Pozabljena grobnica Codellijev
Spoštovana tovarišica Darja!
Ker samo vas osebno poznamo iz uredništva Naša skupnosti, se obra-čam na vas s prošnjo, da v skrbi za lepše okolje in našo dcdiščmo skupaj poiščemo tistega, ki bi nekaj naredil za Kodcljcvo grobnico na Štepanj-skem pokopališču. Ta je v usmiljcnja vrednem sianju, saj žc vrsto lct raz-pada in je kol taka tudi nevarna za Ijvdi, ki v neposredni bližini hodijo.
Sporai park Kodcljevo in krajani bi morali nekaj narediti, da bi žc letos pted pričetkom nove zime zaščitili to, kar je še osta/o, če že ne dokončno popraviii. Morda bi zavod za spome-niško varstvo vprašali za mnenje, pre-dračun sanacije in morebiten napotek za pravilcn pristop k reševanju tega res žaloscnega in sramotnega pozablja-nia na tisto, česar več ne polrcbujemo.
Veliko stvari se da napraviti z ob-veščanjem in ustanovitvijo žiro ra-čuna, da bi se glede tega kaj prema-knilo z mrtvc točke. Kaj mislite vi?
V upanju, da bostc vi napravih (na-mesto mene) prvi korak in nc bo čas zmagovalcc v negativncm smislu, vas lepo pozdravljam.
Bralka in stanovalka Štepanjskega oasdja
Naša bralka nam sporoča, v kako žalostnem sianju je velika kapela na Štepanjskem pokopa-lišču, v kateri so grobovi baronov Codellijev, ki niso nepomembni za našo zgodovino. Nekateri iz-med njih so kot meceni zaslužni tudi za kulturo našega naroda, zadnji lastnik graščine Thurn ba-ron Anton Codelli pa je ne le pri nas, marveč tudi drugje po svetu znan kot izumitelj. Naj zapisu naše bralke dodamo še fotografijo in nekaj dodatnih besed.
Od daleč pogled na grobnico, še zlasti ne na fotografiji, ne raz-¦ krije očem tistega, kar se pokaže od blizu. Zunanjost kapele je v klavrnem sianju; odpada omet in pločevina visi s strehe. Zarja-vela ključavnica zdaj sicer stiska skupaj prav tako zarjavela rešet-kasta železna vrata, pogled v no-iranjost pa človeka mora razžalo-stiti. Notranjost kapele je prekrita z odpadajočim ometom in drugo umazanijo, pokrov, ki prekriva grobnico, je poškodovan, izza marmomatih plošč, na katerih so z latinskimi črkami napisana tudi imena Codellijev, ki so pokopani
drugje, se včasih prikažejo prhu-tajoča krila netopirja. Že zaradi namena, kateremu služi, je poko-pališče primeren kraj, da se člo-vek zamisli nad preteklostjo in hkrati nad brezbrižnostjo nas, ki živimo, do nje.
Razpadajoča kapela baronov Codellijev na Štepanjskem poko-pališču je še eno pričevanje o od-nosu, ki ga imamo do naše kul-turne dediščine. Tega odnosa se-veda ni mogoče opravičiti z bese-dami, da ni denarja. Morda se bo kdo, ki bo prebrai te vrstice, ogla-sil in povedal svoje mnenje. .
D. J.