vseh mas (sl. 38). Lončarska masa z oznako LM01 sodi časovno v laten- na makroskopski ravni raziskav ugotovljenih osnovnih sestavin ski čas, zatorej bo v nadaljevanju obravnavanih le deset LM (če- združili lončarske mase v pet večjih skupin (sl. 40), in sicer: lon- tudi je vključena v tabelarni prikaz). čarske mase s kremenom (koda A - LM02 in LM03), s kremenom in Po številu izdelanih posod je izstopala lončarska masa z oznako sljudo (koda AC - LM06, LM08, LM010), kremenom, sljudo in že- LM07, iz katere je bilo izdelanih 5 različnih posod. Po pogostnosti lezovimi oksidi (koda ACE – LM05, LM07, LM09), lončarske mase s sta ji sledili lončarski masi LM05 (4 posode) in LM09 (3 posode). sestavinami kremena, sljude, železovih oksidov in neznano se- Medtem ko so bile ostale lončarske mase zastopane po enkrat stavino (koda ACEJ – LM11) in lončarske mase s sestavinami kre- (LM08, LM10, LM11) oziroma dvakrat (LM02–LM04, LM06). mena, sljude, organskimi sestavinami in železovimi oksidi (koda Koleracija lončarskih mas z osnovno obliko posode (sl. 39) je po- ACDE – LM04). kazala, da je bilo sedem loncev (od osmih) izdelanih iz zelo fino Povišana vsebnost sljude je bila dokazana pri kar 4 lončarskih prečiščenih kremenovih lončarskih mas s povišano vsebnostjo masah (LM06–LM09). Le ena lončarska masa (LM11) je imela povi- sljude (LM06–LM08). Le en lonec je bil izdelan iz običajne fino- šano vsebnost železovih oksidov. Kar polovico lončarskih mas so zrnate kremenove lončarske mase (LM10). V treh primerih je bila predstavljale t. i. običajne lončarske mase (LM02–LM05 in LM10), ista lončarska masa uporabljena za izdelavo različne zvrsti kera- pri katerih sljuda oziroma železovi oksidi niso bili dokazani v po- mičnega izdelka. Tako je bila lončarska masa LM09 uporabljena višani vrednosti, prevladovala pa je sestavina kremena različne za izdelavo lonca, pokrova in sklede. Iz lončarske mase LM06 sta zrnavosti (sl. 41). 38 Lončarske mase keramičnega zbira (oznaka LM=lončarska masa). arheološko obdobje keramična zvrst koda LM oznaka LM količinski delež LM laten lončenina A13;C21;E31 LM01 5 bela prst A13 LM02 2 porcelan AA13 LM03 2 A13;C21;D21;E21 LM04 2 A13;C21;E21 LM05 4 novi vek lončenina A13;C22 LM06 2 A13;C22;E31;E21 LM07 5 A21;A13;C22 LM08 1 A21;A13;C22;E21 LM09 3 A31;A22;A13;C21 LM10 1 talna ker. ploščica A13;C21;E32;J32 LM11 1 39 Korelacija lončarskih mas z osnovno obliko. osnovna oblika količinski delež LM02 LM03 LM04 LM05 LM06 LM07 LM08 LM09 LM10 LM11 talna ker. ploščica 1 G40 krožnik 2 G10, G11 lonec 8 G21 G4 G19 G16 G14 pokrov 1 G24 posoda 6 G9, G23 G49, G50, G51 G25 ročka 1 G22 skleda 3 G12 G8 G13 skodela 1 G7 število posod 23 2 2 2 4 2 5 1 3 1 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 28 Pri izdelavi keramičnih izdelkov novoveškega keramičnega zbira Pri izdelavi posod obravnavanega keramičnega zbira je že sama so prevladovali keramični izdelki izdelani iz zelo finozrnatih kre- časovna uvrstitev pogojevala tehniko oblikovanja keramičnih iz- menovih lončarskih mas (vel. zrnc do 0,25 cm). Kar sedem lon- delkov. Pri 16 izdelkih je analiza tehnike oblikovanja posod po- čarskih mas je bilo uvrščenih v to zrnavostno skupino (sl. 42). Iz kazala tehniko oblikovanja na lončarskem vretenu in pri sedmih njih je bilo izdelanih 20 posod. Posebno skupino znotraj zelo fi- ulivanje v kalup (G9–11, G40, G49–51). nozrnatih lončarskih mas sta tvorili lončarski masi LM08, LM09, Pri obdelavi nežgane površine vseh analiziranih posod je bila ki sta poleg kremena zelo fine zrnavosti (velikosti do 0,25 mm) uporabljena tehnika brisanja. Zato je bila površina (tako notra- vsebovali še posamezna zrna kremena, velika do 0,5 mm. Iz teh nja kakor zunanja) gladka, nepravilnosti so bile zabrisane, ob- lončarskih mas so bili izdelani trije lonci (G19, G20, G16), pokrov čutka ostrin ni bilo. Tako pripravljena površina posod je bila ide- (G24), skleda (G13) in fragment ostenja posode (G25). V skupino fi- alna za nanos premaza, glazure ali krašenja površine. nozrnatih lončarskih mas (zrnca kremena so velika od 0,26 do Na treh posodah analiziranega zbira je bil ugotovljen nanos ne- 0,5 mm) sodi lončarska masa z oznako LM10, iz katere je bil iz- prozorne barvne glazure. Z neprozorno barvno glazuro eno- delan le en lonec (G14). Posebnost med lončarskimi masami je tne barve je bila po navadi pokrita vsa površina predmeta in je predstavlja lončarska masa z oznako LM03. Gre za posebej pri- predstavljala poceni in enostavno okrasno sredstvo. Z nanosom pravljeno lončarsko maso, ki je značilna le za izdelavo porcelan- glazure so dosegli, da je postala površina gladka, trša in manj skih izdelkov, zato ji je dodeljena zrnavost 0 (G9, G23). propustna za tekočine in pline. Lonec G21 je bil na notranji po- Zgoraj predstavljene lončarske mase lahko razvrstimo tudi po v vršini glaziran z barvno glazuro rjavo oker barve, na zunanji pa svetu najbolj uveljavljeni razvrstitvi keramičnih izdelkov, ki pri temno rjave barve, medtem ko je imel lonec G16 glazuro olivno razvrščanju v skupine (keramičnih izdelkov) upošteva vrsto gline, zelene barve le na notranji površini. Prav tako je bila tudi skle- primesi in tehnološke postopke izdelave - lončevina, fajansa, da G12 glazirana z olivno rjavo glazuro le na notranji površini. Na bela prst, kamenina, raku in porcelan. fragmentih ročke G22 je bila nanesena krijoča glazura rjavo oker Leskovške keramične izdelke bi lahko uvrstili v tri od zgoraj na- na notranjo, na zunanjo pa temno rjave barve. štetih šestih zvrsti: lončevino, porcelan in belo prst (sl. 38). Naj- Kljub številčno majhnemu keramičnemu zbiru pa je analiza na- večji delež lončarskih izdelkov bi lahko pripisali keramični zvrsti čina žganja pokazala kar štiri različne načine žganja (sl. 43). Več lončevina (17 posod). Medtem ko bi lahko le po dve posodi uvr- kakor polovica (14 od 22 posod) analizirane lončenine je bila žga- stili v keramično zvrst porcelan oziroma bela prst. na oksidacijsko. Od tega štirje lonci (G21, G14, G15, G17), ročka (G22), 2 krožnika (G10, G11), 2 skledi (G8, G12), skodela (G7), kera- 40 Osnovne skupine lončarskih mas glede na osnovno sestavino. mična ploščica (G40) in 3 fragmenti posod (G5, G9, G23). Reduk- skupine LM glede na osn. sestavine količinski delež LM cijsko sta bili žgani le dve posodi – lonec (G19) in skleda (G13). Ne- LM s kremenom (koda A) 2 popolno oksidacijsko sta bila žgana dva lonca (G16, G20) in dva LM s kremenom in sljudo (koda AC) 3 fragmenta posod (ostenje G25 in dno G49). Preostane še oksida- LM s kremenom, sljudo in železovimi oksidi (koda ACE) 3 cijski način žganja z redukcijsko atmosfero v končni fazi (koda žg. LM s sestavinami kremena, sljude, organskimi 1 4). Ta način žganja je bil prepoznan na enem loncu (G18), pokrovu sestavinami in železovimi oksidi (koda ACDE) (G24) in fragmentu dna (G50). LM s sestavinami kremena, sljude, železovimi oksidi in 1 Pregled trdote na črepinjah posod je pokazal, da lahko po trdoti neznano sestavino (koda ACEJ) uvrstimo vse izdelke lončeninskega zbira v trdotno skupino 4 (po Mohsu 7.–9. stopnja) – v izredno trdo. 41 Količinski delež lončarskih mas s povišano vsebnostjo sljude (koda C), Ena tretjina analiziranih posod je imela površino bele barve (iz- železovih oksidov (koda E) ter običajnih mas. delki beloprstene keramike, porcelana). Vsi ostali lončarski iz- LM s povišano vsebnostjo sestavin, običajne LM količinski delež LM delki so imeli površino izrazito svetlih odtenkov barv – od svetlo LM s povišano vsebnostjo sljude 4 rdečkastih do svetlo rjavkastih tonov. Le dva lonca in pokrov sta LM s povišano vsebnostjo železovih oksidov 1 imela temno rjavo oziroma sivo črno barvo površine. Sajavost in LM s povišano vsebnostjo železovih oksidov 1 ostanki hrane na površini posod so bili ugotovljeni na petih po- običajna LM 5 sodah - na štirih loncih (G15, G16, G17, G20) in eni skledi (G13). 42 Zrnavostne skupine lončarskih mas keramičnega zbira. Tehnologija okrasa zrnavostna skupina količinski delež LM Analizirana je bila tehnologija izvedbe okrasa tj. osnovna tehni- zrnavost 0 (porcelan) 1 ka in varianta osnovne tehnike kakor tudi mesto okrasa (sl. 44). zelo fino zrnata (vel. do 0,25 cm) 8 Okras je bil izdelan v štirih osnovnih tehnikah krašenja: tehni- fino zrnata (vel. 0,26–0,5 cm) 1 ki vrezovanja (koda A), modeliranja (koda D), odtisovanja (koda 43 Načini žganja in koleracija z osnovnimi oblikami. način žganja število lonec ročka krožnik skleda skodela pokrov posoda keramična posod ploščica oksidacijsko žganje (koda 1) 14 4 1 2 2 1 3 1 redukcijsko žganje (koda 2) 2 1 1 oksidacijsko žganje, v končni fazi redukc. atmosfera 3 1 1 1 (koda 4) nepopolno oksidacijsko žganje (koda 7) 4 2 2 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 29 44 Tehnike krašenja in koleracija z osnovnimi oblikami keramičnih izdelkov. varanta osnovne tehnike krašenja količinski delež krožnik lonec posoda ročka skleda skodela talna keramična ploščica tehnika kaneliranja (koda A03) 8 6 1 1 plastično rebro (koda D01) 2 1 1 tehnika podglazurnega slikanja (koda G03) 4 2 2 skupaj s predmetom v kalupu izoblikovan (odtisnjen, 1 1 vlit) okras (koda E01) nadglazurno slikanje (koda G06) 1 1 (dno) skupaj 16 neokrašeni 7 E) in poslikave (koda G). Od osnovne tehnike vrezovanja je bila Tipologija keramičnih izdelkov uporabljena tehnika kaneliranja (koda A03) najpogosteje na lon- Večina lončenine novoveškega lončeninskega zbira je pripadala cih (G15–18, G20) in po enkrat na skodeli (G7) ter fragmentu oste- grobi hišni lončenini in le fragmente štirih posod smo lahko pri- nja (25). Varianta modeliranega plastičnega rebra (osnovna teh- pisali posodju, izdelanemu iz fine porcelanske oziroma belopr- nika modeliranje) je bila ugotovljena le na ramenu lonca (G21) in stene lončarske mase. grlu ročke (G22). Od osnovne tehnike poslikave sta bili uporablje- Sliki 45 in 46 prikazujeta tipološko razvrstitev zvrsti keramičnih ni dve varianti, in sicer varianta podglazurnega slikanja na dveh izdelkov keramičnega zbira. Upoštevane so bile le tiste posode krožnikih (G10, G11) in dveh skledah (G8, G12) ter tehnika nadgla- oz. deli posod, ki jim je bilo mogoče zanesljivo določiti osnovno zurnega slikanja, ki je bila ugotovljena na fragmentu dna posode obliko oziroma odsek posode. (G9). Na fragmentu talne ploščice se je ohranil okras, ki je bil vlit V tipološki pregled je bilo zajetih 23 keramičnih izdelkov (sl. 45), v kalupu skupaj s predmetom (G40). od tega je bilo največ loncev (8), tri sklede, dva krožnika in po en pokrov, skodela in ročka (sl. 47). Šestim ohranjenim fragmentom 45 Količinski delež osnovnih oblik keramičnega zbira. osnovna oblika ni bila določljiva, marveč le osnovni odsek poso- osnovne oblike keramičnnega zbira količinski delež de (ostenje, dno, fragment roba ustja). En fragment keramike je talna keramična ploščica 1 bil pripisan talni ploščici. krožnik 2 Krožniki, sklede in skodele analiziranega zbira sodijo v skupino lonec 8 odprtih posod. Pri analizi oblik je bila upoštevana tudi variabil- pokrov 1 nost proporcev znotraj posamezne oblike. V ta namen je bila iz- posoda 6 delana delitev na plitve in visoke posode, pri čemer je bil upo- ročka 1 števan višinski indeks posode v primerjavi z odprtino. skleda 3 skodela 1 46 Tipološki in tehnološki podatki tipološko opredeljivih lončarskih izdelkov novoveškega keramičnega zbira. e eta n te a te m ov a je e n n red n stja je e p a osn like eks ov a varian a u eks rob a varian eks d aka LM d like d a stja n d likova kataloška številka im kod ob in osn ob kod rob in u kod d in ozn ob žgan 11 krožnik (modra linija) A1B/22/3/D K01 H/2/9/B/2/D H02 E/A1/B1/L E01 LM02 4 1 10 krožnik - frg. roba ustja z ostenjem A1B/22/3/D K01 H/2/9/B/2/D H02 LM02 4 1 (olivnorumena linija) 17 lonec - frg. roba ustja z ostenjem A2C/?S16/5/C L03a B/2/3/G/2/B B03 LM07 3 7 18 lonec - frg. roba ustja z ostenjem A2C/?S16/5/C L03a B/2/3/G/2/D B04 LM07 3 4 20 lonec - frg. roba ustja z ostenjem A2C/?S16N/5/C L01b N/7/3/B/2/B N01 LM07 3 7 16 lonec - frg. roba ustja z ostenjem A2C/26P/5/C L03b B/2/3/G/2/B B03 LM09 3 7 14 lonec - frg. roba ustja z ostenjem A2C/26P13/5/C L01a H/6/15/C/2/B H03 LM10 3 1 21 lonec A2C/2R14/4/B L04 H/2/11/B/2/B H01 E/C1/B1/L E03 LM06 3 1 15 lonec - frg. roba ustja z ostenjem L02a B/2/3/G/2/B B03 LM07 3 1 19 lonec - frg. roba ustja z ostenjem neopredeljeno N/7/3/B/2/B NO1 LM09 3 2? 24 pokrov - frg. roba z ostenjem P01 B/2/2/B/2/D B01 LM09 3 4 23 posoda - frg. roba ustja z ostenjem C/1/3/C/1/D C01 LM03 4 1 22 ročka - frg. roba ustja z ostenjem A2B/?/5/E R01 C/6/3/B/2/D C02 LM04 3 1 8 skleda A1E/20/3/D S01 K/6/2/C/1/D K01 B/C3/A5/L B02 LM05 3 1 12 skleda A1E/22/3/D S02a H/2/9/B/2/D H02 B/C2/A4/L B01 LM04 3 1 13 skleda - frg. roba ustja z ostenjem A1E/22/5/D S02a H/2/9/B/2/D H02 LM09 3 2 7 skodela - frg. roba ustja z ostenjem A1C/21U/5/D SK01 EB/2/2/D/2/D EB01 LM06 3 1 9 posoda - frg. dna z ostenjem F/A1/C2/L F01 LM03 4 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 30 Krožnik (sl. 47) Sklede Pri razvrščanju krožnika so bile upoštevane morfološke značilnosti V novoveškem keramičnem zbiru Leskovca so se ohranile tri skle- oblike kakor tudi proporcionalno razmerje višina posode/maksi- de. Ob upoštevanju proporcionalnega razmerja – višina posode/ malni premer odprtine. Tipološko določljiva sta bila dva krožnika. premer roba ustja – so bile zastopane tako globoke kakor plitve Glede na geometrično oblikovanost spodnjega dela in oblikova- sklede. Glede na geometrično oblikovanost spodnjega dela po- nost roba ustja sodita oba v isto varianto – K01 (sl. 46). Gre za va- sode so razvrščene v dve varianti – varianta s hiperboloidno ozi- rianto krožnika, pri katerem je bil spodnji del oblikovan v obliki roma polelipsoidno oblikovanim spodnjim delom. Pri nadaljnji horizontalnega prisekanega polelipsoida, zgornji del pa predsta- klasifikaciji na podvariante pa je bila upoštevana oblikovanost vlja poševni rob ustja z zaobljeno oblikovanim zaključkom (G10, roba ustja. Zastopani sta bili dve različici roba ustja – vertikalni G11). Premer dna se je gibal med 12,2 (G10) oziroma 13,6 (G11) cm. in poševni rob. Premer roba ustja je bil 21,0 oziroma 24,5 cm, visoka sta bila med Varianta sklede S01a (sl. 47; skleda G8) 3,1 in 5,2 cm. Oba krožnika sodita med plitve oblike krožnikov. Spodnji del skled te variante je bil oblikovan hiperboloidno. Izdelana sta bila v tehniki ulivanja v kalup iz zelo fino prečišče- Rob ustja je bil vertikalen in konveksno preoblikovan na zuna- ne kremenove lončarske mase (LM02), ki sodi k t. i. beloprstenim nji strani (indeks roba ustja K01). Med skledami iz Leskovca sodi v lončarskim masam. Žgana sta bila oksidacijsko. Na notranji po- to varianto le skleda G8. Dno je bilo konkavno, odebeljeno pro- vršini roba ustja se je nahajal okras v obliki horizontalne linije, ti sredini na notranji in zunanji strani, s sedlastim prehodom v izdelan v tehniki podglazurnega slikanja v modri (G11) oziroma ostenje. Premer roba ustja je bil 15,7 cm, premer dna 7,7 cm in vi- olivno rumeni (G10) barvi. 47 Preglednica tipov lončenine novoveškega obdobja. Krožniki Skodele Polelipsoidne oblike V obliki prisekanega polelipsoida K01 Sk01 G10, G11 G7 Slede V obliki hiperboloidno prisekanega stožca V obliki horizontalno prisekanega polelipsoida S01a S02a G8 G12, G13 Lonci Z nizkim hiperboloidno cilindričnim vratom Z nizkim hiperboloidno koničnim vratom L01a L02a G14 G15 Z nizkim vratom v obliki prisekanega hiperboloidnega stožca L03a G18 G17 L01b G20 L03b G16 S srednje visokim hiperboloidnim vratom Z nedoločljivim vratom L04 G19 G21 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 31 šina sklede 5,8 cm. Glede na proporcionalno razmerje višina/ L01a). Vrat je bil izredno nizek. Prehod vratu v rame je bil pri ve- premer roba ustja je bila skleda globoka. čini ohranjenih loncev (zlasti varianta L03a, L03b) močno odebe- Izdelana je bila na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene ljen. Okras je bil omejen le na prehod vratu v rame (grlo posode). kremenove lončarske mase (LM05), žgana oksidacijsko. Na no- Lonci so imeli različno oblikovan rob ustja: zaobljeno oglato obli- tranji površini rjavo oker barve je bil v tehniki podglazurnega sli- ko (koda B – 4 lonci) ter poševni (koda H – 2 lonca) in konkav- kanja izdelan motiv valovnice bele barve (na robu ustja) in motiv ni (koda N – lonca) rob ustja (sl. 46). Vsi so bili izdelani na lon- koncentričnih krogov rjave in valovnica bele barve (na dnu). čarskem vretenu. Za izdelavo je bila uporabljena, z izjemo lonca Varianta sklede S02a (sl. 47; skledi G12 in G13) G14 (izdelan je iz finozrnate kremenove lončarske mase), zelo fino Spodnji del skled variante S2a je imel obliko prisekanega horizon- prečiščena kremenova lončarska masa (sl. 39). Glede na višino bi talnega polelipsoida. Rob ustja je bil poševen z zaobljeno preobli- lahko le lonec G21 uvrstili med majhne lončke (visok je bil 8,2 cm). kovanim zaključkom (indeks roba ustja H02). Dno je bilo konkav- Ostali lonci bi sodili, če jih primerjamo z najbolje ohranjenim no, odebeljeno na zunanji strani je sedlasto prehajalo v ostenje. V loncem G14, med srednje visoke (do 30 cm višine). to varianto sta uvrščeni dve skledi (G12, G13). Obe sta bili plitvi. Skleda G12 je imela premer roba ustja 34,4 cm, premer dna 22,0 cm Varianta loncev L01 ter višino 8,2 cm. Skleda je bila plitva. Izdelana je bila na lončar- Podvarinata L01a - lonec s hiperboloidno cilindričnim skem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase vratom (sl. 47) (LM04). Žgana je bila oksidacijsko. Notranja površina sklede je Lonec je imel trup v obliki navpičnega prisekanega elipsoida, ki bila prekrita z belo engobo, na kateri je bil izdelan okras v tehni- je prehajal postopno v izredno nizek hiperboloidno cilindrično ki podglazurnega slikanja. Motiv je bil zaradi slabe ohranjenosti oblikovan vrat, ki se je nadaljeval pod ostrim kotom v močno iz- nedoločljiv. vihan poševen rob ustja s konveksno preoblikovanim zaključkom Skleda G13 ni bila ohranjena v celoti – ohranjen je bil le rob ustja roba (koda roba ustja H03) in ležiščem za pokrov na notranji po- z ostenjem (rekonstrukcija je izdelana po skledi G13). Premer roba vršini roba. Posebnost te variante se kaže tudi v nižji poziciji ma- ustja je bil 33,2 cm, ohranjena višina pa 4,8 cm. Dno ni bilo ohra- ksimalnega premera trupa glede na variante L01b in L03. Lonec njeno. Izdelana je bila na lončarskem vretenu iz zelo fino pre- je bil srednje velikosti (rekonstrukcija višine lonca ok. 23,5 cm) s čiščene kremenove lončarske mase (LM09) in je bila žgana re- premerom roba ustja 21,2 cm. Dno ni bilo ohranjeno. dukcijsko. Na notranji površini je bila glazirana s krijočo glazuro Edini predstavnik te podvariante je bil lonec G14. Izdelan je bil olivno rjave barve. na lončarskem vretenu iz finozrnate kremenove lončarske mase (LM10) - edini izdelek lončeninskega zbira, katerega lončarska Skodela masa sodi v zrnavostno skupino 2. Vse ostale posode so bile iz- Varianta skodele Sk01 (sl. 47; skodela G7) delane iz zelo fino prečiščenih kremenovih lončarskih mas zr- Med nizkim odprtim posodjem keramičnega zbira novoveškega navostne skupine 1. Žgan je bil oksidacijsko. Na ramenu je imel obdobja je bila skodela zastopana le v enem primeru (G7). okras v obliki dveh horizontalnih linij izdelan v osnovni tehniki Glede na geometrično oblikovanost ostenja je sodila v skupino vrezovanja (kaneliranje). skodel Sk01 s polelipsoidno/hiperboloidno oblikovanim spodnjim Podvarianta L01b (sl. 47) delom in rahlo navzdol upognjenim robom ustja (indeks roba Zaradi fragmentarne ohranjenosti geometrična oblika trebuha ustja EB01). Dno ni bilo ohranjeno. Zaradi fragmentarne ohranje- ni znana. Rame je imelo obliko horizontalnega prisekanega po- nosti proporcionalnost glede na višinski indeks ni bila določljiva. lelipsoida, nizek vrat pa je bil hiperboloidno cilindrične oblike Skodela (G7) je bila izdelana na lončarskem vretenu iz zelo fino (enako kakor lonec podvariante L01a) in se je nadaljeval v kon- prečiščene kremenove lončarske mase (LM06). Žgana je bila oksi- kavno obliko roba ustja z ležiščem za pokrov na notranji po- dacijsko. Na notranji površini je bila glazirana s krijočo glazuro vršini. Od podvarinate L01a se je razlikoval tudi po višji pozici- rjavo oker barve. Na trupu je bil izdelan okras dveh horizontalnih ji maksimalnega premera trupa. Ta se je nahajal v zadnji četrtini liniji v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje). višine posode. Zgoraj opisane tipološke karakteristike novoveškega lončenin- Lonci skega zbira je imel le lonec G20. Premer roba ustja je bil 31,5 cm, Lonci so predstavljali številčno najbolj zastopano skupino posod ohranjena višina fragmenta je bila 5,0 cm. Izdelan je bil na lon- keramičnega zbira (8 loncev). V celoti je bil ohranjen le en lonec čarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske (G21), lonec G14 pa več kakor dve tretjini. Vseh robov ustij, ki jih mase (LM07), žgan je bil nepopolno oksidacijsko. Na ramenu je lahko pripišemo loncem, pa je bilo šest. imel okras (horizontalna linija), izdelan v osnovni tehniki vrezo- Pri tipološkem razvrščanju loncev v skupine so bile upoštevane vanja (kaneliranje). Na zunanji in notranji površini so bili ohra- oblikovne značilnosti, oblikovanost vratu in prehod vratu oziro- njeni ostanki hrane, na zunanji površini roba ustja pa še sajavost. ma ovratnika v rame. Na sl. 43 so predstavljene variante loncev s podvariantami. Glede na oblikovanost vratu so bili lonci raz- Varianta loncev L02 (sl. 47) vrščeni v 4 skupine, in sicer v lonce z nizkim hiperboloidno cilin- Lonci, uvrščeni v podvarianto L02, so imeli nizek hiperboloidno dričnim vratom (L01), lonce z nizkim vratom v obliki prisekanega konično oblikovan vrat, ki se je zaključil v zaobljeno oglato obliko hiperboloidnega stožca (L02) in lonce s srednje visokim hiperbo- roba ustja (koda B). Ležišče za pokrov na notranji površini roba loidnim vratom (L04). Delitev na podvarinate je bila izdelana z je bilo podobno oblikovano kakor pri loncu G14 variante L01a. upoštevanjem geometrične oblikovanosti trupa in oblikovanosti Značilnost te podvariante je fasetiran prehod v odebeljen vrat. roba ustja lonca. Pri vseh analiziranih loncih je ležal maksimalni Trebuh lonca ni bil ohranjen, rame v obliki horizontalnega pri- premer trupa v zadnji četrtini višine posode (razen podvariante sekanega polelipsoida je postopoma prehajalo v hiperboloidno Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 32 konično oblikovan vrat. Pozicija maksimalnega premera trupa je Lonec G21 variante L04 je bil izdelan na lončarskem vretenu iz ležala v zadnji četrtini višine posode. zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM06), žgan je Tipološke značilnosti, pripisane tej podvarianti, je imel lonec G15. bil oksidacijsko. Glaziran je bil z barvno krijočo glazuro rjavo oker Izdelan je bil iz zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase barve na notranji in temno rjave barve na zunanji površini. Na LM07, žgan je bil oksidacijsko. Na prehodu vratu v rame je imel prehodu vratu v rame (grlu) je bilo modelirano nizko plastično okras dveh vzporednih linij, izdelan v osnovni tehniki vrezovanja rebro (osnovna tehnika modeliranja). (kaneliranje). Na zunanji površini so bili ohranjeni ostanki hra- K loncem neznane oblike je bil pripisan fragment roba ustja, ki je ne in sajavost. bil na zunanji strani preoblikovan konkavno (G19) (sl. 47). Tako oblikovno kakor tudi tehnološko bi lonce lahko razvrstili v Varianta loncev L03 (sl. 47) dve skupini. V prvo skupino so bili uvrščeni lonci podvariant L01a Skupna značilnost loncev variante L03 je bil nizek vrat v obliki (G14), L03b (G16) in L04 (G21), katerih trup je imel kroglasto elip- prisekanega hiperboloidnega stožca in odebeljen prehod vratu soidno obliko ali obliko navpičnega prisekanega elipsoida. Vsak v rame. Glede na geometrično oblikovanost trupa (predvsem ra- je bil izdelan iz drugačne lončarske mase. Sestavine v lončarskih mena) smo jih razdelili v dve podvarianti L03a in L03b. masah kažejo na tri izvorno različne gline: Podvarianta L03a - za LM10, ki je opredeljena kot običajna LM s povišano vredno- Za lonce te podvariante je značilen trup z ramenom v obliki hori- stjo kremena (ki je bil po vsej verjetnosti namerno dodan) - zontalnega prisekanega polelipsoida (lonca G18, G17 – trebuh ni 1. izvorno področje gline, ohranjen). Rob ustja obeh loncev je bil oglato oble oblike (koda - za LM06 s povišano vsebnostjo sljude - 2. izvorno področje B). Lonec G18 ni imel izoblikovanega ležišča za pokrov. Lonec G17 gline, pa je imel enako obliko ležišča za pokrov, kakršno smo srečali že - za LM09 s povišano vsebnostjo sljude in prisotnostjo železo- pri loncih G15 in G14. Pri obeh loncih je bila opazna tudi razlika v vih oksidov - 3. izvorno področje gline. premeru roba ustja – 15,9 oziroma 19,9 cm. Pozicija maksimalne- Drugo skupino so predstavljali lonci podvariant L01b, L02 in L03. ga premera trupa je bila v zadnji četrtini višine posode. Lonci te (druge) skupine so bili oblikovno bolj enoviti. Rame je Oba lonca sta bila izdelana iz zelo fino prečiščene kremenove bilo oblikovano v obliki prisekanega horizontalnega polelipso- lončarske mase LM07, iz katere je bilo izdelanih kar sedem posod ida, prehod vratu v rame je bil pri vseh loncih odebeljen (razen novoveškega keramičnega zbira – še dva lonca (G15, G20) in fra- pri podvarinati L01b). Trebuh ni bil ohranjen. Vsi so bili izdelani gment ostenja (G25 - po vsej verjetnosti tudi pripada loncu). Oba iz iste, zelo fino prečiščene kremenove lončarske mase LM07, za sta imela na prehodu vratu v rame okras dveh (G18) oziroma treh katero je značilno, da je imela poleg povišane vsebnosti sljude v (G17) horizontalnih linij, izdelanih v tehniki kaneliranja (osnovna sestavi še železove okside, kar bi morda lahko pomenilo izvorno tehnika krašenja vrezovanje). Lonec G17 je bil žgan oksidacijsko, isti glinokop kakor za lončarsko maso LM09 – torej 3. izvorno po- pri loncu G18 pa je analiza žganja pokazala oksidacijsko žganje z dročje gline. redukcijsko atmosfero v končni fazi. Podvarianta L03b (sl. 47) Ročka Trup v obliki navpičnega prisekanega elipsoida se je nadaljeval v Ohranjen je le rob ustja (zakrnel konveksno oblikovan), hiperbo- nizek vrat v obliki prisekanega hiperboloidnega stožca. Prehod loidno oblikovan vrat in del ramena. Na prehodu vratu v rame je vratu v rame je bil poudarjen s plitvo kaneluro. Rob ustja je bil bilo modelirano plastično rebro (G22). Ročka je bila na notranji oglato oble oblike (koda B) s premerom 14,9 cm. Ležišče za pokrov (rjavo oker barve) in zunanji (temno rjave barve) površini glazi- je bilo izraziteje izoblikovano. Vrat lonca je bil močno odebeljen. rana z barvno krijočo glazuro. Trebuh in dno lonca nista bila ohranjena. Od prejšnje podvarian- Artefaktni zbir iz polnil obeh vkopov (SE 145 in SE 223) bi časovno te so se lonci L03b razlikovali po poziciji maksimalnega preme- lahko postavili na konec 19. in v 20. stoletje. ra trupa, ki se je nahajal (podobno kakor pri podvarianti L01a) v tretji četrtini višine posode. Stekleni izdelki Izmed loncev, najdenih v Leskovcu, je bil uvrščen v podvarian- Najdbe steklenih izdelkov, ki bodo obravnavane v nadaljeva- to L03b le lonec G16. Izdelan je bil na lončarskem vretenu iz zelo nju, so izvirale iz polnil SE 146 (jama SE 145) in SE 224 (jama SE 223) fino prečiščene kremenove lončarske mase (LM09). Žgan je bil odpadnih jam. Ohranjenih je bilo največ fragmentov steklenic nepopolno oksidacijsko. Horizontalna linija, ki razmejuje vrat in (ustja in vratovi steklenic, dna steklenic), kozarcev, steklenega trup, je bila izdelana v osnovni tehniki vrezovanja (kaneliranje). valja petrolejk itd. Gre za steklarske izdelke, ki so bili po vsej verjetnosti izdelani v prejšnjem stoletju. Varianta loncev L04 (sl. 47) Pri opredelitvi proizvajalca kakor tudi časa nastanka nekaterih Varianta lonca s srednje visokim hiperboloidno oblikovanim steklarskih izdelkov npr. kozarcev, pa tudi steklenic, smo si po- ovratnikom je imela trup kroglasto elipsoidne oblike, z nizko (v magali s prodajnimi katalogi trgovin s steklenimi izdelki oziroma drugi četrtini višine posode) postavljenim največjim obodom tru- primerjavami v spletnih katalogih še delujočih steklarn. pa. Prehod trupa v ovratnik je bil naznačen s privzdignjenim re- brom. Spodnji del poševno oblikovanega roba ustja (z zaobljeno Klasifikacija steklenih izdelkov in preoblikovanim zaključkom roba) je povezoval ročaj (ohranjeni le splošni tehnološki podatki sledovi pritrditve – oblika ročaja ni znana) z največjim obodom Najdbe iz Leskovca so bile razvrščene po širši funkcionalni kla- lonca. Ravno dno z zaobljeno preoblikovanim robom (koda dna E) sifikaciji nekako v tri skupine, in sicer na: stekleno namizno po- je postopno prehajalo v trup. Lonci te variante so bili glede na vi- sodje, vsebnike in svetila (sl. 48). Termin stekleno namizno po- šino uvrščeni v skupino malih lončkov (do višine 10 cm). sodje je bil uporabljen kot splošen izraz za posodje, v katerem Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 33 postrežemo s hrano ali pijačo, ter za stekleno posodje, ki se po-jantarno rjave do črne. Za razbarvanje »naravno obarvanega« javlja na jedilni mizi (kozarci za vodo, sklede, vrči in okrasni stekla so masi dodali različne snovi (za razbarvanje npr. zelenka- predmeti). Z izrazom svetila smo označili predmete, ki so pove- stega odtenka uporabljajo selen in selenove soli). Za izdelovanje zani z razsvetljevanjem npr. cilinder petrolejke, svetila, svečni- stekla intenzivnih barv pa dodajajo kovinske okside (Jones/Sul- ki in žarnice. Termin vsebnik je bil uporabljen kot splošen izraz livan 1989, 12,13). za komercialne steklenice in kozarce (za vlaganje), stekleničke za dojenčke ter toaletne stekleničke. Zadnji trije izdelki imajo funk- Svetila cionalno vrednost, medtem ko je komercialna steklenica po- Od skupine steklenih predmetov, ki jih uvrščamo med svetila membna zaradi svoje vsebine (povzeto po Jones/Sullivan 1989, 9, (sl. 48), so bili v Leskovcu najdeni spodnji deli petrolejk. Ohranje- 10). Med steklenimi predmeti iz Leskovca so prevladovali vsebniki ni so bili trije fragmenti spodnjega dela steklenega valja petro- pred ostalimi funkcionalnimi kategorijami posodja. lejke (G37, G42, G43). Stekleni valj, ki je bil pri petrolejki name- Stekleni izdelki, najdeni v Leskovcu, so bili izdelani iz rahlo mo- ščen okrog stenja, je med drugim omogočal boljše izgorevanje drikastega stekla (G41, G44, G33, G32), stekla z zelenkastim odten- (zaradi boljšega pretoka zraka), poleg tega je bil plamen zaščiten kom (G46, G30) in iz stekla olivno zelene barve (G47). Največ je bilo pred vetrom in prepihom. Zato so gorele z mirnejšim plamenom. izdelkov iz prozornega stekla. Iz njega so bile izdelane steklenice Petrolejke so se po letu 1860 razširile v Evropo iz Amerike (prvo (G34, G31, G27, G28), kozarci (G35, G36), stekleni valji za petrolejke petrolejko je izdelal B. Silliman). (G37, G38, G41) in pokrovi (mogoče sladkornic – G38, G39). Običajno se steklo obarva zaradi prisotnosti kovinskih oksidov, Namizno posodje (sl. 48) ki se nahajajo v osnovni masi. Na barvo končnega izdelka pa je Namizno posodje ima svojo »modo« in se neprenehoma spre- vplivala tudi koncentracija kovinskih oksidov, stopnja njihove minja. Te spremembe pa so uporabne pri datiranju posameznih oksidiranosti ali reduciranosti, debelina stekla in prisotnost dru- izdelkov, velikokrat bolj kakor pa sama metoda izdelave. Pri da- gih oksidov in nečistoč v masi. Zato je bil barvni odtenek konč- tiranju si lahko pomagamo tudi s prodajnimi katalogi trgovin ali nega izdelka v veliki meri odvisen od primesi, ki so bile prisotne v pa s katalogi steklenih izdelkov posameznih steklarn ali obja- kremenčevem pesku (osnovni surovini). Železove nečistoče lahko vami reprezentativnih kolekcij v njihovih internih časopisih (v povzročijo širok barvni razpon – od bledo rumene, svetlo zelene, našem primeru Steklarne Hrastnik). V nasprotju z vsebniki je za 48 Klasifikacija steklenih izdelkov. Namizno posodje G26 G27 G29 G35 G36 G39 Vsebniki G28 G44 G30 G45 G33 Svetila G43 G37 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 34 namizno posodje značilno, da se pri posameznem predmetu na-povezujejo vbočeno dno steklenice z boljšim oprijemom stekle- meni veliko več pozornosti izdelavi same površine. Sledove izde- nice pri točenju vsebine iz nje – natakarju naj bi (ta naj bi palec lave se poskuša zakriti s previdnejšo uporabo kalupov, z okraše- vtaknil v vboklo dno) tako oblikovano dno omogočalo boljši opri- vanjem ali vročim poliranjem (Jones/Sullivan 1989,13). jem steklenice in s tem lažje natakanje vsebine v kozarec. Med namizno posodje bi lahko uvrstili dva fragmenta kozarcev Vse vinske steklenice, najdene v Leskovcu, bi lahko pripisali bor- (G35, G36), dva pokrova (G38, G39) in fragmente treh steklenic dojskemu tipu steklenice za vino, za katero je karakterističen (G26, G27, G29, G31, G34 in G46). kratek vrat, ki hitro preide v valjast trup. Steklenice so imele obi- Fragmente zgornjih delov steklenic (G26, G27, G29, G31) ter fra- čajno ojačano dno. gment dna (G34) lahko z veliko verjetnostjo uvrstimo med ste- Vrat G28 in dno G32 (fragmenta iste steklenice) steklenice sta kleno namizno posodje. Vse štiri steklenice so imele precej vi- bila izdelana iz stekla z modrikastim odtenkom. Na vratu ste- sok vrat lijakaste oblike, ki se je zaključil z navzven izvihanim klenice je bil vgraviran volumen steklenice, in sicer 1,5 litra. Sodi ustjem. Izdelane so bile iz prozornega stekla. med večje buteljke (dvakratna standardna velikost buteljke) in Namiznim steklenicam za strežbo pijače (npr. v gostilni) bi po je znana pod imenom MAGNUM. V njej so polnjena tudi nekatera vsej verjetnosti lahko pripisali fragmenta steklenic G26 in G27, na vrhunska slovenska vina1. katerih je bil vgraviran volumen steklenice. Na vratu steklenice Zanimivo je dno steklenice G47 olivno zelene barve, ki pripa- G26 je bila vgravirana volumska oznaka za ¾ litra, na stekleni- da šampanjskemu tipu steklenice, za katero je značilno posebno ci G27 pa za ½ litra. Na številnih vsebnikih so se namreč nahajale vbočeno dno z »mamelonom« Oblika steklenice je nastala zara- oznake npr. zaščitni znaki tovarn, imena izdelkov ali različne eti- di posebne tehnologije skladiščenja ob staranju vina. Steklenica kete, ki so bile lahko izdelane na različne načine npr. reliefno, v mora zdržati pritisk ogljikovega dioksida v vinu. Grlo šampanjske obliki papirnate etikete, pečatov, s pozlato ali z graviranjem. steklenice je prirejeno za pritrditev žičnega agrafa, ki varuje za- Fragment vratu (G31) in dno (G34), ki sta bila izdelana iz prozor- mašek pred visokim pritiskom v steklenici (Jones/Sullivan 1989, nega stekla, sta dela iste steklenice in bi ju lahko uvrstili med 76). Na peti steklenice je bil viden odtis prijemalke. Ti sledovi na- namizne steklenice za serviranje pijače. stanejo, ko zaklopka (kalupa) izvrže polizdelek iz kalupa in se ga Fragmenta steklenice G29 (ustje z ostenjem) in G46 (dno stekle- premesti v kalup za pihanje, kjer dobi predmet dokončno obliko. nice), ki sta bila izdelana iz prozornega stekla, pripadata tradi- Stekleničko G45, izdelano iz prozornega stekla, bi lahko pripisali cionalni slovenski servirni steklenici za pijačo »štefan«. Te ste- lekarniški steklenički. klenice so imele različno prostornino - od 0,5 litra pa do 5 litrov. Največja proizvajalka izdelkov iz stekla, namenjenega vsakdanji Steklenice s pripadajočimi kozarci je izdelovala Steklarna Hra- rabi v Sloveniji, Steklarna Hrastnik, je programsko usmerjena v stnik in so predstavljale v letu 2000 proizvodno linijo Štefan izdelavo namiznega programa (kozarcev, izdelkov za gostinstvo, (Marcen 2008, 5, sl. serija Štefan). Gre za izdelke, ki so predsta- promocijskih izdelkov za industrijo pijač, darilnega programa) in vljali imitacijo ročno pihanih steklenic z mehurčki. embalažnega stekla (steklenic in kozarcev za embaliranje hrane, V skupino namiznega servirnega posodja bi sodila tudi oba po- pijače, kozmetičnih izdelkov; vrčev, vaz, zaščitnih stekel itd.)2. krova G38 in G39. Podobno oblikovane steklene pokrove najde- Največji proizvajalec vsebnikov - vinskih steklenic (tipa bordo, mo na sladkornicah. Direktnih paralel zanje ni. Podobne pokrove rena), steklenic za žgane pijače, sokove, gazirane pijače in pivo je pa srečamo na sladkornicah, ki jih proizvaja Steklarna Hrastnik hrvaška steklarna VETROPACK iz Straže na Hrvaškem – torej em- (glej katalog izdelkov tovarne na spletni strani)1. balažnega stekla3. Druge še delujoče steklarne s Sloveniji izdelujejo druge vrste iz- Vsebniki (sl. 48) delkov iz stekla, ki pa v Leskovcu niso bili najdeni. Posebno skupino izdelkov iz stekla, obenem pa tudi najštevil- Pri časovni uvrstitvi novoveškega artefaknega zbira bi keramične nejšo, so predstavljali vsebniki. V skupino komercialnih stekle- izdelke lahko z večjo verjetnostjo pripisali na konec 19. in začetka nic bi lahko uvrstili fragmente steklenic G28 in G32 (ista stekle- 20. st., medtem ko bi bili izdelki iz stekla lahko mlajšega nastan- nica), G30, G33, G41, G44, G47. Vse lahko uvrstimo med »vinske« ka - morda iz druge polovice 20. st. steklenice. Zanje je značilno vboklo dno, bolj ali manj cilindričen trup, zaokroženo in jasno definirano rame in vrat, ki znaša eno četrtino do dve tretjini višine vsega trupa. Vrat naj bi se zaklju- čeval z dvodelno oblikovanim zaključkom – definicija je povzeta po Jones/Sullivan 1989, 72, 73. Vse steklenice za vino iz Leskovca so imele šampanjsko obliko zaključka (G30, G44, G41). Zanj je znači- len širok, ploščat obročast rob, ki se nahaja nekaj milimetrov pod ravno odrezanim ustjem (ustje je lahko odrezano tudi poševno navzdol). Isto obliko zaključka imajo poleg šampanjskih tudi vse steklenice francoskega in belega renskega vina. Znan je bil že v 18. st., le da je sedaj bolj natančno izdelan. Vinske steklenice so imele tudi značilno oblikovano dno, ki je vbočeno (G32, G33, G47). Ta dna imajo na dnu (na notranji strani) »vdolbino«. Obstaja- jo različne razlage o pomenu takšne oblike dna. Ena od razlag je, da naj bi se v ozek obroč na dnu steklenice nabirala usedlina iz 1 http://www.slovino.si/steklenice.php nefiltriranih vin – pri nalivanju vina iz steklenice naj bi ta use- 2 http://www.steklarna-hrastnik.si/vitrum/seznam.as dlina ostala v tem obroču in naj ne bi zašla v kozarec. Drugi pa 3 http://www.vetropack.hr/htm/news_list_6.htm Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 35 . Katalog gradiva V katalogu najdb je predstavljen izbor najdb iz posameznih stra- Okrajšave tigrafskih enot. Keramično gradivo in predmeti iz stekla so pred- dl. dolžina stavljeni v merilu 1:2 oz. 1: 4. Mere v opisu so v cm. š. širina Gradivo hrani Pokrajinski muzej Celje. v. višina vel. velikost ohr. v. ohranjena višina pr. premer u. ustje d. dno var. osn. obl. varianta osnovne oblike rek. rekonstrukcija LM lončarska masa SE stratigrafska enota inv. št. inventarna številka Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 37 1 SE 70, inv. št. PMC PR 5515 2 SE 70, inv. št. PMC PR 5516 4 SE 70, inv. št. PMC PR 5518 6 SE 70, inv. št. PMC PR 5520 Pokrov – fragment roba z ostenjem. Posoda - fragment ostenja. Izdelana Posoda – fragment ostenja. Izdelana Posoda – fragment ostenja. Izdelana Izdelan je prostoročno iz zelo fino je prostoročno iz zelo fino prečišče- je prostoročno iz zelo fino prečišče- je prostoročno iz zelo fino prečiščene prečiščene kremenove lončarske ne kremenove lončarske mase (LM01). ne kremenove lončarske mase (LM01). kremenove lončarske mase (LM01). mase (LM01). Gladka notranja in zu- Gladka notranja in zunanja površina Gladka notranja in zunanja površina Gladka notranja in zunanja površi- nanja površina sta rjave barve. Okras sta rjave barve. Okras (horizontalne sta rjave barve. Okras (neorganizira- na sta rjave barve. Okras (vertikal- (dve horizontalni liniji) je izdelan v linije) je izdelan v osnovni tehniki vre- ne horizontalne in poševne linije) je ne in horizontalne linije) je izdelan osnovni tehniki vrezovanja (var. ka- zovanja (var. glavničenja). Dl. 2,6 cm, izdelan v osnovni tehniki vrezovanja v osnovni tehniki vrezovanja (var. neliranja). Dl. 3,7 cm, š. 3,4 cm. š. 2,4 cm. (var. metličenja). Dl. 5,2 cm, š. 4,2 cm. glavničenja). Dl. 3,6 cm, š. 4,2 cm. 3 SE 70, inv. št. PMC PR 5517 5 SE 70, inv. št. PMC PR 5519 Lonec – fragment roba ustja z oste- Kepa grafita. Dl. 4,4 cm, š. 3,0 cm. njem. Izdelan je prostoročno iz zelo fino prečiščene kremenove lončar- ske mase (LM01). Gladka notranja in zunanja površina sta rjave barve. Dl. 1,9 cm, š. 1,3 cm. 7 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 1 9 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 3 Skodela – fragment roba ustja z oste- Posoda – fragment dna z ostenjem. njem. Izdelana je na lončarskem vre- Izdelan je v kalupu v tehniki vlivanja tenu iz zelo fino prečiščene kreme- iz zelo fino prečiščene kremenove nove lončarske mase (LM06). Gladka lončarske mase (LM03 – porcelan- notranja in zunanja površina sta ska). Gladka notranja in zunanja po- rdečkaste barve. Na notranji površini vršina sta bele barve. Na glazuri bele je glazirana s krijočo glazuro oker rja- barve je v tehniki nadglazurnega sli- ve barve. Okras (dve horizontalni li- kanja naslikan rastlinski motiv vijo- niji) je izdelan v osnovni tehniki vre- lične in zelene barve. Var. osn. obl. zovanja (var. kaneliranja). Var. osn. d. F01, pr. d. 12,4 cm, ohr. v. 1,5 cm. obl. Sk01, pr. roba u. 25,0 cm, ohr. v. 8,0 cm. 10 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 4 8 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 2 Krožnik – fragment roba ustja z Skleda. Izdelana je na lončarskem ostenjem. Izdelan je v kalupu v teh- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- niki vlivanja iz zelo fino prečiščene menove lončarske mase (LM05). kremenove lončarske mase (LM02 Gladka notranja in zunanja površina – bela prst). Gladka notranja in zu- sta bele barve. Na notranji površi- nanja površina sta bele barve. Na ni rjavo oker barve je izdelan motiv notranji površini je izdelan motiv valovnice bele (na robu ustja) barve horizontalne linije rjavo oker barve v in motiv koncentričnih krogov rja- tehniki podglazurnega slikanja. Obe ve barve z valovnico bele barve (na površini prekriva prozorna glazura. dnu) v tehniki podglazurnega slika- Var. osn. obl. K01, pr. roba u. 21,0 cm, nja. Slikano površino prekriva pro- rek. pr. d. 12,2 cm, rek. v. 3,1 cm. zorna glazura. Var. osn. obl. S01a, pr. roba u. 15,7 cm, pr. d. 7,7 cm, v. 5,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 38 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 SE 70 1–6 SE 146 7–10 39 11 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 5 Krožnik. Izdelan je v kalupu v tehniki vlivanja iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM02 – bela prst). Gladka notranja in zunanja po- vršina sta bele barve. Na notranji po- vršini je izdelan motiv horizontalne linije modre barve v tehniki podgla- zurnega slikanja. Obe površini pre- kriva prozorna glazura. Var. osn. obl. K01, pr. roba u. 24,5 cm, rek. pr. d. 13,6 cm, v. 4,2 cm. 12 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 6 Skleda. Izdelana je na lončarskem vretenu iz zelo fino prečiščene kre- menove lončarske mase (LM04). Gladka notranja in zunanja površi- na sta svetlo rdeče barve. Na notra- nji engobirani površini bele barve je v tehniki podglazurnega slikanja iz- delan motiv (nedoločljiv) zelene in rjave barve. Obe površini prekriva prozorna glazura. Var. osn. obl. S02a, pr. roba u. 34,4 cm, pr. d. 22,0 cm, v. 8,2 cm. 13 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 7 14 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 8 15 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 9 Skleda – fragment roba ustja z oste- Lonec. Izdelan je na lončarskem vre- Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelana je na lončarskem tenu iz finozrnate kremenove lon- njem. Izdelan je na lončarskem vre- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- čarske mase (LM10). Gladka notranja tenu iz zelo fino prečiščene kreme- menove lončarske mase (LM09). je bledo rjave, zunanja pa rjave bar- nove lončarske mase (LM07). Gladka Gladka notranja in zunanja površi- ve. Okras (dve horizontalni liniji) je notranja površina je rdečkaste, zu- na sta rjave barve. Notranja površi- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja nanja pa svetlo rjave barve. Okras na je glazirana s krijočo glazuro oliv- (var. kaneliranja). Na zunanji površi- (dve horizontalni liniji) je izdelan v no rjave barve. Na zunanji površini ni sledovi sajavosti in ostanki hrane, osnovni tehniki vrezovanja (var. ka- so ohranjeni ostanki hrane. Var. osn. na notranji površini ostanki hrane neliranja). Na zunanji površini ohra- obl. S02a, pr. roba u. 33,4 cm, na vratu lonca. Var. osn. obl. L01, pr. njeni ostanki hrane in sajavost po- ohr. v. 4,8 cm. roba u. 21,2 cm, rek. d. 13,0 cm, vršine. Var. osn. obl. L02, pr. roba u. ohr. v. 21,2 cm, rek. v. 23,5 cm. 19,4 cm, ohr. v. 4,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 40 M 1:2 11 12 13 14 15 SE 146 41 16 SE 146, kv. 100, 20 SE 146, kv. 100, 24 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 10 inv. št. PMC NV 14 inv. št. PMC NV 18 Lonec – fragment roba ustja z oste- Lonec – fragment roba ustja z oste- Pokrov – fragment roba z ostenjem. njem. Izdelan je iz zelo fino preči- njem. Izdelan je na lončarskem vre- Izdelan na lončarskem vretenu iz ščene kremenove lončarske mase tenu iz zelo fino prečiščene kreme- zelo fino prečiščene kremenove lon- (LM09). Gladka notranja in zunanja nove lončarske mase (LM07). Gladka čarske mase (LM09). Gladka notranja površina sta sive barve. Okras (hori- notranja površina je svetlo rdeče, in zunanja površina sta temno rjave zontalna linija) je izdelan v osnovni zunanja pa rjave barve. Okras (enoj- barve. Var. osn. obl. roba B01, tehniki vrezovanja (var. kaneliranja). na horizontalna linija) je izdelan v ohr. v. 4,6 cm. Na zunanji površini ohranjena saja- osnovni tehniki vrezovanja (var. ka- vost in ostanki hrane. Var. osn. obl. neliranja). Na notranji površini so 25 SE 146, kv. 100, L03b, pr. roba u. 14,9 cm, ohranjeni ostanki hrane, zunanja inv. št. PMC NV 19 ohr. v. 4,5 cm. površina je sajasta. Var. osn. obl. Posoda – fragment ostenja. Izdelana L01b, pr. roba u. 31,5 cm, je na lončarskem vretenu iz zelo fino 17 SE 146, kv. 100, ohr. v. 5,0 cm. prečiščene kremenove lončarske inv. št. PMC NV 11 mase (LM07). Gladka notranja povr- Lonec – fragment roba ustja z oste- 21 SE 146, kv. 100, šina je svetlo rdeče, zunanja pa rjave njem. Izdelan je na lončarskem vre- inv. št. PMC NV 15 barve. Okras (horizontalna linija) je tenu iz zelo fino prečiščene kreme- Lonec. Izdelan je na lončarskem vre- izdelan v osnovni tehniki vrezovanja nove lončarske mase (LM07). Gladka tenu iz zelo fino prečiščene kreme- (var. kaneliranja). Ohr. v. 5,6 cm. notranja in zunanja površina sta nove lončarske mase (LM06). Glad- bledo rjave barve. Okras (tri hori- ka notranja in zunanja površina sta zontalne linije) je izdelan v osnovni rdečkaste barve. Notranja površina tehniki vrezovanja (var. kaneliranja). je glaziran s krijočo glazuro rjavo oker Na zunanji površini so lise sivo črne barve, zunanja pa temno rjave bar- barve. Var. osn. obl. L03a, pr. roba u. ve. Okras (horizontalna linija) je iz- 19,9 cm, ohr. v. 3,4 cm. delan v osnovni tehniki modeliranja (var. plastično rebro). Var. osn. obl. 18 SE 146, kv. 100, L04, pr. roba u. 7,6 cm, pr. d. 5,3 cm, inv. št. PMC NV 12 v. 8,3 cm. Lonec – fragment roba ustja z oste- njem. Izdelan je na lončarskem vre- 22 SSE 146, kv. 100, tenu iz zelo fino prečiščene kreme- inv. št. PMC NV 16 nove lončarske mase (LM07). Gladka Ročka – fragment roba ustja z oste- notranja in zunanja površina sta te- njem. Izdelana je na lončarskem mno rjave barve. Okras (dve horizon- vretenu iz zelo fino prečiščene kre- talni liniji) je izdelan v osnovni tehni- menove lončarske mase (LM04). ki vrezovanja (var. kaneliranja). Var. Gladka notranja in zunanja površina osn. obl. L03a, pr. roba u. 15,9 cm, sta svetlo rdeče barve. Notranja po- ohr. v. 3,9 cm. vršina je glazirana s krijočo glazuro rjavo oker, zunanja pa temno rjave 19 SE 146, kv. 100, barve. Var. osn. obl. roba u. C02, inv. št. PMC NV 13 dl. 6,6 cm, š. 7,4 cm. Lonec - fragment roba ustja. Izdelan je na lončarskem vretenu iz zelo fino 23 SE 146, kv. 100, prečiščene kremenove lončarske inv. št. PMC NV 17 mase (LM08). Gladka notranja in zu- Posoda (vaza) – fragment roba ustja nanja površina sta sivo črne barve. z ostenjem. Izdelana je z vlivanjem v Na zunanji površini je lisa svetlo rja- kalup iz zelo fino prečiščene lončar- ve barve. Var. osn. obl. roba u. N01, ske mase (LM003 – porcelanska LM). pr. roba u. 18,3 cm, ohr. v. 2,3 cm. Notranjo in zunanjo površino pre- kriva glazura bele barve. Var. osn. obl. roba u. C01, pr. roba u. 4,0 cm, ohr. v. 2,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 42 M 1:1 21 16 M 1:2 16–20, 22–24 M 1:4 25 17 18 19 20 21 22 23 24 25 SE 146 43 26 SE 146, kv. 100, 34 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 20 inv. št. PMC NV 28 Steklenica 0,75 litra – fragment Steklenica – fragment dna z oste- ustja z ostenjem. Izdelana je iz pro- njem. Izdelana je iz prozornega ste- zornega stekla. Pr. u. 4,5 cm, kla. Pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. ohr. v. 10,9 cm. 35 SE 146, kv. 100, 27 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 29 inv. št. PMC NV 21 Kozarec – fragment dna z ostenjem. Steklenica 0,5 litra – fragment ustja Izdelan je iz prozornega stekla. Okras z ostenjem. Izdelana je iz prozorne- (horizontalni trak) je izdelan v teh- ga stekla. Pr. u. 5,0 cm, niki peskanja? Pr. d. 7,0 cm, ohr. v. 9,2 cm. ohr. v. 4,8 cm. 28 SE 146, kv. 100, 36 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 22 inv. št. PMC NV 30 Steklenica (vinska) 1,5 litra – fra- Kozarec – fragment ustja z oste- gment roba ustja z ostenjem. Izde- njem. Izdelan je iz prozornega ste- lana je iz stekla zelenkasto modre kla. Pr. u. 6,8 cm, ohr. v. 6,0 cm. barve. Pr. roba u. 2,6 cm, ohr. v. 8,4 cm. 37 SE 146, kv. 100, inv. št. PMC NV 31 29 SE 146, kv. 100, Steklen valj petrolejke – fragment inv. št. PMC NV 23 spodnjega dela valja. Izdelan je iz Steklenica – fragment ustja z oste- prozornega stekla. Pr. spodnjega njem. Izdelana je iz prozornega ste- dela 3,7 cm, ohr. v. 5,0 cm. kla. Okras predstavlja imitacijo roč- no pihanih steklenic z mehurčki. 38 SE146, kv. 100, Pr. u. 5,0 cm, ohr. v. 3,6 cm. inv. št. PMC NV 32 Steklen pokrov (mogoče sladkornice 30 SE 146, kv. 100, ali keliha) – fragment ostenja. Izde- inv. št. PMC NV 24 lan je iz prozornega stekla. Steklenica (vinska) – fragment roba Ohr. v. 3,7 cm. ustja z ostenjem. Izdelana je iz pro- zornega stekla s zelenkastim odten- 39 SE146, kv. 100, kom. Pr. u. 2,6 cm, ohr. v. 17,0 cm. inv. št. PMC NV 33 Steklen pokrov (mogoče sladkornice 31 SE 146, kv. 100, ali keliha) - fragment ostenja. Izde- inv. št. PMC NV 25 lan je iz prozornega stekla. Steklenica – fragment vratu z oste- Ohr. v. 6,4 cm. njem. Izdelana je iz prozornega ste- kla. Ohr. v. 10,0 cm. 40 SE146, kv. 100, inv. št. PMC NV 34 32 SE 146, kv. 100, Talna ploščica – fragment talne plo- inv. št. PMC NV 26 ščice. Izdelana je v kalupu iz zelo Steklenica – fragment dna z oste- fino prečiščene kremenove lon- njem. Izdelana je iz stekla z modri- čarske mase (LM11). Gladka notra- kastim odtenkom. Pr. d. 10,0 cm, nja in zunanja površina sta rdečka- ohr. v. 3,5 cm. ste barve. Okras (rozeta) je izdelan v osnovni tehniki odtisovanja (sku- 33 SE 146, kv. 100, paj s predmetom v kalupu odtisnjen inv. št. PMC NV 27 okras). Dl. 12,0 cm, š. 6,5 cm. Steklenica – fragment dna z oste- njem. Izdelana je iz stekla z modri- kastim odtenkom. Pr. d. 9,7 cm, ohr. v. 6,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 44 M 1:2 26 27 28 29 32 30 31 33 35 34 36 37 38 40 39 SE 146 45 41 SE 224, kv. 108/98, 49 SE 224, kv. 108, inv. št. PMC NV 35 inv. št. PMC NV 43 Steklenica – fragment ustja z oste- Posoda – fragment dna z ostenjem. njem. Izdelana je iz stekla z modri- Izdelana je na lončarskem vretenu iz kastim odtenkom. Pr. u. 2,8 cm, zelo fino prečiščene kremenove lon- ohr. v. 28,0 cm. čarske mase (LM05). Gladka notranja in zunanja površina sta rjave barve. 42 SE 224, kv. 108/98, Osn. obl. d. E02, pr. d. 18,0 cm, inv. št. PMC NV 36 ohr. v. 2,3 cm. Steklen valj petrolejke – fragment spodnjega dela valja. Izdelan je iz 50 SE 224, kv. 108, prozornega stekla. Pr. spodnjega inv. št. PMC NV 44 dela 4,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. Posoda – fragment dna z ostenjem. Izdelana je z vlivanjem v kalup iz zelo 43 SE 224, kv. 108/98, fino prečiščene kremenove lončar- inv. št. PMC NV 37 ske mase LM05. Gladka notranja in Steklen valj petrolejke – fragment zunanja površina sta bele barve. Zu- spodnjega dela valja. Izdelan je iz nanja površina je glazirana s krijočo prozornega stekla. Pr. spodnjega glazuro rjavo črne barve. Osn. obl. d. dela 4,5 cm, ohr. v. 3,6 cm. E02, pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 1,6 cm. 44 SE 224, kv. 108/98, 51 SE 224, kv. 108, inv. št. PMC NV 38 inv. št. PMC NV 45 Steklenica – fragment ustja z oste- Posoda – fragment ostenja. Izdela- njem. Izdelana je iz stekla z modri- na je z vlivanjem v kalup iz zelo fino kastim odtenkom. Pr. u. 2,5 cm, prečiščene kremenova lončarske ohr. v. 16,5 cm. mase (LM05). Gladka notranja in zu- nanja površina sta bele barve. 45 SE 224, kv. 108/98, Dl. 3,5 cm, š. 2,3 cm. inv. št. PMC NV 39 Steklenička – fragment dna z oste- njem. Izdelana je iz prozornega ste- kla. Ohr. v. 3,8 cm. 46 SE 224, kv. 108/98, inv. št. PMC NV 40 Steklenica – fragment dna z oste- njem. Izdelana je stekla z rahlo ze- lenkastim odtenkom. Okras pred- stavlja imitacijo ročno pihanih steklenic z mehurčki. Pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 5,1 cm. 47 SE 224, kv. 108/98, inv. št. PMC NV 41 Steklenica – fragment dna z oste- njem. Izdelana je iz stekla olivno ze- lene barve. Pr. d. 8,4 cm, ohr. v. 9,5 cm. 48 SE 224, kv. 108/98, inv. št. PMC NV 42 Steklena posoda – fragment oste- nja. Izdelana je iz prozornega stekla. Ohr. v. 3,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 46 M 1:2 44 41 42 43 45 46 48 47 49 50 51 SE 70 SE 224 47 Literatura BARKER, P. 1998, Tehnike arheolo- TESCH, S. 1992, House, Farm and Vil- škega izkopavanja. – Ljubljana. lage in the Kopinge Area from BERCE, S. et al. (ur.) 1987, Nemško- the Early Neolithic to the Ear- slovenski slikovni slovar/ Ox- ly Middle Ages. – V: L. Larsson, ford-Duden-Cankarjeva založ- J. Callmer in B. Stjernquist (ur.), ba. – Ljubljana. The Archaeology of the Cultural BRECL, M. (ur.) 1986, Ljubečna sko- Landscape: Field Work and Re- zi čas. Ob praznovanju pra- search in a South Swedish Rural znika občine Celje na Ljubečni. Region, Acta archaeologica Lun- – Ljubečna. desia 4/19, 283–344. DJURIĆ, B. 2004, SK 05 Slivnica–Arja TICA, G. in B. DJURIĆ 2004, SK05 Sliv- vas. Priključek Ljubečna. Poro- nica–Arja vas, priključek Lju- čilo o rezultatih arheološkega bečna. Poročilo o rezultatih pregleda na potencialnem naj- ekstenzivnega arheološkega dišču Leskovec. – Ljubljana (ne- pregleda. – Ljubljana (neobja- objavljeno poročilo). vljeno poročilo). HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- ZIMMERMANN, W. H. 2001, Konti- nologija keramike, tipologi- nuität und Wandel im Hausbau ja lončenine, keramični arhiv. südlich und östlich der Nordsee – Ljubljana. vom Neolithikum bis zum Mitte- –. 2005, Poročilo o arheološkem lalter. – V: The rural house from zaščitnem izkopavanju na ar- migration period to the oldest heološkem najdišču Leskovec na still standing buildings, Ruralia trasi Hoče–Arja vas, priključek IV, Památky archeologické, Su- Celje vzhod (Ljubečna). – Lju- pplementum 15, 164–168. bljana (neobjavljeno poročilo). JAVORNIK, M. (gl. ur.) 1992, Enciklo- pedija Slovenije XV. – Ljubljana. JONES, O. in C. SULLIVAN 1989, The Parks Canada glass glossary: for the description of contain- ers, tableware, flat glass, and closures. - Studies in Archaeo- logy Architecture and History, Ottawa. MARCEN, S. 2008, Nova linija Olivot- to. – Steklar 47/2, Hrastnik, 4–5. PERKO, D. in M. OROŽEN ADAMIČ (ur.) 1999, Slovenija. Pokrajine in ljudje. – Ljubljana. ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der frühmittelalterlichen slawi- schen Welt. – Archaeologica Slo- vaca Monographiae 6, Nitra. Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 48 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 rad Žlin . št. 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 Steklo . št. 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 2 0 1 1 0 0 d 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Železo . št. 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 65 30 55 15 15 20 25 25 7,5 10 15 4 4 25 2,5 at. .d i. št. 117,5 87,5 122,5 37,5 42,5 27,5 32,5 27,5 67,5 37,5 37,5 77,5 32,5 17,5 32,5 22,5 b. m laj. ob radG m . št. 26 47 35 49 12 15 17 22 6 11 6 8 10 13 10 3 11 27 4 15 6 15 16 16 10 1 31 13 7 13 9 d . 7,5 5 0 2,5 5 5 5 2,5 5 5 2,5 10 0 7,5 5 2,5 2,5 7,5 7,5 0 2,5 15 5 2,5 5 10 0 5 7,5 d i. št. 12,5 17,5 laj. obm . št. 3 2 0 1 2 2 2 5 1 2 2 1 4 7 0 3 2 1 1 3 3 0 1 6 2 1 2 4 0 2 3 d ika Keram .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. o ob tičnan . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a d led r o t k a F reg 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 ega p d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število sk n m v ršin sko število retira a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ov ejan terp d in t s o v i j l d i V 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 atek 1 ltati p a t o n e A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C od . št. a n l a r i b Z d i. št. D ezuR 1 2 3 4 5 6 7 8 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 49 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 rad Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 10 10 2,5 2,5 Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 20 10 10 70 Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 19 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 55 0 0 0 7,5 6 35 70 10 5 15 4 65 15 70 9 0 6 20 0 30 6 4 4 20 10 0 4 10 4 50 0 50 10 20 20 20 4 50 30 20 30 10 30 4 30 10 70 9 4 2,5 0 7,5 5 45 at. .d i. št. 67,5 17,5 32,5 22,5 32,5 22,5 42,5 57,5 47,5 67,5 12,5 110 97,5 32,5 102,5 105 125 72,5 27,5 77,5 77,5 16 32,5 105 120 105 57,5 22,5 37,5 57,5 27,5 27,5 37,5 b. m laj. ob radG m 4 4 8 . št. 27 6 7 13 22 3 9 13 24 9 14 17 28 4 23 19 27 2 5 39 13 41 6 16 42 50 26 29 6 11 31 31 6 13 7 9 0 6 2 0 3 6 4 4 2 1 0 4 1 4 5 0 5 1 2 2 2 4 5 3 2 3 1 3 4 3 1 28 42 36 42 23 16 9 15 23 1 0 3 2 11 18 11 15 d 4 4 1660 . 2,5 2,5 2,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 0 2,5 7,5 2,5 0 0 0 2,5 2,5 2,5 2,5 5 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 10 10 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 0 0 0 2,5 0 0 2,5 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 d i. št. laj. obm . št. 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 3 1 0 0 0 1 1 1 1 2 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 96 d ika Keram .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 2,5 7,5 2,5 2,5 2,5 2,5 o ob tičnan . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 15 d r o t k a F 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o številon m v sko število retira a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ejan terp d in t s o v i j l d i V 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 aj a t o n e D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C D E F A B C D E F A B C D E F p . št. a n l a r i b Z Sku d i. št. 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 62 27 28 29 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 rad Žlin . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 10 10 2,5 2,5 Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 20 10 10 70 Železo . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 19 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 55 0 0 0 7,5 6 35 70 10 5 15 4 65 15 70 9 0 6 20 0 30 6 4 4 20 10 0 4 10 4 50 0 50 10 20 20 20 4 50 30 20 30 10 30 4 30 10 70 9 4 2,5 0 7,5 5 45 at. .d i. št. 67,5 17,5 32,5 22,5 32,5 22,5 42,5 57,5 47,5 67,5 12,5 110 97,5 32,5 102,5 105 125 72,5 27,5 77,5 77,5 16 32,5 105 120 105 57,5 22,5 37,5 57,5 27,5 27,5 37,5 b. m laj. ob radG m 4 4 8 . št. 27 6 7 13 22 3 9 13 24 9 14 17 28 4 23 19 27 2 5 39 13 41 6 16 42 50 26 29 6 11 31 31 6 13 7 9 0 6 2 0 3 6 4 4 2 1 0 4 1 4 5 0 5 1 2 2 2 4 5 3 2 3 1 3 4 3 1 28 42 36 42 23 16 9 15 23 1 0 3 2 11 18 11 15 d 4 4 1660 . 2,5 2,5 2,5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 0 2,5 7,5 2,5 0 0 0 2,5 2,5 2,5 2,5 5 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 10 10 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 0 0 0 2,5 0 0 2,5 0 0 0 0 0 0 0 2,5 0 d i. št. laj. obm . št. 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 3 1 0 0 0 1 1 1 1 2 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 96 d ika Keram .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 2,5 2,5 2,5 2,5 7,5 2,5 2,5 2,5 2,5 o ob tičnan . št. 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 15 d r o t k a F 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o številon m v sko število retira a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ejan terp d in t s o v i j l d i V 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 aj a t o n e D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D E F A B C D E F A B C D E F A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C A B C D E F A B C D E F A B C D E F p . št. a n l a r i b Z Sku d i. št. 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 62 27 28 29 Arheologija na avtocestah Slovenije Leskovec pri Celju 51 . Document Outline Leskovec pri Celju Kazalo Uvod Geografski in geomorfološki podatki Intenzivni površinski pregled Metode izkopavanja Stratigrafija Faze arheoloških ostalin Latensko -rimsko obdobje Novoveške ostaline Katalog gradiva Literatura Dodatek 1