Gospodarske stvari. Turščica izvrstna zelena klaja. (Krma). Od vseh razumnih kmetovalcev se pripoznava, da je za vspešno živinorejo treba za obilno in dobro klajo skrbeti. Med vsemi klajnimi rastlinami pa je turš5ica jedna najbolj izvrstnih. Vendar se pa ravno v ta namen še vse premalo pozna in prideluje. Kjer se je začela enkrat sejati, tam se njena vrednost bitro spozna in pripozna. To je najbolj iz tega jasno, da so se sejanja turIčice za zeleno klajo tudi v severnib, turščici mauj prikladnih in ugodnih deželah, krepko poprijeli. Iz začetka so bili sicer nekoliko v skrbeb, da bi se jim turš5ica ne obnesla, ker je bolj v južnib pokrajinah ta rastlina douia. Ali skušnje so kmalu pokazale, da kot zelena klaja tudi v bolj severnih in hladnejsih krajih dobro stoii. Najbolj sodi za turščico rodovitna ilovuata zemlja. Tudi globoka, topla, srednja zemlja, ki je v zavetji pred ostrimi vetri, daje prav visoke pridelke. Vendar pa tudi na dobro obdelani peŠ5eni zemlji, ki ni presuba, 5e se le skrbno poseje in v zemljo spravi, in da je prst brez plevela, prhka in globoko prerahljana, prav lepo raste. Na čisti in prbki zemlji je zadosti, ako se spomladi enkrat preorje polje, ki je bilo jeseni poprej izorano in je v nepovla5euih brazdah prezimovalo. V diugih primerlejih pa se polje spomladi dva- ali celo trikrat preorje. Gnoji se taka njiva ali jeseni, po zimi ali spomladi, vendar se ruora prav močno pognojiti, ker turščica najmo5nejso pognojitev prenaša. Ker njej frišni blevni gnoj dobro de, tako je mogoče z gnojern toploto nadomestiti, kar nje zemlji zavoljo severne lege, manjka. Najboljše mesto za turš5ico je preorana praba. Mnogokrat njo sejejo tudi za krompirjem in drugiini okopavnimi sadeži; je toiaj prednji sadež pred jaro ržjo. Cas setve sega od konca aprila do kouca iuaja, tedaj vselej takrat, ko se že ponočnih mrazev več bati ni. Suho vreme je pri setvi potrebuo. Kratko pred setvijo se ujiva, kakor smo že gori omenili, veSkrat preorje, povlači in z gladkiru valjaijem povalja. Seje se ali iz roke, kakor drugo znije; le pregosto se ne sme sejati. Tako sejejo klajno turš5ico na Koioškem. Drugod postavim na Netnškem njo sejejo pa v biazde, ktere narejajo s posebnim plugom, ki ga nmarker", t. j. zaznamovalec imenujejo. Te brazde so po 50—60 ctrn., t. j. blizo poldrugi 5rev«lj vsaksebi. V brazdab se posamezna zrna 3/4 5evlja vsak sebi posejajo in blizo palec ali dva globoko. V luknjice se potikate po dve zrni, s prstjo zasujete in potem se zenilja nekoliko zatepta. V nekterib krajih je vrana velika škodljivka za tuiščične njive, ker ne le zina, ampak tudi mlade rastlinice rada izdira in zoblje. Od innogib strani se je zoper to škodljivko nasvetovalo turš5ico za seme skozi 24 ur v katranovl vodi namakati. Ta voda se naredi, ako se vzarae 1 del katrana (Ther) in 3 dele vode. Tako namočenega zrnja vrane res ne jejo, ali tem bolje njim diše mlade rastlinice, ki so iz tako namoSene turščice pognale. Najboljši pomocek zoper te škodljivke je in ostane puška. Ko se turščica po brazdab že pokaže, se mora okopati, kar se po 10—12 dneh zopet ponovi. TuršSjca raste zdaj precej hitro. Dobro njej de, ako se pozneje se enkrat okoplje. Na Nemškem njo začnejo pokladati nieseca septembra do sred oktobra. Poznej se mora zavolj slane požeti, v snope povezati in po konci na ujivi postaviti, tako da zamore veter prav redno skozi prepibavati. Če tuiščico še na steblu slana popari, tedaj zgubi mnogo na svoji vrednosti. Po- žeti turščici pa slana ne škoduje. Posebno dobro klajo daje turščica za govejo žirino, pred vsem drugim pa kravam mlekaricais. Da je zrelo turščično zrnje izvrstna krma konjem, je obče znana reč. Konji ga radi zobljejo in so po njem posebno lepega života. Prava krepilna krma pa sama turačica ni, ker itua premalo gnjilčevih snovi v sebi. Ali ker ima turščica mnogo sladkovine v sebi, njo živali rade jejo, in tiste, ki so turščico enkrat okuaile, nje težko potem pogresajo. Ker ima turščica trdno lapino in ker je precej debela, se mora pred pokladanjem zdrobiti. Ce turščica ni popolnoma dozorela, nahajajo se v sredi zrn dostikrat male glivice, ki so dostikrat živini zelo škodljive. Zato je treba previdno ravnati in nikdar turščico samo živini pokladati, ampak vedno le z drugo krmo pomešano. Na Angleškem mešajo 8'/» kilogramov turačice z 5 kilogrami rezanja in ta se je kot najbolj primerna zmes pokazala. Tako meianje ima pa tudi še to dobro, da mora konj zdrobljeno turačico bolj na drobno prežvekati, presliniti in potem v želodci bolje prekuhati. Če se to ne zgodi, napade živino dostikrat kolika, zlasti takrat, kedar je bila turščica spridena. Dobro je sadnim drevesom tudi poleti gnojiti. Tudi poleti se ne sme zamuditi sadnim drevesom gnojiti. Z gnojenjem se daje drevesom potrebne vlage in se zabranuje, da sad ne odkapa; dalje se tudi sadje na dreveau viseče bolj popolnoma razvije in se tedaj več in lepšega sadja pridela. Zgodi se pa to lahko na več načinov. Ali se v obsegu korenin drn vzdigne, na zemljo dober, preležen gnoj potrosi in potem zopet z drnom zakrije; ali pa se tudi v obaegu korenin več lukenj v tla naredi in te potem z gnojnico nalijejo, kar 86 večkrat ponavlja. Na te luknje se potem labko tudi pokrivala iz drna devajo. Tako se lahko vidi, kedar je gnojnica že posrkana, da se nje potem več dolije. Laška detelja se iinennje rudeča ali krvava detelja, ker ima cvetje rudeče, kakor kri. Ljubi lahko, dobro, bolj suho zemljo. V mokri zemlji, v ilovici ne stori. Seje se najbolj na kako jesensko strniače, sama kakor žito. V spomladi zraste precej zgodej, veliko poprej, kakor katera droga. Zato njo že v prvi polovici maja kosijo, njivo pa potem porabijo še za koruzo, krompir, proso ali ajdo. Te prednoati njo priporočujejo posebno tistim gospodarjem, kiimajomalo klaje. Za seme se odloči nekaj take detelje, ki je v 2 tednih zrela. Sejmovi 14. jnnija v Brežicab. 15. junija pri sv. Barbari, v Celji, v Kostrivnici, v Mozirji, na Planini in pri št. Vidu. 22. junija pri sv. Jurji na južni železnici in v Šostanji. 24. junija v Konjicah, v Podsredi, v Šetalab, na Laškem, pri 87. Jurji pod Toborom in pri sv. Lenartn v Slov. gor. 30. junija v Gomilici, Rajhenbergu in Spod. Polskavi.