U ro-lulAt** ■ ai>r»v»i LJnblJaiik, Koi>iurj««a » 1'eiafoo »-61-tt-M. narodom« ti U«. u Ido-lemstTo «11 Ut. - Cel raA. LJut> Ijana 10.650 u naročnino tn 10.H9« u maerat« lUDn^ni laslopatva u oglase I« Italije In Inozemstva! OPI a A. ki liano. Rokopise« o« tratama. OKTOBER • 1944 Felndilche Biarchbruchsversuohe vereitelt Feindliche Durchbruchsversuche im Raum Turnhout und siidlich Geilenkirchen vereitelt — Vergebliches Anrenncn der Anglo-Ameri-knncr in Mittelitalien — Schvvere Kampfe sudlich des Eisernen Tores und im Rnum von Beograd — Deutsch-ungarischc Gegenangritfc westlich Arad gevvinnen an Boden Aus dem Fuhrerhauptquartier, 6. Oktober Das Oberkommando der \Vehr-macht gibt bekannt: An der Wcstfronl setzte der Feind im Raum uorillirh Turnhout naeh Zuliihrung neuer Krafte seine Durchbruchsversuche auf T i 1 h u r g fort. Nach geringen Aufangserfolgen wurden seine Angriffsspitzen im Gegenangriff zu-riickgeworfen. Besonders heftige Kampfe eotwickelten sieh im Raum von Wa-f e n i n ge n , vvo unsere Divisionen von Osten und Westen her zur Einengung des feindlichen Briickenkopfes zum Au-prilf antratrn. Der Feind leistet dort er-bitlerten Widerstand und verstiirkt seine BriickenkoplbesaUung durch Abwurf neitercr Fallschirmjager. Heftige Kiimpfo feind im Gange. Sudlich Geilenkirchen trat der Feind aus semeni Einbruilisrauin er-neut zum Angrifl nach Osten und Nord" osten an, vvurde jedorh durch sofort ein-setzemle (iegenaugriffe zum Stehen ge-bracht. In den heiden letztcn Tagen ntirden bei diesen Kiimpfen 40 feindliche Panzer abgcsrhossen. Nordlich N a n c y vvurde eine feindliche Einbruchsstelle bereinigt, dabei vier OHiziere und 110 Mann gefangen-gcnnminen. Zwischen E p i n a I nnd L u r e ver-suehte der Gegner auf brciter Front in unsere Stellung aul den Vorbergen der \Vestvogesen einzudringen. Seino star-kon Angriffe vturden jedorh iiberall, mm Teil im Gegenangriff zerschlagen oder aufgefangcu. Der Grossraum von London lag nieder unter dein Feuer unserer V-l. In Mittelitalien vviederholte iler Feind unter starkem Artillerieein" siilz seino Versurhe beiderseits der Strasse nach Bo Ing na auf breiter Front unsere Gehirgsstellungen zu durch-stossen, um in die P o - Ebene einzubre-chen. In schvveren Kiimpfen vvurden die Ieindlichen Angriffe, die in versehiede-doii Abschnitten mehrmals vviederholt »urden. zerschlagen. Im Adriatischen Kustcnabschnitt scheiterten ebenfalls alle feindlichen Vorr stofie. Auf dem Balkan dauern die schwe-ren Kampfe an den bisherigen Brenn-punkten sudlich Eisernen Torcs und im Raum von B e 1 g r a d vveiter an. Im Raum vvestlich Arad gevvannen die Gegenangriffe deutscher und ungari-scher Verbande mit Unterstiitzung unserer Schlachtflieger vveiter Boden. An der iibrigen Front des ungarisch-rumii-n i s c h e n Grenzgebietes, siidvvestlich GroRvvardein und vvestlich T h o -r e n b u r g vvurden ieindliche Angriffe abgevviesen. In den \Valdkarpathen haben die sowjetischen Grofiangriffe gestern an Heftigkeit nachgelassen. Die an zahlrei-chen Stellen bei starkem Regen und er-sten Schnceiallen geiiihrten Angriile blie-ben eriolglos. Sudlich R o z a n griffen dic Bolschevvisten aus ihrem Briickenkopi heraus an. Sie vvurden abgevviesen, ortliche Ein-bruchslellen im Gegenangriff abgeriegelt. In, den beiden letzten Tagen vvurden bei den Kiimpfen am N a r e vv insgesamt 78 feindliche Panzer vernichtet. Siidvvestlich und nordwestlich S c h a u 1 c n traten die Sovvjets mit starken Kralten unter Ein-satz zahlreicher Panzer und Schlachtflieger zum GroRangriff an. Harte Kampfe sind hier im Gange. Un'ere Besatzung von Osel steht im Nordosttcil der Insel in heftigen Kampfen mit gelandetem Feind. In der A g a i s versenkten leichte deutsche Seekrafte ein britisehe« Kanonen-boot und nahmen Teile seiner Besatzung gefangen. Anglo - amerikanisehe Terrorbomber grifien gestern M fi n s t e r und K o 1 n an und richteten vveitere Angriffe gegen Wilhelmshaven, Dortmund, Koblenz und Rheine. In der vergangenen Nacht war das Stadtgcbiet von Saarbriicken das Ziel des britisehen Bombenterrors. Ein-zelne Flugzeuge vvarfen Bomben auf B e r. lin. Flakartillerie der Luttvvaffe schoB 19 Flugzeuge, darunter 14 viermotorige Bomber, ab. Uspešni protisunki nemških čel Preprečeni sovražni prebojni poskusi nn področju Turnhoutn in južno od Geilcnkirchena — Brezuspešni angloameriški naval v srednji Italiji — Težki boji južno od Železnih vrat in na področju Beograda — Nemško-madžarski protinapadi zahodno od Arada so napredovali Fiihrerjev glavni stan, 6. oktobra. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na zahodnem bojišču je sovražnik na področju severno od Turnhouta po dovozu svežih sil še nadalje poskušal prebiti bojno črto v smeri proti Tilburgu. Po malih začetnih uspehih smo vrgli njegove napadalne konice s protinapadom naznj. Posebno siloviti boji so se razvili na področju \Y a geti ingena, kjer so pričele noše divizije z vzhoda in zahoda z napadom, ki Saj zoži sovražno predmostje. Sovraž-ik se tainkaj ogorčeno upira in oja-cuje svoje posadke v predmostju z od-metom nadaljnjih padalcev. Siloviti boji so v teku. Južno od Geilenkirchna je sovražnik znova udaril iz svojega vdornega področja proti vzhodu in severovzhodu, vendar smo ga s takojšnjimi protinapadi zadržali. V obeh poslednjih dnevih smo uničili v teh bojih 40 sovražnih oklepnikov. Severno od N a n c y j a smo očistili neko sovražno vdorno mesto ter zajeli pri tem štiri častnike in 110 mož. Med Epinalom in Luro je skušal nasprotnik na široki bojni črti vdreti v naše postojanke v predgorovju zahodnih Vogezov. Njegove močne na-jiade pa smo povsod deloma v protinapadu razbili ali prestregli. Velepodročje Londona smo zopet obstreljevali z ognjem »V 1«. V srednji Italiji je ponovil sovražnik z močno uporabo topništva svo-j.e poskuse na obeh straneh ceste, ki pelje v Bologno, dn bi na široki bojni črti prodrl naše gorske postojanke in vdrl v Padsko nižino. V težkih bojih smo razbili sovražne napade, ki jih je na različnih odsekih večkrat ponovil. Na jadranskem obalnem odseku so se prav tako zrušili sovražni sunki. Na Balkanu se nadaljujejo težki boji na dosedanjih žariščih južno od Železnih vrat in na področju Beograda. Na področju zahodno od Arada so nemški in madžarski oddelki s protinapadi in s podporo naših borbenih letalcev nadalje napredovali. Na ostalem bojišču mndžarsko-romun-skega mejnega ozemlja jugozahodno od Velikega Vnrndina in zahodno od Tur de smo odbili sovražne napade. V Gozdnih Karpatih so sovjetski velenapadi včeraj popustili na silovitosti. Na številnih mestih pri močnem dežju in prvem snegu izvedeni šibkejši ntipndi so bili brezuspešni. Južno od R ozn na so napadli boljševiki iz svojegn mostišča. Napade smo odbili, krajevna vdorna mesta pa s protinapadom zajezili. V obeh poslednjih dneh smo pri bojih ob Narevu uničili skupno 78 sovražnih oklepnikov. Jugozahodno Šiauliaija so prešli Sovjeti z močnimi silami in z uporabo številnih oklepnikov in borbenih letal v velenapad. Tu so v teku trdi boji. Naša posadka na Oselu je na severovzhodnem delu otoka v silnih bojih z izkrcanim sovražnikom. Na Egejskem morju so potopile lahke nemške pomorske sile en britanski topniški čoln ter zajele del njegove posadke. Angloameriški strahovalni bombniki so napadli včeraj Miinster in Koln ter tudi Wilhelmshaven, Dortmund, Koblenz in Rheine. V pretekli noči je bilo mestno področje Sanrbriickena cilj britanskega bombniškega terorja. Posamezna letala so odvrgla bombe na Berlin. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelilo 19 letal, med njimi 14 štirimotornili bombnikov. Moskva napada Bora Stockholm. Kakor poroča agencija Reuter, je napisal list »Izvestja« izredno oster in za politične namere Moskve značilen komentar k varšavskimi dogodkom. V njem pravi: »Rackzkije-viez, državni predsednik Poljske in njegova reakcionarna klika, ki sedaj pretakajo krokodilove solze, so odgovorni za to tragedijo. Varšava je izgubila mnogo svojih sinov in hčera. To je edin uspeli te zločinske lahkomiselnosti, ki jo je pričela klika Sosnkovv-ski-Bor in ostali. Bern. Kakor javlja »United Press« iz Sofije, cenijo, da je bolgarska prevratna vlada doslej zaprla že približno 4000 oseb. Po nekem zakonu, ki so ca proglasili v torek, bodo te osebe kaznovali s smrtjo ali z doživljenjsko robijo ter bodo morale razen tega plačali kazen v znesku 15 milijonov levov. Te osebe bodo sodila tako zvana »ljudska sodišču«. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter iz Teherana, lahko sedaj sporočijo k izjavi, ki' jc bila podana prejšnji mesec, češ, da so nahaja v Teheranu sovjetsko odposlanstvo, ki razpravlja s tamkajšnjimi oblastmi o gospodarskih vprašanjih, posebno glede možnosti pridobitve petrolejskih koncesij, da so tudi zastopniki petrolejskih družb »dveh drugih velesil« vodili že, več mcseccv dogovore z iransko vlado. Berlin, 5. okt. Vkljub temu, da Anglo-amerikanci na zapadu niso štedili niti z bombami niti s topniškim strelivom, so se razvijali tudi 4. oktobra ogorčeni boji na istih težiščih kot prejšnje dni. Sovražno napredovanje je tako malenkostno, da ga lahko ugotovimo samo na velikih zemljevidih. Severno in severnovzhodno od Anversa so nemške čete na novi črti izravnale sovražne vdore. Težki boji so se razvijali zopet na nizozemskem področju in severno od Aachena. Sovražni napadi za razširitev vdornega področja pri Eindhovenu in Nimvvegenu proti zapadu in vzhodu so se prav tako izjalovili, kot sovražni poskus za odstranitev nemške čete južno od Arnheima z južnega obrežja spodnjega Rena. Tudi severno od Aachena, kjer so Angloamerikanci nadalje pritiskali z močnimi silami, da bi prišli do ceste Aachen—Geilenkirchen, so nemške čete zajezile majhno sovražno vdorno mesto pri Ubacliu—Palenbergu. Londonsko časopisje se obširno bavi s to z velikimi besedami napovedano severnoameriško ofenzivo. Toda tudi s fra-zami teh gobezdačev ni postalo vdorno mesto niti za en meter večje. Med Aaclienom in Diedenhofenom ni bilo pomembnih bojev. Na področju Metza so Severnoamerikanci z močnejšimi silami napadali zunanje okraje trd-njavskega območja. Nemške čete so jih zavrnile severno od Metza pri Machera-nu. Ob južno od Metza ležečem Fort Driantu, ter pri Salzburgenu in pri gozdu Parroy, kjer so nemške čete s protinapadi ponovno, zavzele nazaj nekaj krajev in gozdnih predelov, se nadaljujejo menjajoči se boji. Ob zapadnih obronkih Vogezov so izvedli Severnoamerikanci na področju med Rambervillersom in Remi remontom na približno 30 mestih krajevne napade, večinoma v moči bataljona. Vsi ti napadi so se zrušili z visokimi izgubami za nasprotnika. Nemški grenadirji in pionirji so prodrli ponovno, posebno ponoči, sovražne črte, zajeli številne ujetnike in zaplenili večje količine orožja. Skupno so uničile ali zaplenile nemške čete v sredo na zapadu 31 oklepnikov, oklepniških vozil in oklepniških nosil strojnic, 6 protitankovskih topov in številno lahko orožje. Razen tega so zajele približno 250 ujetnikov. Berlin, 6. okt. O položaju na bojiščih piše vojaška sodelavcc nemškega poročevalskega urada dr. Max Krul: »Nahajamo 6e v obdobju prenovitve strateških načrtov. Zapadne sile hočejo za vsako ceno spraviti negibljivo bojno črto med Zuiderskim jezerom in Švicarsko mejo zopet v gibanje. Nemško vodstvo se ravno predvsem po načelih gibljive taktike, ki drobi nasprotnika, dočim so Sovjeti že pričeli žeti politične sadove svoje vojaške 6etve. Na zapadu se položaj ni spremenil Sovražni pritisk se je sicer nekoliko ojačil, zlasti pri Aachenu in Metzu. Amerikanci pa morajo danes sami priznati, da nimajo delni uspelu severno od Aachena, koder so napredovali za nekaj kilometrov, z dejansko ofenzivo nič skupnega. Pač pa niso ameriške izgube, prav nič manjše, kot bi bile v veliki bitki, čeprav je bil edini uspeh teh borb zasedba nekaterih majhnih vasi. Dejstvo, da označuje nasprotnik prekoračitev rečice VCurm kot poseben uspeh, nam kaže, kak pomen pripisuje tem bojem. Sicer pa navajajo obojestranska poročila o vojaških dogodkih vedno enova iste znane kraje. Vreme je zelo zavrlo boje ter je poučilo nasprotnike, da so možnosti njihovih uspehov brez absolutne letalske premoči dokaj manjše. Boji na nizozemskem področju se razvijajo v dosedanji smeri. Nasprotnik pritiska z močnimi oddelki proti vzhodnemu in zapadnemu krilu prehoda Eindhoven—Nimvvegen, da bi dobil večjo gibalno svobodo. Nadaljevanje ameriških napadov pri Metzu nam priča, da še vedno niso izgubili upanja, da bodo prišli vendar še v Posarje. S središčem pri Chateau-Salinsu se tu boji nadaljujejo. Borbe med Rambervillersom in Remire-montom dobivajo vedno bolj krajevni pomen. Tudi v Italiji uiso prinesli boji severno od Firenzuole nasprotniku nikakih večjih ozemeljskih osvojitev. Težišča bojev na vehodnem bojišču leže še nadalje na skrajnih krilih. Sovjeti so pričeli po zavzetju otokov Moon in Dago izkrcavati svoje čete na Oslu. Njihova vzhodna mornarica «i i« odprla vrata iz Finskega zaliva ter si prizadeva, da bi skupno s kopnimi oddelki odprla okno Petra Velikega v baltsko področje, kot je dejal zastopnik nemškega vrhovnega poveljstva. Tu jc treba pričakovati še težkih bojev. Na Karpatih je osredotočil nasprotnik svoje napore pri prelazu Dukla, vendar je utrpel zaradi nove nemške taktike pomembne izgube zlasti še, ker v ozkih gorskih dolinah ni mogel razviti svoje številčne premoči Strnjeni sunek Sovjetov s področja pri Železnih vratih proti zapadu v smeri Beograda bo vodil po zaključenih nemških pregrupacijah do hudih bojev ia ceste in železnice iz srednjeevropskga področja na Balkan. Madžarski uspehi pri Makoju se še nadalje ojačujejo, pri Velikem Va-radinu pa so Nemci vrgli nasprotnika nazaj in osvobodili madžarska tla. Spričo razmeroma velikega miru v tem prehodnem obdobju vzbuiajo naravno mnogo bolj pozornost zimske priprave za bojišči. Tu zasluži prvenstvo razvoj novih nemških sredstev za borbo proti letalom. Nemčija je prav v tem oziru v obdobju dohajanja nasprotnika, pri čemer ji je čas, ki ga je dobila ob nemških mejah, omogočil šc posebne raazvojne možnosti.« »Pogled na meje Nemčije« Najnovejši članek dr. Gobbelsa Berlin, 6. oktobra. Količine vojakov, ki jih je zahtevala vojska za postavitev velikega števila novih ljudskih grenadir-skih divizij, je v avgustu in septembru tudi točno dobila ter jih bo isto tako prejela v naslednjih mesecih. To ugotavlja minister dr. Goebbels v svojem uvodniku v najnovejši številki tednika »Das Reich«. Tudi proste delovno sile, tako pravi nadalje v članku, so v taki meri na razpolago, da se delovni uradi in vojna proizvodnja naravnost mučijo, da bi jih sploh lahko zaposlili v oboroževalni proizvodnji. Tudi v človeškem gospodarstvu vojno smo pričeli delali širokopotezno in bomo na ta način še najbolje prestali sedanji položaj. Nadalje piše dr. Goebbels: »V Londonu, Washingtonu in Moskvi bodo šo obžalovali, da niso hoteli resno upoštevati totalnega sodelovanja vsega nemškega naroda v vojni. Sovražnik hoče izsiliti hitro zmago. Izvesti mora svoje politične cilje. Nemci pa ntu hočemo z vsemi sredstvi to hitro zmago preprečiti in mu tako sploh odvzeti izglede v zmago. To je mogoče, ker so borimo ob mejah Nemčije in često v mnogo ugodnejših pogojih, kot prej, ko je bilo bojišče daleč stran v sovražni deželi ter je bila naša oskrba izpostavljena neprestanim napadom. Sedaj pa 6e morajo s tem odločilnim problemom ukvarjati Sovjeti na vzhodu in jugovzhodu ter Angleži in Amerikanci na zahodu in jugu. Jz lastne izkušnje dobro vomo, kak pomen ima lahko to dejstvo. Vsekakor se bistveno razlikuje, ali imajo boreče se čete za hrbtom tuj, oziroma sovražen, ali pa lasten narod. Vsekakor Notranja in zunanja politika Slovaške Bratislava, 5. okt. Na zasedanju slovaškega parlamenta je podal ministrski predsednik in zunanji minister dr. Štefan Tiso obsežen pregled o sedanjih problemih Slovaške. Ko je govoril o dogodkih poslednjih tednov, ko je skušala neka izdajalska klika služiti smrtnim sovražnikom slovaškega naroda, je poudaril dr. Tiso nujnost, da obdrži ves narod železno disciplino, da je brezpogojno poslušen ter da vestno izpolnjuje svoje dolžnosti v usodnem boju slovaškega naroda. Nato je ministrski predsednik poudaril, da bodo izvedli obsežne preosno-ve na področju finančne uprave in gospodarstva, železnic, javnih del, na območju ministrstva ^a deželno obrambo, finančnega ministrstva, javnega zdravstva in notranjega ministrstva, da bodo dorasli novim nalogam. Posebno pozornost bodo posvečali kmečkemu stanu kot korenini zdravega naroda. Slovaška vojska, tako je nadaljeval ministrski predsednik, je bila postavljena na povsem novo organizacijsko osnovo. Tudi žan-darmerija je bila postavljena na novo organizacijsko osnovo. Pod vojaško upravo so postavili tudi Hlinkovo gardo, ki naj kot skupina vojske izpolnjuje nalogo milice. V njene vrste spada tudi slovaška delovna služba in Hlinkova mladina. K slovaški zunanji politiki je rekel dr. Tiso: V zunanji politiki bomo dosledno nastopali po načelih slovaško-nem-ške zveze in nemškega prijateljstva. To prijateljstvo, ki se je izkazalo ob obnovitvi našega samostojnega državnega obstoja, ki je bilo pred pričetkom sedanje svetovne vojne potrjeno tudi z bratstvom v orožju proti skupnemu sovražniku in ki nam v sedanjih težkih trenutkih bistveno pomaga pri varstvu naše svobode in samostojnosti, nas preveva s prepričanjem, da bomo edino po tej poti izvojevali zmago naše svobodne bodočnosti. Zato bo vlada neomajno in zvesto delovala za utrditev slovaško-nemške prijateljske zveze ter bojne in usodne skupnosti. V notranje-političneni življenju hoče Slovaška, kakor je poudaril dr. Tiso, nadaljevati z dobrim sožitjem med slovaškim narodom in nemško narodno skupino. Zaključno je zagotovil ministrski predsednik, da bo vlada čimprej rešila židovsko vprašanje, ker je najvišji politični ter tudi moralni zakon, da nastopi Slovaška v upravičeni samoobrambi proti onim, ki ogrožajo njen obstoj. Zaskrbljenost v Turčiji Stockholm. »Goeteborgs Handels und Schiffahrts Zeitung« javl ja iz Ga-jata, da so v Turčiji vznemirjeni nad napadi sovjetskega radia proti Turčiji v poslednjem času ter zaradi zahtev bolgarskega zunanjega ministra glede zveze z Egejskim morjem. Vprašujejo se, ali ne pripravlja morda Moskva z Bolgarijo kot s slamnatim možem odskočno desko z'a bodoče napade. Nove odredbe za totalno mobilizacijo Berlin, 5. okt. Državni opolnomočc-nec za totalno mobilizacijo državni minister dr. Goebbels je izdal novo odredbe, od katerih so najvažnejše naslednje: 1. Da bodo razbremenjeni prezaposleni civilni zdravniki in da bo nadalje nudena prebivalstvu zdravniška pomoč, bodo sedaj dalekosežno pritegnjeni k zdravniški pomoči za civilno prebivalstvo tudi oni vojaški zdravniki, ki delujejo v domovini. V vojaških bolnišnicah bodo ordinirali vojaški zdravniki za civilno prebivalstvo v smislu ambulatori- jev. '2. Kongresi in zborovanja, ki niso neposredno vojnovažni, se za časa trajanja vojno ne bodo več vršili. 3. Omejeno bo podeljevanje odlikovanj in častnih znakov. Nadalje pa bodo podeljevati odlikovanja in častne znake za resnične vojne zasluge, kot n. pr. Železni križ in vojnozaslužni križ. 4. Podvzeti so bili posebni ukrepi za omejitev in poenostavitev statistične organizacije. Skrb za prebivalstvo v Varšavi Berlin. Kakor je izvedel DNB je našlo 350.000 poljskih mož, žena in otrok iz Varšave po tednih pregnanstva v temnih kleteh, kanalih, bunkerjih in razvalinah hiš varno zatočišče v svetlih dvoranah podjetja Pruszkovv. Včasih je prišlo v te prostore po 5000 ljudi dnevno, ki so iskali tu varstva in pomoči. Nemška vojska je velikopotezno podpirala poljski uživamo danes vse prednosli kratkih zvz z bojiščem, dočim so morajo nasprotniki posluževati dolgih in poškodovanih prevoznih potov. Poleg tega se bore 6edaj naši vojuki za svojo ožjo domovino in točno vedo, da predstavlja umik na kakem nieslu bojišča sedaj često odslopitev domače zemlje. Pri tem no smemo pozabiti, da so se pričeli naši ukrepi v okviru totalnega vojnega sodelovanja šele pred kratikim, ter dn bodo imeli popoln učinek šele čez nekaj časa. Samo ob sebi umevno jo uporaba novega nemškega orožja naša velika, čeprav nč edina nadu. Iz izkušnjo vemo, da je prednost, ki jo lahko doseže kak narod z uporalio novih tehničnih iznajdb, v vojni često le kratkotrajna. Kljub temu pa ne smemo podcenjevati svojih možnosti. Saj tvorijo dodatek k ostalim našim načrtom in jim lako zvišujejo njih učinek. Ako je mislil predsednik Roosevelt, da bo lahko z zmago v Evropi pričel novo volilno gonjo, potem mu je neinSMV vod» stvo s pomočjo vsega neinškegu naroda pač krepko prekrižalo načrte. Le narodi z brezznačajniini voditelji padejo v skušnjave, da se približajo svojim maščevalnim sovražnikom. Primeri Italije, Romunije, Bolgarije in Finsko so nam dokazali, kam to vodi. Ako bi ti narodi lahko še enkrat doživeti dan svojega odpada od naše skupne stvari, potem bi verjetno bolje vedeli, kaj morajo storiti, kot so vedeli, ko 60 stali pred težkimi odločitvami. Danes tudi ni nobene razlike, ali se predajajo Sovjetom ali Anglo-ainerikancem. Kdor položi orožje, ta odpre s tem vrata lakoli, terorju, samovolji ter anarhiji in v končnem posledku boljševizmu. Grozna stiska, ki spremlja vsepovsod naše sovražnike, vlada lako v 'Italiji kot v Franciji ter v deželah jugovzhoda in na Finskem. Mi predstavljamo novo, revolucionarno držaivo. Naš narod je zdrav iu sposoben za odpor. Njegova vojna morala jo vsekakor nedotaknjena in tudi materialne iiogoje za uspešno nadaljevanje vojn«', posedujemo šo v polni meri. Zalo gledamo mirno na nadaljnji razvoj vojno na vojaškem in političnem polju. Grožnje naših sovražnikov niso vplivale na našo srce ter se bomo borili do poslednjega diha. Ne lc naši sovražniki, tudi mi gledamo na meje Nemčije. Oni sc bore za kaos, mi pa zu nov stvarni red. Ni dvoma, kdo bo končno zmagal. Mi smo poroki nove bodočnosti vsega poštenega človeštva. Boji ob Donavi Berlin, 6. okt. Močnejše sovjetsko motorizirane edinice so prodrle v zadnjih dneh severno od Donave proti zahodu ter so dosegle področje severnovzhodno od Beograda. Boljševiški poskusi, da bi se z brzimi edinkami [»olastili Pančeva, so se krvavo izjalovili. Nemci so prednjo oddelke praktično popolnoma uničili. Južno od Donave je prišlo v bližini velikega donavskega kolena ob Železnih vratih do bojev med sovjetsko oklepni-ško brigado in nemškimi varovalnimi oddelki. Boljševiški napad se je izjalovil. Uničenih je bilo 13 bojnih voz. Boljševiki so imeli visoke krvave izgube. Ženeva. »News Chronicle« javlja, da so vrača lord Tempehvood, bivši sir Samuel lloare nazaj v Anglijo in da sc no bo vrnil v Madrid kot angleški veleposlanik. pomožni komite, dala na razpolago zdravnika in zdravila ter z lastnimi sredstvi podpirala begunce. Nemško strokovno osebje v velikih kuhinjah taborišča beguncev dela noč in dan, da bi lahko nudilo vsakemu beguncu dnevno dvakrat toplo hrano. Za preskrbo majhnih otrok je ustanovila nemška vojska celo posebno kuhinjo. Poleg nemških zdravnikov in sester Rdečega križa je preko 150 poljskih zdravnikov, zdravnic in pomožnega osebja v službi te človekoljubne ustanove 73 pod varstvom nemške vojske se nahajajoče varšavsko prebivalstro. Stran £ >\ !• sobota. 7. oktobra 1944. Kapitislaeija Varšave Podel komunistični zločin v Kranju (PK) (Poročilo vojnega dopisnika Karla-Ottona Zotttnanna.) 2. oktobra ob 20 so prenehali boji med poljskimi uporniki v mestu Varšavi in nemškimi četami. 3. oktobra ob 7 se je pričelo odstranjevanje poljskih barikad. Dan kasneje je odkorakala v ujetništvo prva poljska skupina, ki je položila orožje. S tem se je končal boj Poljakov za njihovo prestolnico. Zaključilo se je eno najbolj krvavih dejanj v zgodovini te vojne. V sredo je ležal nad Varšavo sivo in oblačno dopoldan Vojaške in policijske straže so stale na razvalinah. Razbiti zidovi in črna pogorišča so obtožujoče molela v nebo. Nerabna vozila in prevrnje-ne cestne železnice 60 napolnile ceste skupno z ruševinami. Preostanki barikad so še zapirali stranske ulice. Nemško topništvo pa je streljalo preko mesta na ono stran Visle, kjer so gledali Sovjeti prekrižanih rok na varšavski pogin. Po kapitulaciji predmestij Mokotova in Zoliborza je prišta ura, ko so odložili orožje tudi borci v sredini mesta. Na čelu oddelkov, ki so kot prvi odšli iz Varšave, je ob pol desetih dopoldne prikorakal prvi poljski polk. V štiristopih so korakale čete armade Krajove, poljske domače vojske, v ujetništvo. Polk je štel 375 častnikov, 1250 podčastnikov in vojakov in 221 žena. V polni bojni opremi je korakal ob tehnični visoki šoli mimo nemških oficirjev. S seboj je nosil metalce granat, protitankovske puške in ostalo orožje za uničevanje oklepnikov, strojnice, avtomatske pištole in karabinke. Četa za četo je korakala nemo, ljudje so večinoma gledali v tla. Ob koncu edinic so sledile žene, ki so delovale kot 6estre Rdečega križa ter kot štabne in poroče-valsk pomočnice. To je bil pohod izdanih, zapuščenih in nalaganih. Njihovi obrazi so pričali o pomanjkanju, njihova lica so bila vdrta. Pri mnogih se je videl obup, mnogi so pritajeno ihteli. Čeprav so korakali v strnjenih formacijah in z enakomernim korakom junaško in zravnano med stražami nemških grenadirjev, so vendar razodevali njihovi obrazi grozno razočaranje spričo prevare Moskve, Londona in \Va-sningtona. Govorili so o tragiki naroda, ki mu ne manjka junaštva, pač pa boljšega poznavanja dogodkov in politične spretnosti. Ta narod se j« tu poslavljal od svojega popolnoma porušenega in pa-žganega glavnega mesta, čigar usodo je povzročil sam. Ob pogledu na te mlade može, ki jim je naslednji dan sledil ves častniški zbor z generaliteto in še tremi polki, se je človek nehote spomnil na vse boje, ki so se pričeli v torek 1. avgusta ob 17 popoldne in ki so povzročili izredo težke in krvave poulične bitke. Pred barikadami so se nadaljevale borbe od hiše do hiše, dokler niso prišle v labirint podzemskih kanalov. Poljaki so imeli grozne izgube. Vedno znova upajoč na anglo-,ameriško in sovjetsko pomoč so se borili za svojimi dvometrskimi barikadami, dokler nista kapitulirala trdnjava Moko-tov in predmestje Zoliborz. Bili so le nekaj sto metrov oddaljeni od Sovjetov, ki jih kljub temu niso prav nič podpirali in ki so namerili svoj motilni ogenj celo še v one predele, v katerih so bili Poljaki. Tako so nesmiselno krvaveli in žrtvovali svojo prestolnico, katere civilno prebivalstvo cenijo v sedaj osvobojenih notranjih varšavskih predelih še na 820.000 ljudi. Nemci so štrli trdovraten poljski odpor z uporabo najmodernejših nemSkih sredstev za poulične boje. Junaško boreče se edinice vojaške SS, vojske in policije so s stalno podporo letalstva kaj kmalu razblinile varšavske sanje. Boj, ki so ga v prvih avgustovih dneh pričeli policijski oddelki, deželne straže, železniški in poštni uradniki ter samozaščitni oddelki, se je kljub napredovanju bolj-ševikov, ki se jim je včasih posrečilo napraviti predmostje v Varšavi sami, junaško končal. Orožje, ki se kopiči na dvorišču vojašnice, je sovjetskega, britanskega in nemškega izvora. Uporniki so ga zbirali leta in leta Svojega namena pa niso dosegli. Z uničenjem polkov poljske domače armade v Varšavi je ohromljen tudi boj tega pokreta v ostalih predelih Generalnga guvernementa. Preostanki in ruševine Varšave so od 5. oktobra popolnoma v rokah nemških bataljonov. London, Washington in Moskva so kronali svojo grozno igro z zaupanjem svojih poljskih zaveznikov s skoraj popolnim uničenjem Varšave. Boj ob Vislinih bregovih nekdanje prestolnice pa se nadaljuje proti boljševizmul Stockholm, 0, okt. Kot je bilo pričakovati, dobivajo varšavski uporniki po zaključku svojega nesmiselnega boja s kapitulacijo, 6edaj še moskovske brce. >Izvestja< pišejo v komentarju, da/je za to tragedijo odgovoren predsednik begunskih Poljakov Raezkievvicz s svojo reakcionarno kliko, ki pretaka 6edaj krokodilove solze. Tudi Churchill jc smatral, da mora posvetiti varšavskemu zlomu nekaj besed. Z odurnimi in za britanski cinizem značilnimi frazami je izražal ob soglasju parlamenta svoje priznanje junaškemu odporu poljske domače armade in civilnega prebivalstva. Nato je izrazil svoje »spoštovanje vsem onim Poljakom, ki so v Varšavi padli in trpeli«. Višek hinavstva je predstavljala izjava, da mora biti končni padec Varšave »za vse Poljake zelo hud udarec«. Varšavski uporniki bi se bili morali že prej zavedati, da ne morejo pričakovati od Anglije ničesar drugega, kot za-sramovanje in sramotitev. Ko so vrgli angleški piloti 17. avgusta nad mestom mesto obljubljenih vojaških dobav venec, so s tem Poljakom jasno in razločno povedali, da jih je Ix>ndon že takrat mirno zapisal smrti. Churchillov >sožal-ni govor« je slab poskus hlinjenja soža-lja ob priliki poljskega samomora. Razdeljevanje oblačilnih nakaznic hef pokrajinske uprave je odredil, da se mora takoj pričeti z razdeljevanjem oblačilnih i/.kaznic. Izjemno od dosedanjih predpisov dobe individualno oblačilno izkaznico tudi osebe, ki skupno žive v samostanih, zavodih in slično in se oskrbujejo i/, retfnega civilnega sektorja, tako da doslej običajna skupinska nakazila za te skupine oseb (konvence) odpadejo. Oblačilna izkaznica v smislu veljavnih predpisov ne pripada osebam, ki morajo nositi uniformo, pripada pa organom, ki imajo uniformo jMileg civilne obleke kakor na primer finančni kontrolni organi. Rok za dodelitev oblačilne izkaznice, ki pripada osebam z dopolnjenim 15. letom, se določi s 15. oktobrom; kdor do tega dne do|>olni 15. leto starosti, prejme oblačilno izkaznico za odrasle, kdor to starost doseže po tem roku, pa prejme oblačilno izkaznico za mladoletne. Občinski preskrbovalni uradi smejo na račun stroškov za tisk, pisanje in raznašanje oblačilnih izkaznic računati odškodnino v znesku lire 2.— Oblačilne izkaznice so pričenjajo uporabljati s 15. oktobrom t. 1. in sicer /a obdobje mesecev oktober in november v tejle izmeri: a) Obl ačilna izkaznica za moške in /enske: 10 arabskih točk ,2 abecedni točki in nakupni izkaz I. za nogavice. b) Oblačilna izkaznica za mladoletne: 20 arabskih točk, 2 abecedni točki m nakupna izkaza I. in 11. za nogavice. c) Oblačilna izkaznica za dojenčke: 80 arabskih točk in 4 abecedne takoj ob izstavitvi izkaznice, nadaljnjih 40, arabskih točk šest mesecev po izstavitvi. d) Dodat na oblačilna izkaznica za bodoče metere: vseh 30 arabskih točk veljavnih od dneva izstavitve; V tem obdobju se sme razdeliti med potrošnike količina ki je že določena s posebno odredilo. Trgovci se opozarjajo, da pred to odredbo izdane naibavnice ali nakaznice niso več veljavne in da morajo voditi strogo natančno evidenco nad prevzetimi oblačilnimi nakaznicami ozir. odrezki in točkami oblačilnih izkaznic. Postopek je v ostalem predpisan v izvršilnih določbah k cit. naredbi. Iz pisairne Šefa pokrajinske uprave, oddelka VIII, odseka za oskrbo VIII št. 6063/1. Kranj, oktobra 1944. Dne 21. septembra 1944 se je v Kranju zgodil zločin, ki je za komunistično teroristično delovanje tako značilen. Zgodilo pa se je takole: V Kranju je bil do sredine septembra na delu pri pečarju Vincencu Osebju Dorfer Janez, rojen 26. V. 1903 na Okroglem pri Kranju. Dne 18. septembra letos pa je svoje delovno mesto zapustil in odšel k tolovajem v gozdove, kamor je že prej odšla njegova hčerka. V večernih urah dne 21. septembra letos pa sc je Dorfer na kolesu pripeljal v Kranj, s seboj pa je imel na kolesu zavoj v aktovki. Ko je privozil do »Stare pošte«, je v njegovem naročju zavoj silovito eksplodiral. Ta eksplozija je bila tolikšna, da so v bližnjih hišah popokale vse šipe. O kolesarju v začetku ni bilo ničesar videti, šele počusi se je iz vsega izobli-čil kup mesa poleg razbitin in ostun-kov kolesa. Pri takojšnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da je Dorfer vozil s seboj količino angleškega eksploziva, ki je bilo naravnano na zažigalno vrv z uro, iz neznanih vzrokov pa je zavoj eksplodiral prej, predno je dospel na določeno mesto. Skoraj gotovo je, da bi moral Dorfer svoje tolovajstvo opraviti tako, da bi zavoj eksplodiral v kakšnem neni-škem službenem prostoru v Kranju. Kakor pa se to često prigodi, tokrat ne bi bili žrtev v Kranju živeči Nemci, ampak domačini, ki bi se prav lahko tedaj nahajali v bližini dogodka samega. To podlo dejanje, komunističnega terorizma znova izpričuje, kako je komunističnim tolovajem malo do življenj svojih rojakov, kadar jim gre za to, da dosegajo svoje cilje z umori in n"' Ze nad tri leta izvaja komunistična stranka nad nami svojo revolucijo in za uspeh te svoje revolucije je ta drulial grabila po najbolj krvavih sredstvih in najgroznejših dejanjih strahovanja, samo da bi večino našega ljudstva, ki je odločno protikoniuni-stična, prisilila k sodelovanju pri svojih ciljih. Toda naš narod sc je od takih metod navzel do dna srca trdnega prepričanja, da komunizem niti z idejno, še manj pa s takim podlim zločinskim delom na naši zemlji nikdar nc bo uspel. Dogodek v Kranju samo potrjuje to spoznanje našega ljudstva, komunisti sami pa si samo še bolj pospešujejo konec svojega zločinstva, ko segajo po takih siedstvih terorja in pobijanja. cenik n dala krojača in izdelovalcev perila Sef Pokrajinske uprave je izdal naslednji maksimalni cenik za krojaška dela in za izdelovanje perila. 1. Za izdelovanje moških in ženskih oblačil ter perila se določajo sledeče najvišje cene: A. Moška oblačila. Celotna obleka (dvovrstna ali športna 10% več) od 380 do 610 lir. Površnik ali raglan 331—527. Rnglan ali ulster 358 do 581. Zimska suknja 358—581. Zimska suknja za kožuh 331—560. Kratki zimski paleto 290—479. Sako za kožuh 290—459. Potovalni plašč (trenchcoat) 358—581. Plašč hubertus 257—398. Pelerina s kapuco 135—257. Plašč za prah 122—189. Duhovniški talar 324—506, Povrhnji lovski sako 378—594. Lovski kroj 440—790. Smučarska obleka 277—459. Sako (dvovrstni ali športni 10% več) 223—351. Listrasti sako 196—324. Letni platneni sako 162—257. Letni platneni sako, enostaven 128—203. Hlače 95—155. Športne hlače (breeches) 97—169. Telovnik (dvovrstni 10% več) 47—122, B. Ženska oblačila. Damska obleka od 95 do 230. Dam-ska dvodelna obleka 115—270. Večerna obleka 169—459. Angleška bluza 61—130. Francoska bluza 68—216. Bolero z rokavi 47—101. Bolero brez rokavov 27—68. Jutranja halja, dolga 88—216. Jutranja halja, kratka 61—169. Halja za delo (pisarniška) 61—115. Enostaven gladek plašč 176—311. Težki športni plašč iz kamelje dlake 243—439. Raglan 243—439. Srednje težki zimski plašč 176—385. Kompliciran moderni plašč od 223 do 459. Plašč za kožuh 203—371. Angleški kostum (dvovrstni ali športni 10% več) 203 do 425. Francoski kostum 137—344, Plat- S ovenski duhovnika in politiki o Osvobodilni fronti in veri Tudi človeka je ustvaril po 6voji podobi in ga usmeril k Sebi. Zato mu je dal postave in gorje človeku, ki te postave krši. Sebi koplje grob in si ustvarja pekel že na tem svetu, prav tak pekel, kakor ga prinašate vi. tn si pripravlja tudi strašno kazen v večnosti, prav takšno kazen, kakršna čaka vas, ako se vas Bog prav zadnji hip ne usmili in vas ne odvrne s pogubne poti, po kateri hodite s tako samozavestjo pa tudi s tako slepoto, da je že ta sama slepota otipljiva kazen božja za vaš napuh in za vaš upor proti I3ogu; Istočasno ko vi oznanjate, da so vaš bog rop, požig, umor, meni niti na priž-nici — tem svetem mestu, kjer se oznanja čista božja resnica — ni dovoljeno povedati mojim ovčicam, da so ti vaši bogovi rnaliki in da je Bog dal postave: ne kradi, ne poškoduj tujega blaga, ne ubijaj. Svoje svete duhovniške službe, to je učeniške, ne morem izvrševati. Zamašili ste mi usta, zavezali jezik, in medtem sami z v6emi svetnimi agitacijskimi sredstvi trobite v svet svoje peklenske materialistične zmote in slepite moje ubogo belokranjsko ljudstvo. In temu bi vi radi rekli ver-sVa svoboda?« Toda vi komunisti sami veste, da nauk še ni zadosti. Treba je še pametnega vodstva, ki ljudi po teh naukih pripelje k cilji. Na svojem področju ste tako ljubosumni in nikomur ne pustita, da bi se v vaše vodstvo kaj vtikal. Veste namrcda vaš nauk in vaše zmotne te( rije same po sebi še ne bodo pripeljale množic v vaš boljševiški pekel, ki mu pravite raj. Prav tako duhovnik ne more izvrševati svojega duhovniškega poslanstva, ako mu ni zagotovljena tudi svoboda vodstva. Ne samo svečeništvo, ne. samo učeništvo, ampak tudi vodstvo bistveno spada k duhovnikovemu poslanstvu. ln o verski svobodi, je mogoče govoriti samo takrat, ako sme duhovnik svobodno opravl jati ne samo sveeeniške posle — to je maševati, krščevati, poročati — ampak če more tudi svobodno učiti resnico in pobijati zmote; če more svobodno voditi ljudstvo po pravi poti k zveiičnnju in ga odvračati od brezbožnih in upornih gibanj, kakor je vaše. O kakšni taki svobodi pa pod vašim terorjem niti govora ne more biti. Prav nič ne moti, če ste zaenkrat nekatere duhovnike še pustili pri življenju, kar vam itak nič ne škoduje, saj nas imate vedno v svojih rokah in v dosegu brzostrelk. Mogoče se vam bo pri teh mojih mislih celo čudno zdelo, kako da je kak duhovnik sploh ostal na svojem mestu med svojimi farani. Prav gotove je vsakdo moral imeti velike pomisleke. Kajti zdi se mi, da je komunizem menda edini, ki zlorabi in uma-že prav vsako stvar, celo duhovnika, ki nudi nesrečnim dušam zadnjo pomoč. Ni je Se bilo na svetu zločinske družbe, ki bi trdila, da je duhovnik tudi zanje, da z njimi sodeluje, ako bi ta duhovnik prišel nudit enemu izmed njihovih članov duhovno tolažbo. Se tako propadli roparji in tolovaji iz preteklosti so imeli do človekove smrti in do duhovnika, ki ob smrti nudi pomoč, vsaj nekaj spoštovanja. Duhovnika so morda sovražili, toda če je piišel k smrtni postelji njihovega tovariša, so ga pustili v miru in niti na misel ni nikomur prišlo, da bi duhovniku, ki se je potrudil v njihov brlog, da bi rešil eno dušo, govorili: tudi ta duhovnik je z nami, tudi ta duhovnik je ropar in morilec kot smo mi. Edino komunisti ste zlorabili vse, tudi te svete reči. Cerkev mora biti zato previdna in je morala paziti, da ne bi v tem, ko bi morda v vaših vrstah rešila deset vernikov, sama pahnila v nesrečo tisoče in tisoče dobrih, ki bi jih vi preslepili s svojo agitacijo, češ, ta duhovnik je tudi za nas. Za vso duhovno bedo, ki vlada med vašimi vrstami, za vse nespokorjene in neprevidene Slovence, ki so padli v vaših vrstah, nosi vso odgovornost vaše komunistično vodstvo. Če so nekateri duhovniki ostali med ljudstvom, so ostali pač zato, da mu v njegovih najtežjih dneh pomagajo molče prenašati trpljenje. Z vašim delom pa nočejo imeti nobene zveze.« Gospod prodekan je končal. Zvedela sem dovoli in prav malo me je mikalo, da bi hodila še okrog drugih. Toda knjižica »Duhovniki in politiki o Osvobodilni fronti in veri* bo kljub temu izšla — taka, kot jo hočemo mil neni kostum 137—270. Lovska ali športna jopica 203—344. Težka jopica 176 do 311. Paleto, navadni 176—314. Planinski jopič 88—155. Smučarski jopič, navadni 115—193. Smučarski jopič iz boljšega blaga 137—230. Smučarske hlače, navadne 61—115. Smučarske hlače iz boljšega blaga 81—142. Vetrni jopič 88—155. Krilo 47—95. Hlačno krilo 88- 182. Kratke hlače 34—54. C. Perilo. Moška srajca z ovratnikom od 25 do 29 lir. Moška srajca z 2 ovratnikoma 29 do 31. Moška spalna srajca 25—29. Moške spodnje hlače, kratke 15—25. Moške spodnje hlače, dolge 18—29. Moška pir džama 56—61. Zdravniška halja 56—64. Ženska pidžama 47—56. Ženska nočna srajca 47—56. Ženska nočna jopica 31 do 47. Ženska srajca dnevna 12—20. Kombineža 25—31. Ženske hlače 19—26. Modrčki 12—20. Rjuhe 4—7. Blazine, gladke, velike 17—22. Blazine, gladke, male 12—20. Odejne prevleke fkapne), gladke 31—39. Prti 5—7. Prtiči 3—5. Obrobljanje (entlanje), od metra 190. Člen 2. Pri napravi oblačil in perila za otroke do 10. leta se zgoraj navedene cene morajo znižati za 50%, za otroke od 10. do 15. leta pa za 25%. — Stroški za običajne male potrebščine (sukanec, svila, gumbi itd.) so pri delih pod A in B že vračunani v cenah. Za dela pod C se smejo računati ti stroški posebej po predpisanih nabavnih cenah. — Za dela, ki niso navedena v ceniku, ali za posebnosti v kroju, se cena določi po predhodnem dogovoru strank. Člen 3. V členu 1. določene cene veljajo samo za območje mesta Ljubljane. Za ostale kraje Ljubljanske pokrajine določijo najvišje cene okrajna glavarstva, upoštevaje krajevne razmere. Te cene ne smejo biti višje od cen po tem ceniku. člen 4. Posamezne obrate uvrste v ustrezne razrede obrtna oblastva prve stopnje po zaslišanju prizadetih strokovnih združenj, upoštevaje zmogljivost obrata in kvalifikacijo osebja za bolj ali manj lično izdelavo. Člen 5. Ceniki z najvišjimi cenami in označbo razreda obrata morajo biti iz-vešeni v vseh obratovalnicah na občinstvu vidnem mestu. Člen 6. Kršitve te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo- do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. Naredba je stopila v veljavo 4. okt. 1944. p Maksimalni cenik za modistovska dela Šef Pokr. uprave je izdal naslednji cenik za modistovska dela: Člen 1. Najvišje cene za dela modistk v Lj. se določijo takole: Izdelava klobuka iz velur tuca 67 lir. Izdelava klobuka iz »har« ali »flamo« tulca 54 lir. Izdelava klobuka iz »vol« tulca 40 lir. Izdelava klobuka iz novega baržuna 67 lir. Izdelava klobuka iz svile ali volnenega blaga. 67 lir. Preoblikovanje velur klobuka 40 lir. Preoblikovanje »vol«, »har« ali »flamo« klobuka 40 lir. Preoblikovanje baržunastih ali svilenih klobukov 54 lir. Izdelava žalnih klobukov iz žoržeta od 67 do 80 lir. — V teh cenah so obseženi tudi režijski stroški in je nedopustno zaračunavati kakršne koli pribitke. — Dela modistinj, ki niso navedena v ceniku, se plačajo po predhodnem dogovoru stranke s podjetnico. i Člen 2, Najvišje Ceue v ostalih krajih Ljubljanske pokrajine določajo okrajna »Zavedni aktivistki 0F« Ko so oblasti prijele profesorici Angelo Piskernikovo in Anico Černejevo, u jima tako onemogočili nadaljnje delo locinsko komunistično OF, se je vsa kulturna« Ljubljana zgražala nad »toli-im nasiljem oblasti«, ki preganjajo in apirajo »popolnoma nedolžne zavedne lovenke«. Na delo se je spravil ves omunistični aparat in pr^ko svoje Rde-e pomoči organiziral celo hajko, da bi opet prišli na svobodo. Vse seveda sa. no zato, da se »popravi krivica nodolž-im in zavednim slovenskim akademsko izobraženim ženam«. Sedaj pa, ko vte kupaj ni nič pomagalo, so prišli s pravo barvo na dan. V komunističnem podtalnem glasilu »Naša žena« so napisali, da je v Ljubljano prispela vest, da sta v nemških taboriščih umrli tudi dve profesorici Angela Piskernikova in Anica Černejeva. »Obe sta bili zavedni akti-vistki OF in sta bili duša med neštetimi Izobraženkami v Ljubljani«. Nihče jima torej ni napravil krivice, če ju je kot zavedni aktivistki tiste OF, ki je poklala že preko 30.000 Slovencev, poslal v taborišče, da bi jima onemogoSil delo; pač pa so hoteli napraviti veliko krivico slovenskemu narodu tisti, ki so jima hoteli z raznimi zvezami omogočiti, da bi še nadalje zomagali kopati grob slovenskemu narodu. Župan Mirko Mci^el se je vrnil na Ig Dne 9. oktobra lansko leto so zločinski komunisti odpeljali e Iga svetnika in župnika g. Klemenčiča ter župana Mirka Merzela. Odpeljali so ju v Ribnico, kjer je bil župan M. Merzel ustreljen v Jelendolu pri Ribnici. Med 119 žrtvami so v Jelendolu v sredo 4. okt. 1944 odkopali tudi izmučeno truplo ižanskega župana. Truplo je ležalo v srednjem grobišču skupaj z njegovim prijateljem Goderer-jem, upraviteljem graščine Turjak. Njegova žena ter znanci, ki so prihiteli na kraj izkopa so Mirka Merzela takoj spoznali. Iz Ribnice so njegovo truplo prepeljali 5. oktobra 1944 na Ig, kjer se jc vršil ob štirih popoldne pogreb, ki sc ga je udeležila velika množica. Pevci so zapeli žalostinke, svetnik Klemenčič pa je opravil pogrebne molitve ob asistenci štirih duhovnikov. Na grobu je v spomin rajnemu županu spregovoril sedanji ižanski župan Stoje Franc, ki se je v imenu občine zahvalil rajnemu za njegovo požrtvovalno delo. Nato pa je imel nagovor Jak. Mavec, ki je želel, da bi mu-čeniška smrt odprla oči še tistim Ižsn-cem, ki še sedaj ne uvidijo, kj*-je pot resnice in pravice. Ljudstvo se je razhajalo z, globoko zavestjo, da so pokopali na Igu moža, ki je vseskozi delal požrtvovalno za svoje občane m bil zaradi poštenosti in zaradi nepristranskega izvrševanja svoje dolžnosti zločinsko umorjen. Zaslužnemu Mirku Merzelu večni pokoj v domači zemlji! Slovo od junaka Pretekli teden je padel sredi Blok v boju proti komunističnim skupinam ponos ribniških domobrancev, vzgleden slovenski vojak Gorše Tone iz Dolenje vasi pri Ribnici. Vest o njegovi smrti je hudo pri zadela njegove prijate-lje-domobrance in tudi gS druge, ki so tega vzor->..zy ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Zdravniška služba Nedeljsko zdravnUko dežurno slnžho ho opravljal ob sobote od 20 do ponedeljka do 8 mestni viSjl zdravnik dr. Fran Ci-ber, Ljubljana, Štefanova ul. 7, tel. 36-11. Obvestila Prevoda Opozorilo mlekarnam Kavni nadomestek so ho delil pri zadrugi »Mlekotrg« do vključno 20. t. m. ZGODOVINSKI PABERKI 7. vinotoka: 1. 1227. je umrl Štefan Prvovcnčani, sin Štefana Nenianje, prvi srbski kralj. Ko je šel 1. 1195. ote v samostan, je prevzel Štefan vlado, čeprav je bil dru-gorojenec. Najstarejši Vukan je dobil v upravo Zeto. Zato je prišlo do bratskega boja po smrti Nenianje. Prvo-venčani jo moral bežati iz Srbije, toda že čez leto dni ga spet vidimo na prestolu. Znal je izrabiti spremembo na Balkanu, ko je naštalo latinsko cesarstvo. Vdrugič se je poročil s hčerko beneškega doža in obnovil zveze s pa-peško kurijo. Zaprosil je pri papežu za krono in papeški legat ga je 1. 1217. kronal. V času njegove vlade je sv. Sava, Štefanov brat, dosegel v Nikeji priznanje srbske samostojne narodne cerkve. L. 1219. je postal Sava prvi patriarh s sedežem v Žiči. Štefan Prvovcnčani je nupisal tudi »Žitije Stevana Ne-manje« — 1. 1381. je bil sklenjen v Turinu mir med Benetkami in Oglejem. Slabljenje svetno oblasti oglejskega patriarha so izkoriščevali vsi sosedi. Zlasti so se širile na ta račun Benetke, ki so tekom časa iztrgale patri.vlju številno posest v Istri in Furlnniji. Tedanji vojni pa jo bil vzrok Trst. Benečani so se za vsako ceno hoteli polastiti tega zadnjega mesta na vzhodni obali Jadrana ki je bilo še izven njihove oblasti. Trst ie ljubosumno čuval, pa tudi junaško branil svoje avtonomne pravice napram vsakem", 'ki mu jih jo kratil. Tako tudi ob tej priliki. Po daljši vojni, kjer sta si oba nasprotnika predvsem pustošila ozemlje, je prišlo v Turinu do miru. Benečani in oglejski patriarh 6e odrečeta Trstu, ki je jx>stal svobodna mestna občina. Ker je čutil svojo nemoč proti obema, se je podal 1. 1382. pod okrilje Habsbnržanov — 1. 1571. je bila bitka pri Lenantu. Turška država je bila v času Sulejma-na II. na vi6ku svoje ekspanzivne moči. Povsod so se morale kristjanske postojanke predajati zaradi premoči, na kopnem in nn morju. Turki so vzeli Benečanom otok Ciper, napadali pa so celo Malto, kjer so jih zavrnili Ivanov-ci pod vodstvom mojstra Jeana Peri-sota de la Valettc. Sedaj je Španija v zvezi s papežem in najbolj prizadetima državama Benetkami in Genovo začela vojno proti muslimanom. Zbralo se je mogočno brodovje, ki je pod vodstvom polbrata španskega vladarja Filipa II., Don Juana d'Avstria, premagalo turško mornarico pri Lepantu. Zmaga je ostala neizkoriščena, ker je spet privrelo na dan staro sovraštvo meri Benetkami in Genovo in pa ker je bil Filip II. zaposlen z uporom Nizozemskih provinc. Pogreb jelendolskih žrtev v L ubijam Danos v soboto, ob treh popoldne bodo iz Zal pokopali v blagoslovljeno zemljo mučeniška trupla treh jelendolskih žrtev, ki so jih pripeljali na željo svojcev v Ljubljano. V krstah nu Žalah leže junaki Baraga Jože, K c r -junčič Danilo in P o ž e n e I Parol, Ljubljančani! Udeležite se pogreba in s svojo prisotnostjo počastite jelendolske žrtve. Pogreba se bodo udeležili člani komisije, domobranci, zastopniki organizacij, zastopniki Kmečke pisarne, begunci in vsi, ki žele počastili tudi druge jelendolske žrtve, ki smo jih pokopali v Ribnici, Dobrepoljah, Grosupljem in v Višnji gori. V Devici Mariji v Polju pa bo ob treh popoldne pogreb jelendolske žrtve Bajžlja Jožeta, doma iz Vevč št. 40. Pogreb bo iz kapele na pokopališče. Počastimo njegov spomini Predavanje v Nemški akademiji V četrtek je predaval v Nemški akademiji v Ljubljani bivši lektor te Akademije dr. Dilnner, ki 6e 6edaj mudi tu na kratkem obisku kot nemški častnik. In kot vojak si je tudi izbral temo tega gostovanjskega predavanja: >Conrad F. Mcycr in Machiavellu. Uvodoma je citiral glavne izreke iz Machiavellijevega »11 Principe«, kjer postavlja ta renesančni italijanski teoretik političnega delovanja oblast nad etiko, silo nad zakonom, ter uči, da dober človek, ki popusti v oblasti, mora propasti zaradi toliko slabih. Nato pa citira izrek generala Klau-sevvilza, ki izzveni podobno o demonu oblasti, toda v bistvu drugače, kajti to pojmovanje je v snovi etično, kakor so ga pojmovali tudi llerder, Goethe in drugi. Nato pa preide na literarno obdelavo problema zakona in pravice, sile in oblasti, kakor ga je tako rad obdeloval pisatelj Conrad F. Meyer in kakor ga je naj-mogočneje obdelal v drami iz XVI. stol. »Sicu&njnve Pescara*. Ob podrobni analizi dejanja iz zamotanega razdobja italijanske zgodovine, ko se tarejo špan.ski imperializem in italijanska narodna prebuja, cerkvena oblast ter nemški cesar, stoji Pescara med trenji 6 svojo vestjo. Ctetane pa zvest cesarju ter eo tako postavi na stran moralnosti v politiki. To je njegov odgovor machiavelizmu, globoko človeško fundiran. Odločno je predavatelj v nadaljnjih izvajanjih, ko se je dotaknil tudi mesijanizma raznih narodov (Judov, Rusov itd.), obsodil vsak racionalizem, privzemanje tujega, zlastii francoskega duha ob času prosvetljeinstva ter obsodil Fichtejevo pojmovanje nemštva. On da je za duha Ilerderja, Goetheja in romantikov ter za njihovo reakcijo na machiavelizem, ki je proli pesimizmu brez religije postavila religiozni optimizem. Na h p rojstvu, moralnosti in zvestobi sloni njihovo pojmovanje oblasti, kar je pokazal na zgledu Grkov, ki se perzijski invaziji niso predali kot Efialt iz osebne koristi, temveč 60 kot Leonidas rajši padli pri Termopilah. Z vero v bodočo zmago, ki jo bo nemški narod dobil po svoji notranji moči in če treba tudi s sikrajno silo, je zaključil predavatelj svoja temperamentna, mestoma težje razumljiva, včasih celo navidezno si nasprotujoča, vsekakor pa z veliko notranjo prepričanostjo podana izvajanja. — Predavanja dr. Diinncrja 6e je udeležil tudi gospod prezident general Rupnik ter drugi odličnikii, ter je bilo sprejeto z velikim odobravamjem. »Slovenski dom« prinaša v najnovejši številki: »Vi r'e sol, luč in mesto na gori.« (Govor dr. Kraljiča na pogrebu žrtev iz Jelendola.) Razkroj XVIII. divizije rdečih roparjev na Notranjskem. Žrtve bratomora vstajajo iz grobov. (Natančno, s številnimi slikami opremljeno poročilo o izkopu in pokopu 119 žrtev iz Jelendola.) »Edinost za vsako ceno — boj komunizmu do konca.« (Obisk v kočevskih celicah ob obletnici krvavega procesa. Isti ljudje, ista sredstva, isti zločini. (Poročilo in slika o zverinskem umoru Ide Kristanove iz Zaloga pri Komendi.) Staventi-esente! 'J&se&a 22. september 1943-1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! Dob! se v vsoH l»|l{arnah in založbah f&hoJ&tiz iiovica Zegnanjo na Kodeljcvem. V nedeljo. 8 oktobru, bomo slovesno obhajali praznik sv. Malo Terezije, zuvelnlco našegu svetišča. Nu predvečer ob li».:iO govor, ki ga bo linel g, dr. Andrej FurkaS, nato litnnijo ln htn. goslov. Na praznik so začno sv, inuSe že ob 5.30. Ob 8 bo slovesna služba božja, ki j<> bo opravil ravnatelj fckoHjakega semenHča g. kanonik Anton Vovk. .Mešani zbor oh spremljavi orkestru Izvajal \Vagnorjcvo mašo »Juhitate Deot. Zadnja mnAn ho oh 10.30. K popoldnnski slovesnosti prido prevzv, go-Bpod škof dr. Grcgorlj Itožman, ki ho oh l'i imel govor, nato bodo litnnije in blagoslov ter darovnuje za cerkev. Vso častilce Male Cvetke vabimo, da nn njen slovesni praznik pribito v njeno svolUio nu Kodeljovo, zlasti fo k popoldanski slovesnosti, da čujejo Škofovo besedo, ki jo nnm najbolj uiorodajno vodtlo v teh zmedenih časih. Zaradi velikega zanimanja bo film »PLES V OPEKI« nu sporedu še v nedeljo dno 8. t. m. — Uprava Kino UNION. ■■■■■BOUMHiumuaauB Vpisovanje v trgovsko nčlllftče »Chrlsto-fov učni zavod«, I.JiiblJaua, Domobranska 13. za Enoletni trgovski točnj In VISji trgovski tečaj se vrti dnevno dopol. In pop Pričetck potika 9. oktobra. Na razpolugo prospekti — Ravnateljstvo. Specialni očnl lečajl knjigovodstva, sle nograflje, korespondence, strojepisja, jezi kov — dnevni in večerni — pričenjajo 12. okt. Izbira predmetov po žoljl. — Praktično zna ■je, potrobno In koristno vsakomur sedaj in v bodoče, doma in v službi, v zasebnem ali javnein poklieul — Vplaovanje dnevno. — Na razpolago prospekt: Trgovsko tičIHSče »Chrlstofov učni zavod«, Uomobranskn li. Tel.27-30 KINO SLOGA Tel.27-30 Od danes dalje vsako nedeljo in praznik ob 10. uri MATINEJA Pouk zn dijake srednjih in ljudskih Sol so vrSl v »Korcpctltorljii«, Mestni trg 17-1. Sprejemajo so prlvatlstll Vpisovnnjo in informacijo dnovno od 9—12 in od 14—16. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti eo vrSi dnevno. Informacije: Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2, 11. nadstropje. Šolske vesti Združonjo trgovcev v I.JublJanl nnznn nja, da bo začetek šolskega pouka na trgov skl strokovni nadaljevalni Soli v torek, 1(1. t. m., oh 8 v prostorih Grafiko, nasproti kolodvora. Podroben razpored pouka bo razviden v vozi palačo Grafike. Glasbena akademija In Srednja glasbena Šola. Otvoritvena služba božja ho v soboto, 7. t. m., ob 8 v Križankah. Pouk individualnih predmetov so pričue v ponedeljek, 0. t. m. KULTURNI OBZORNIK pregovorov tehta in v globine se prilik potaplja«. Ob pisateljevem pripo- F. S. Finžgar: »Makalonca« Izdala Nova založba v Ljubljani 1944. Str. 94. Cena broš. 20 lir, vez. v papir 30 lir, v polplatno 40 lir, bibl. izdaja 60 lir. Drobna knjižica prinaša štiri pravljice, ki jih je pisatelj, kakor sam pripominja v uvodu, še kot študent slišal v kočah pri ovčarjih in čednikih in jih je zdaj na novo prepisal iz svojih zapiskov. Prva pripoveduje o ubožnem kraljeviču Petrusu, kako dobi za ženo cesarično Makalonco, druga o dogodivščinah peklenščka Hudobina, ki lovi duše po svetu, tretja, kako kvartopir-čev sin reši svojo dušo in postane cesar, zadnja, »Kačja dolina* pa na izviren način obnavlja motiv o beli kači in zakleti kraljični. Te na videz skromne stvarce so v pisateljevi besedi, v čistem ljudskem duhu čudovito zablestele in močno vplivajo s svojo staro lepoto. Povsod čutimo, kako se je v tej pravljični snovi nevsiljivo upodobila stara ljudska modrost, šaljivost in dobrota, kako sta si blizu vernost in prosta domišljija, ljubeznivost in pretresljiva resnoba. Niso te pravljice samo za otroke, še bolj so za odrasle; kot uvod vanje navaja pisatelj izrek sv. pisma: »Modri itte. starih modrost, skrivnosti njih vedovanju pa se bo moral ustaviti raziskovalec umetnega jezika, posebej njegovega notranjega valovanja in lepega reda, saj so tukaj v največji preprostosti združene največje lepote sloga in besede. Od Levstikovega »Krpana« še nismo imeli take proze I Tem drobnim mojstrovinam se je približal še drug umetnik, ki sicer ni imenovan, pa ga delo samo razodeva. Oskrbel je starim umetninam starinsko tiskarsko podobo in zanje primeren okras. Nasul je kopo črk začetnic in drugega lepotičja, posebej pa je na naslovnih in začetnih straneh pokazal, kako se je poglobil v duha pravljic in kako se je ob njih razživela njegova domišljija. Koliko ljubezni in skrbnega dela leži v teh starinskih okraskih, bo pazljiv bralec šele počasi odkril; videl bo, da vse te rastline, živali, človeški obrazi, gradovi in cerkve nevsiljivo upodobljajo istega duha, kot ga dihajo pravljice, in da se je tako imenovana ilustracija vsa prelila v okras. Tako je ta knjižica prava zakladnica preproste pa resnične umetnosti; nastala je blizu častitljive staro-davnosti, prav ob, viru narodne tvornosti, pa je vsa sveža in živa: pečat nominljivosti j« »darjen zanjo. Mirko Kunčič: »Triglavske v pravljice« III. Mirko Kunčič je pri Učiteljski tiskarni izdal že tretji zvezek svojih Triglavskih pravljic, ki jih je spisal na podlagi narodopisnega gradiva, nabranega na Dovjem. Ta je dal vsebino tudi njegovi pravljični igri »Triglavska roža«. Gotovo je v teh knjigah Kunčič najboljši, kajti vsa moč Kunčičevega pisanja se kaže v izredni krepčini jezika, s katerim se lepo uvršča med izrazite gorenjske pisatelje, zgledovaje se z uspehom ob Finžgarju in Jalenu; pa tudi v karikaturi in groteski, s kakršno je na primer ustvaril starega veterana Sabljico, osebo, ki se mu nene-homa ponavlja v vseh teh delih. V drugih svojih mladinskih povesticah rad zaide v socialno in čustveno sentimentalnost, v delih, ki temelje na narodnem izročilu, pa je kmečko zdrav in moder ter zato posebno priporočljiv. Tak je tudi v tej knjigi, ki spada v ciklus Triglavskih pravljic, nosi pa poseben naslov »Skrivnost Blaščeve jame« ter podnaslov »Potopisni utrinki in spominki«. S tem je pisec že povedal, da to ni zbirka posameznih zaključenih pravljic, temveč je prav po načinu Levstikovega potopisa »Od Litije do Čateža« napisan potopis, ki ob vsaki stvari sproži narodopisno pravljično snov. Levstik je pravi oče tega Kunčiievee.n spisa v vseli pogledih: najprej v je/i' i ki je pri Kutičiču naravnost vzoren, klen in bogat, resnično gorenjski, kakor je Levstikov dolenjski; drugič v ustvarjanju takih tipov kakor je Vričev Fronc, prava gorenjska grča, malo pijanček, sicer pa živa zakladnica pravljic in spominov; in tretjič v vpletanju teli pravljic, ki postanejo že prvotni namen spisa, dočim pot sama postane samo sredstvo za opisovanje tega narodopisnega gradiva, ln tudi v tem, da pravljičar Bukovnik sam napravi to pot in ustvari nekaj gorenjskih sodobnih postav, ki pa gledajo z duhom nazaj v preteklost. Na deset poglavij je razdelil svojo pot z Dovjega mimo Malega Triglava v Vratih do Grajščice in v Blaščevo jamo, pa v teh deset poglavij vplete osemnajst pravljic. Te so več ali manj samo gradivo za podrobnejšo obdelavo, ter zato niso dramatično v celotUz-peljane, razen zelo učinkovite »Kadar \e odpre nebo«. Živo zvezo med tem narodopisnim gradivom predstavlja Vričev Fronc, ki za vsako krpo zemlje ve domače ime ter ob vsakem predmetu živo pravljično izročilo. Ob njega postavi pisatelj kot nasprotje še Paštbarjevega Jaka, pa tudi Skrabljevega Janeza ter celo družbo druge »ekspedicije« v Blaščevo jamo. Zaplet pa je v tem, da en del družbe preplaši skrivnost te gorske jame — dolga kača, ki da je zakleta kraljjčna, drugi del pa dokaže, da je samo — debela vrv. ■7u'"nnia 7<;o 'b,i, je sicer skromna, o pj e -o bo j živahna ravno za-ie:; .,,-.,)!<'h "O! tujskih obrazov, ki nastopajo in govore kol pravi dovški mo- žaki. Ta zbirka ima torej več narodopisnega pomena kot zbirka gradiva, kakor pa dokončno leposlovno izdelanih pravljic. Je realistična zgodba ekspedicije v lilaško jamo, ki na koncu zavestno vzame otroku vero v kače, dočim je vsa pot posejana z bajeslovnim drobižem kot vra-žarstvom preteklih dob, ki je in ostane »prelepi svet pravljic in bajk, čar minulih dob, v katerih utripajo srca naših prade-dov iz veka v vek iz roda v rod.« Vričev Fronc pa je postal nosilec tega blaga in njemu v si>omin je napisal lo knjigo pisatelj. Mi jo samo priporočamo. td. Nove knjige Tilka Laniprecht Dušica: Bele vi,.ii-ce — Sestra Dragica. (Založba Vigredi). — Lojze Zupane: Svirel povodnega moža in druge belokranjske. (Učit. tiskarna). — Moja slikanica, zv. 1- Josip Stritar: So- Eek mladinskih pesmi. (Tisk. zadruga*. — ir. Anton Praprotnik: Psihologija laži. Samozaložba. (Salezijanska tiskarna). — Univ. prof. dr. Lušickv in univ. asistentka dr. Merljak: Sodobna kuhinja. (Tisk. zadruga).. — Univ. prof. dr. R. Sajovie: Izvršilni postopnik in Tolmač k zakonu o izvršbi in zavarovanju, (str. 500). Izdaja društvo »Pravnik«, zv. V.). Pri Slovenčevi knjižnici so izšle zadnji čas knjige: Han-del-Mazzetti Štefana (I. in II. zv. — ITT. izide v kratkem). — Božena Nemcova: Babica. — J. Jalčn: Cvetkova Cilka (kot 101 knjiga zbirke!) _ O knjigah bomo poročali °6c posebej. ■Mrtn 4 »SLOVENEC«, »oSoTa, 7. ek"fob"ra 1944. St. 230. Kaj je novega pri naših sosedih? Ix Trsta Nesreče pri delu. Pri delu v Marco-nijevi ulici je tram padci na jilavo 35 letnemu zidarju Francu Bahorju, ki je pri tem dobil poškodbe po glavi in po hrbtu ter si je zlomil tudi nekaj reber. — 42 letni Ivan Perusin iz Pascolijeve ulice št. 40 se je pri delu poškodoval po glavi. — Prav tako si je pri delu zlomil desno nogo 24 letni Gaston Giaco-nia, ko je padel s 3 m visokega zidu. — 32 letni mehanik Gino Turello je uslu/.ben v mehanični delavnici Kovačič v Ulici sedmih vodnjakov. Pri delu mu je drobec železa padel v desno oko in ie moral zaradi tega iskati pomoči v bolnišnici. Umrli so: Andreja de Vidovič roj. Rude, Ida Barič roj. Medin, Marija Koc-ian£ič roj. Grusovin, Bruno Fišlovic, Her-mina Gregorič, Ivana Prosek roj. Puntar, Marija Prekal roj. Baluk, Marij Godina, Garliza Roraolini roj. Mondarič. Z CJorptijsttef/a Nagrado za zbiranje starega papirja so uvedli |>o poročilu v »kiirntner Zeitung* z dne 4. oktobra t. I., videč, kako so se obnesle nagrade za zbiranje kosti. Od L oktobra l<>44 dalje bodo dajala zbirališča za oddajo 1 kg starega papirja posebno izkaznico. Za 5 takih izkaznic, torej za 5 kg starega papirja, je moči v papirnicah kupiti 5 pol 'pisemskega papirja in 5 kuvert dobre vrste. Umrli so: vpokojeni poštni uradnik Franc Mačilnik v Celovcu, Josip Černelič v Beljaku iti 66 letna Slurija Lu-kež v Celovcu, .S S/nnittjf Štajerskega Novi župan v Središču. Te dni so se v Središču, okraj Ptuj, zbrale po-slevodeče osebe iz krajevne skupine Središče v vojaškem domu, da uvedejo v poslovanje novega župana in voditelja krajevne skupine. Okrožni vodju iiauer je s kratkimi besedami orisu! sedanji položaj, spominjal se je rajnega župana Kundlerja, se zauvulil začasnemu njegovemu namestniku Pocf-jjorelcu in pozdravil novega župana in vodjo krajevne skupine Keka. Poslovili so se od padlih vojakov v Celju na pokopališču junakov, ko so pokopali vojake Jožeta Pernata, Janeza Ko!'t'.rja in Rudolfu Čemažarji'. Oi> številnih pogrebcih je član stranke K'i'dlkofer s posebnim nagovorom počastil spomin teh borcev. Nova ljudska kuhinja v Celju. Za člane krajevnega vodstva Celje in člane deželnega urada fo v iuvši gostilni lvus odprli ljudsko kuhinjo. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Smola in tatvina kokoši Lojze je star 42 let, rad postava in berači. Doma je iz velikolaške okolice. Letos avgusta mu je prišlo na misel, da bi si privoščil kurjo pečenko. Neki stranki v Rožni dolini je ukradel 40 lir vredno vrečo. Z njo je krenil v sosedno hišo, da bi tnin pobral iz kurnika lepe kurice in jih pobasal v vrečo. Pa so ga prepodili. Drugje je Lojze ukradel goj-zerice. Bil je že osemkrat zaradi tavine kaznovan. Mali kazenski senat mu je sedaj zaradi tatvine vreče in gojzeric ler zaradi poskusa tatvine kokoši naložil 10 mesecev strogega zapora. Lojze je kazen sprejel. Nekatere posestne spremembe Kaiser Andrej, posestnik v Dravljah št. 12, je prodal Mariji Baraksndičevi roj. Kalun. trgovki v Ljubljani, gozdno parcelo št. 1025-4 kat. obč. Glince v l/meri 5164 m! za 10.000 lir. Gozd je precej izsekan. — Jerič Fran, pekovski pomočnik, Ljubljana. Vodnikova c. 99, je prodal Katarini Zevnikovi, vdovi po mesarju, Ljubljana. Tvrševa cesta 44, travniško parcclo št. 503-12 kat. obč. Slape v izmeri 483 m> za 239 lir. — Černe Frančiška, delavka v Vevčah št. 21, je prodala Štefaniji Kepi, trgovski sotrudnici v D. M. v Polju, travniško parcelo št. 285-1 kat. obč. Ka;elj v izmeri 1034 m! za 30.000 lir. Obsojen zaradi pralnega praška Pred posebnim sodiščem za javno varnost je bil obsojen neki okoliški trgovec F. P. na 1 mesec zapora in 5000 lir denarne kazni, ker je odtegnil redni prodaji zalogo pralnega praška in vžigalic. Protidraginjska kontrola je pri njem našla v zalogi 200 kg pralnega praška »Snežinka«, po katerem je bilo in je še največje povpraševanje pri pericah in gospodinjah. Prašek je oblast zaplenila. Prav tako tudi 1800 škatljic italijanskih vžigalic. Trgovec F. P. se je izgovarjal, da je imel prašek in vžigalico v zalogi za slučaj še večje stiske, kakor je sedaj, da bi potem »pomagal« svojim odjemalcem. V primero, da trgovec ne plača denarne kazni 5000 lir, so ta spremeni v 2 meseca in 24 dni nadaljnjega zapora. SP0RT Nedeljske tekme '^/Jjodo gotovo zanimive V nedeljo bodo odigrali ljubljanski no-rometni klubi četrto, in prav gotovo dozdaj liajiarmnivejšo kolo, v domačem nogometnem tHiniovanju. Oba nastopajoča para med najboljšimi, bosta pomerila svoje moči in si tako do neke mere odločila, katera mesta bodo z.-utedla moštva na koncu tekmovanju. V prvi tekmi se bosta pomerila Iztok in Mladika. Prvi Se ni izgubil tekme in se mu obeta dobro mesto pri končnem obrnčunti, to pa seve le tedaj, čo bo dobro odpravil tudi * današnjim nasprotnikom. Mladika igra zdaj mnogo boljšo kot pa sms jo videli v začetnih tekmah. Borba bo gotovo zanimiva in polna lepih momentov. Višek današnjih srečanj pa bodo gledalci videli v borbi med Ljubljano ln Herinesom. Slo bo 71 prvo oziroma drugo mesto, v kolikor ne bo Se Iztok posegel v nadaljevanju tekmo- vanja v račune rn ti dve mesti. Borba med navedenima tekmecema eo derbi vsega tekmovanja. Gledale! bodo v polni meri prišli na svoj račun, saj so bile tekme med obema vedno napete in pokazale nogomet, ki si ga vsak prijatelj okroglega usnja želi gledati, ko pride na tekmo. Za Ljubljano vemo, da bo zaigrala poletno, saj daje vedno proti llermesu svoje najboljše partije. Hermes pn ima prednost domačega igrišča, pa tndi sicer no gre podcenjevati njegove enajstorice, ki igra a srcem in ljubeznijo in dokajšnjo mero nogometnega znanja. Vse tekme bodo na igrišču Hermesa, popoldanske tekme pa le. če ne bo deževalo. Ce bo, potem vse |m>- poldaoske tekmo odpadejo, • Nedeljski spored tekem: Ob S Iztok Jun. : Vič Jun., ob 11 Zabjak jun. : Ilerme« jun. In ob U Mladika jun. : Korotan Jun. Ob 14 Mladika : Iztok In oh 15.3« Ljub liana : Hermes. V zadnji knjigi I. lelnika Sveta »Tafne narave« je posebno zanimivo tisto poglavje v katerem je na drobno in sila natančno opisan nauk o dedovanju. V poedinih zaglavjih pa je obravnavana menjavost ali variabiliteta, razčlemba organizmov, dedovanje, dejstva dedovanja, dalje je več strani napisanih o jedru in hromozomih, o hromozomih v spolnih slanicah, o hromozoinih, ki so nosilci lastnosti in znakov ter nosilci spola; dalje je veliko govora o dedovanju in to s praktičnega vidika itd. Torej zanimivosti v enem samem poglavju na pretek. Tudi ostala poglavja so vsebinsko sila bogata in bodo bralce gotovo zanimala. Ta edina, življenje organizmov opisujoča knjiga, ne sme manjkati v nobeni knjižnici in na nobeni knjižni polici. Naročite se na Svet! NAZNANILA LJUBLJANSKIH PRSRE8STEV Dramsko giedaliSCc Sobota, 7. oktobra, ob H: »Kar liočetet, Premier«. licd Preniierski. Nedelja, 8. oktobra, ob 18: »Kar hočete«. Izv. »Kar hočete« komedija velikega rcuo sančnega dramatika Williama Shakespeare, ja, v prevodu Otona Zupančiča, ima zu snov zapetljaj na osnovi zamenjave oseb. Igrajo: Vojvoda O ril no — Dreuovoc, Ko-bastijan — Nakrst, Antonlo — VI. Skr-binšek, Pomorski kapitan — Kovič, Valentin in Cuio, plemiča — Bitene ln Miklavc, vitez Tobija — Pečok, Vitea Andrej Bledica — Jan, Malvolio — Oregorln, Fabijan — Qo-rinšek, Noreo — Sever, grofica Olivija — Šaričeva, Viola — Ruzbergerjeva, Marija — Svetelova, kapuoin — Lipah, vodja biričev — Verdouik — Olivijin sluga — Baztresen. Režija: prof. Sest. 6cena: inž. arh. Franz. Kostumi: Dagmar Kačerjeva. Scenska glasba: Herl Svetel. Za današnjo premlero komedije »Kar hočete« veljajo vstopnice, ki so bile kupljene za sredo, 4. t. m., ko je bila premiera »Kar liočete« zaradi omejitve električnega toka odpovedana. Ited Četrtek ho Imel predstavo »Kar hočete«, kl Je bila lz Istega razloga ta četrtek odpovedana, v četrtek, 1!. t. m.. In s« tudi dnevne vstopnice, kupljene za četrtkovo predstavo, t. J. 5. t. m. datirane, veljavne za 1!. t. m. Operno gledališče Nedelja. 8. oktobra, ob 17: »Jenufa«. Premiera. Otvoritvena predstava operno sezono 1914-45. Red Preniierski. Janaček »Jeniila«. Osebe: Jenufa — ney-balova, corkovnlea Buryja — Karlovčevn, starka Buryja — Golobova, I.aea Klemen — I.ipušček, Sveta Buryja — UrSič, mlinar — Dolničar, rihtar — Zupan, rilitarica — Po-ličeva, Karolka — Bukovčeva, dekla — Sad-nikova, Barena — Senegačnikova, Jano, pastirček — Pfarbičeva, Diregnt dr. Svara, režiser C. Debevec. — Otvoritvena predstava opernega gledališča bo v nedeljo, 8, t. m., ob 17 *a red Promierski. Opozarjamo, da je začetek predstave ob 17 in za red Premierski. •Oddainitka tkiplna jtfrani&o priaorlf RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 7. oktober: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav, vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 7.50 Prenos osrednjega nem.škega sporeda: Jutranji koncert — 9 Poročila v nemščini — 12 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba za premor, vmes 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini, napovod sporeda — 14 Poročila v noinščini — 14.10 Vaška godba in sopranistka Dranka Strgar, spremljata A. Stanko na harmoniki in F. Stanič na kitari — 17 Poročila v nemSčinl ln slovenščini — 17.15 Razpoloženja in muhavosti — 18 Nesmrtna beseda nemških mojstrov, govorijo Ewnld Balser, Giinther Hadank, Gustav Knuth, Albin Skoda — 18.30 Pregled športa v noinščini i p slov. — 18.45 Gospodinj sko predavanje, Helena Kelhar: Delo gospodinje v kuhinji — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Aktualno predavanje Hansa Fritzsehoa — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Slovenska slikanica — 22 Toročila v nemščini, napovod sporeda — 22.15 Prenos osrednjega uemškoga sporeda, + Za vero in dom je v 47. letu starosti mučeniško daroval svoje življenje v slrašui noči 15. oktobra 1943 v gozdu Jelendol pri Ribnici naš soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Baraga trgovec in posestnik ▼ Grahovem pri Cerknici Mučeniško truplo bo položeno k večnemu počitku v soboto 7. oktobra 1944 ob 15 z Zal, kapela sv. Andreja, k Svetemu Križu. Ljubljana, Vrhnika, Kanada, Cilli, Salzburg. V neutolažljivi boli: Anica, soproga; Jožko, sin; Marija, Franc, dr. Srečko. Ivana por. Lichteu-egger, Viktor, bratje in sestre; nečaki in nečakinje, svaki in svakinje ter oslalo sorodstvo. Služba dobe MESARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Jože Musar. mesar, .sv. l'e-tra cesta bi. Ljubijiiua. IZLOŽBENI ARANZER sc »prejme. - Aktivna propaganda, Bleivvei-sova 15/111., desno. lb Krepkega FANTA za trieikclj sprejmem. Ponudbe nn upr. »Sl.c pod »Močan in pošten« št. 8881. (b KMEČKO DEKI.E pridno, vajeno vseh det. takoj sprejmem. Plača in brana dobri. Krušič, Bezenškova 10. I Polzvedbe l "VEČJO VSOTO denarja je izgubila ali pozabila revna de-lavka v trgovini A/.-ninn na Tržaški cesti. Pošte nego najditelja prosimo* d® vrno denar v tovarni kleja -šiuartinska 50. (e Moder PAPAGAJčEK je ušel v torek popoldan. — Odda naj se pri g. Kune, Karlov-ška c. 1, dopoldne samo do 9 in zvečer od 7 dalje, proti dobri nagradi. (e 3 Vajenci 8 Močnega VAJENCA poštenih staršev, ki ima veselje za železno stroko, s predpisano šol. izobrazbo, sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takojšnja plača« Št. 8680. (v | Prodamo | Komisijska trgovina HINKO PRIVŠEK se je preselila ▼ Gra. dilče št. 7 (nasproti Dramskega gledališča. 8 Stanovanja! oddalo | ZAMENJAM veliko dvosobno stanovali je v Mostah, blizu tramvajske postaje, za enosobno — v bližini tramvajske ,postaje. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 882T. (č »Stanovanja! Išželo B Dvočlanska DRUŽINA solidna, išče enosobno stanovanje s souporabo kuhinje in pohištva -brez perila- Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 8662. S Soba g IKaio j MIRNA OSEBA išče prazno sobo ▼ Trnovem, na Prulah, na Mirju, t Koleziji ali v Ijradišču. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Točen plačnik« slev. 6SIJ. (s I Razno | NAROČILA ZA SLAMO sprejema: Glavna kmetijska blagovna zadru-gn v Ljubljani, Novi trg 3._(r Komisijska trgovina HINKO PRIVŠEK se je preselila v Gradišče St. 7 (nasproti Dramskega gledališča. STENICE vnm uničimo s plinom. Stanovanje takoj uporabno. Naslov pustite v upravi »Slovenca« pod šifro »Diskretno« štev. 8872. (r ŠIVALNI STROJ nemške znamke, prodam. Resljeva c. 30, podpritličje. (šiv. MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate š strupom, ki ga dobite v droge-riji Kane, židovska !. APARAT ZA BRITJE na elektriko, znamke »Raselet«, nov, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravi »Slov.« pod šifro >Rasclet« št. 8879. PEGE IN LISA J vam zanesljivo odbiranj »AI.RA« krema. DROGERIJ A KANC , Židovska ulica 1. (I j Kupimo 8 Komisijska trgovina HINKO PRIVŠEK se je preselila t Gradišče štev. t (nasproti Dramskega gledališča. NALIVNA PERESA boljše kvalitete, dobro ohranjena, stalno kupuje ali sprejema t liomisijsko prodajo — tvrdka LVEIU-ST. Pre- šernova 44. (k RJUHE. KAPNB posteljno perilo, brisače razno mo*ko in damsko perilo kupim •talno In plačam Daj-boliše eene. • Koprni tudi drnga rama obls-čtla event. prevzamem ista T komisijsko prodajo Hinko Privlek • Ljubljana, Kolodvorska it. 7. 0 obrati, kupimo. Brata Vlaj, Wol. fova ul. 5. (k Kolesa KOLO kompletno ogrodje — kupim. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod ši-fro: »Pošteno« 6840. (k |_Radio_| RADIO MATERIAL Jamice, bloke itd., dobro ohranjen ali nov, stalno kupuje tvrdka EVEREST, Prešernova 44, (k Berite knjige Slov. knjižnice! ,EL KINO »UNION« nn Ii dunajskega prednostnega vrvenja »PLES V OPERI« Paul H5rbiger. Marte Harell, Holl Fin. kenzeller. Haas Moser, Theo Liti g on itd. PUEDSTAVK ob II lo U.15I ,EL KINO »STjOGA« 27 58 Krasna komedija po Sehneldor-Forstlo-vem romanu »Poletna opojnost« »ZAKAJ LAŽEŠ ELIZABETA?« Carola Holin. Paul Kichter. Predstave ob 1« ln H._ IEL KINO »MATICA« Priljubljeni PanI Javor, šarmantna Erszl Simor iu lepa Klari Tolnay v romanci ljubezni in plesa »VIZIJA NA JEZERU« P r e d s t a v e ob 1< ln 19. GUNNAR G UN NA RS S ON: NA BREGU ŽIVLJENJA Roman 28 >IIudič vendar, le kaj kvasite! Saj se vam mešale Faktor Tliordsen ga je porinil ven in zaloputnil vrata za njim. Vprav preden so se mu vrata pred nosom zaprla, je Kriti videl za spoznanje Finnurja, ki je sedel v sobi s porogljivim nasmeškom. Kriti je slutil, cTa je nekaj narobe storil, pa si v svoji okajenosti ni mogel pojasniti, kaj bi to bilo. Vse, kar je mogel razumeti, jo bilo edino to, da je bil čoln zdaj brez pomoči izgubljen, Ves obupan se je splazil \/. hiše in navzdol na obalo. Med njegovo odsotnostjo je bil eden ribiških odposlancev spodaj pri njegovem čolnu. Prinesel je sporočilo, da se je Kriti zbudil in šel nekam na suho. »No, potem se bo že spet vrnil. In če bo čez čas prišel, bomo šli pa dol in čakali nanj, saj moramo zvedeti, kje je dobil toliko rib.« Kriti je prispel do čolna, a zdaj so bile vse njegove moči izčrpane. Tru-doma T« splezal na čoln. še zmeraj ni bil na'bregu. Mahoma se je spustil na klopco in se začel jokati. — Tak ztTaj se naj loči od čolna, svojega edinega prijatelja v življenju! Pet let sta zvesto živela skupaj in sta prevozila marsikatero hudo vožnjo! Tako je, prav dober je bil ta čolnieek, čeprav so se ljudje norčevali z njim! £daj pa se bosta ločila! Tedajci se je spomnil pu-trha. Nehal se je jokati in je napravil ckilg požirek — in še več krepkih po-žirkov. — Hudiča! Kako da je bil že prazen! Nagibal ga je bolj in bolj, in je, zibajoč se na klopci, srkal in srebal iz |>utrha do poslednje kapljice. Nato ga je odložil in je za hip obsedel povsem obupan — skoraj da je zadremal. Toda, tako je bil žejen in usta so mu bila tako izsušena. Ali nima nemara kje v žepu še kakšen čik? I'a ni bilo lahko najti žepe — kar izginili so. Nobenih žepov pa nobenih ljudi! jo razkačeno zagodrnjal. Prav nič lahko ni bilo stikati (K) žepih, čeprav mu je roka že zašla v enega od njih. Slednji« je le našel čik, ki je bil pa preveč suh. Moral bi jfa vtakniti malo v vodo ob strani čolna. In se je sklonil čez rob in podržal čik v vodi — in je sam spolzel vanjo. Zapljuskalo je in je obležal. Ndč več ni vstai — ne-piemifno je obležal. Nekaj mehurjev se je dvignilo in plavalo za čas po vodni gladini, preden so se razpočili... Pozno zvečer so počasi prišli ribiči po bregu navzdol. Kritija bržčas še ni nazaj. Stali so nekoliko in čakali. Nato 60 se usedli na kamne in čolne. In so dolgo potrpežljivo čakali in klepetali in izrabljali čike do skrajnosti. Toda tudi ribičeva potrpežljivost ima svoj konec. Brez dvoma leži doma in pre-spava pijanost, so si dejali. In nato so sklenili, da bodo čoln potegnili na suho, šli tlomov in zbudili Kritija, da jim bo povedal, kje je moči naloviti toliko rib. »Ribe se kvarijo,« je dejal prvi, ki je prispel do čolna. »To jo sramota — tako velike, čvrste ribe.c odmetal jih je nekaj z vrha — »pa nobena pod težo! Če bi ga le mogli toliko spraviti k sebi, da bi nam povedal, kje je ribe dobil!« »Žganja nalijmo vanj — pa se bo zhuSLOVENCAt. Prijaviti se je osebno v upravi. Nekega mladega ribiča je popadlo hiliitanje, ki so je kmalu s|>revrglo v krčevito smejan je, ki mi ni mogel biti kos. Drugi so ga pogledali, nekateri brezumno, drugi divje. Saj se je sramoval in bil iz srca žalosten. Pa se je moral lo smejati in se je tucTi oprostil. »Ali ste videji?« je viprašal goltaje. »Čik drži li^ed prsti — namočiti ga je hotel! Hihihi!« Nič ni mogel za to. Potem se je začel jokati — tiho, svečano, srborito — vse načine joka je poskušal. A med jokom se je spet in spet zahihital: »Ili-hihi! Hihihi!« Ribiči ?o onemeli. Nobene besede niso črhnili. Če je ie moral kdo kaj reči, se je sklonil k drugemu in šepetal. Potegnili 6o Kritijevo truplo iz vode. Ko so ga dvignili kvišku, se mu je razdelila curljajoča brada in je Eadla nazaj, proti vratu in ušesom, asje so se mu usuli nazaj z nizkega, nagubanega čela in se odtekali. Oliraz z debelim, krompirjevskim nosom, z odprtimi, z vodo napolnjenimi usti in s tako čurTno pijano-mrtvimi očmi je bil videti tako propadel. Odnesli so ga na breg in ga položili na pesek. Potem so privlekli čoln na stiho, šli so po jadra in vesla v neki drug čoln v bližini, napravili so nosilnico in dali Kritija nanjo, da bi ga odnesli v njegovo kočo. Vsi so ga spremili. Mladi ribič se ■rim Za boljšo bodočnost slovenskega naroda je daroval svoje mlado življenje naš dragi sin in brat, gospod dijak-doniobranee Pokopan bo v Cerkljah na Gor. Cerklje, Ljubljana, dne 7. oktobra 1944. Neutolažljivi starši, bratje iti sestre ter ostalo sorodstvo. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljenl in znancem, da je božja Previdnost poklicala k večnemu počitku našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Janha Brada okr. šol. nadzornika v pok. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 8. oktobra ob štirih pop. iz kapelice sv. Janeza na Žalah. Priporočamo ga v blag spomin in v molitev. Maša zadušnica se bo brala dne 13. X. ob 7 zjutraj v lami cerkvi Sv. Družine v Mostah. Ljubljana, Beograd, Gornji Stu-panj, Šlezija, dne 6. okt. 1944. Žalujoči ostali. Naznanjamo tužno vest, da nas je nenadoma zapustil, zadet o^ kapi, naš dragi mož, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod Drašler * Anton gostilničar in posestnik, častui občan obč. Borovniea itd. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 7. t. m. ob pol 8 zjutraj iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici. Borovniea, Ljubljana, dne 6. oktobra 1944. Žalujoči: Berta roj. Cesar, žena; Berta vdova Škerlj, Fini vdova Mikla-vič. Mili por. Šturm, otroci; Jožko, Otmar, vnuka; Janez, Jože, brata; Martin in Len£ka Cesar, svak in svakinja ter ostalo sorodstvo. je jokal ves žalosten in obupan, bolj zaradi sam sebe ko zavoljo mrtveca. Slednjič mu je cclo smeh pošel ined jokanjem. Tedajci so se možje ki so nesli mrliča, spotaknili ob nekaj na tleh. Roka je zdrknila z nosilnice — dva prsta sta krčevito držala blesteči se, mokri čik. Mladi ribič se je vrgel na tla. »Hihihi! — Hihihi!« Drugi so ga jezno pogledali, nekaterim pa se je zasmilil, šli so dalje sklonjene glave in so počasi vlekli mokre noge za seboj. Mladi ribič pa je obležal med gomilami kraj poti in se premetaval v krčevitem smehu. Zdaj mu je pa še ki hudiček prišepetaval na uho, da jim je tisti, ki so ga tamle odnašali, hotel povedati, kje bi dobili ribe — oni pašo ga hoteli zaliti z žganjem. „ Njegov pošastni smeh se je oglašal za molčečim pogrebnim sprevodom skozi naraščajoči večer: »Hihihi! — Hihihi!« ■■■■■■HHaMBMMaBBBBaaBfl' Komisijska trgovina H'nko Privid* se je preselila v Gradišče št. 7 nasproti Dramskega gledališča. iniiiiiiiiiHiinininin Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tukarnot Jožo Kramajrič — Heraosgeber, izdajatelj: Jožko Krošclj — Schriftleiter, uredniki jauk« Hafner.