SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 38
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 5 de octubre - 5. oktobra 2006
LEPO PET E
Znana identiteta umorjenih
JOŽE HORN
Ni brez pomena rečeno, da kdor poje, dvakrat moli. Kdor pa lepo poje, dvakrat lepo moli. In tu ne gre samo za cerkveno petje, ampak tudi za vse ostalo, ko Bogu dajemo zahvalo za dober posluh in za veselje do petja nasploh.
S petjem posnemamo angele v nebesih in one, ki so na tisto božično noč, prepevali slavo Bogu na vipavah.
Petje je kakor svetovni jezik medsebojnega razumevanja. Je tudi dokaz kulture nekega naroda. Slovenci smo glede tega lahko zdravo ponosni. Pravijo, da če smo trije, že pojemo ptiriglasno.
Prej kot znanje tujih jezikov, nas je petje vedno in povsod lepo predstavljalo. Pa naj gre za cerkveno petje ali za svetne pesmi mepanih zborov odraslih, za mopke ali deklipke zbore in celo za otropko petje.
Lepo petje vedno poživi človeka. Tistega, ki poje in vse one, ki petje poslupajo. To pride do izraza v vseh okolipčinah življenja. V trpljenju in v težavah, v veselju in žalosti, kot v bolezni. Pri delu in jelu. Vse se pri petju začne in vse se na isti način tudi
konča. Pomislimo samo na nape prireditve.
Lepo petje nam je bilo vedno v vzpodbudo in v dajanje korajže. Spomnim se vedno, kako smo prepevali kot domobranci. In to delajo vojaki vseh narodnosti.
Vedno imamo priložnost in čas za prepevanje. Tega nam nihče ne more vzeti. V petju človek pozabi na vse skrbi in probleme, ki jih sicer premipljuje.
Kako moramo biti hvaležni za razne koncerte in nastope, s katerimi so nas obogatili že tolikokrat razni zbori iz Slovenije, predvsem s slovensko pesmijo.
Pa moramo biti hvaležni tudi vsem napim pevcem in pevkam, ki se toliko trudijo in žrtvujejo svoj čas, denar in sposobnosti, da s petjem ohranjajo napo slovensko skupnost. Isto bi lahko rekli tudi za nape učiteljske moči, ki otrokom vlivajo ljubezen do Slovenije.
Upanje v napo prihodnost nam dajejo predvsem mladi pevci in pevke ter učitelji, ki pri tem delu hvaležno sodelujejo. Ne pozabimo jih. Bog ne ostane dolžan nikomur. Tudi njim bo poplačal česar mi ne moremo.
Pavel Jamnik
Brezno pri Konfinu v Kočevskem rogu se od drugih grobipc, ki so nastala zaradi pobojev po drugi svetovni vojni, razlikuje po tem, da so v trenutni fazi izkopa po predvidevanjih strokovnjakov identificirali 88 umorjenih ljudi. Gre za skupino ranjencev in bolnikov, ki so jih junija 1945 pripeljali iz centralnih zaporov varnostno-obvepčevalne službe OZNA v Ljubljani ter jih umorili na prizoripču omenjenega brezna. Novi dokazi ob prekopu posmrtnih ostankov bodo podlaga za nove kazenske ovadbe.
Kriminalistični svetnik ter član vladne komisije za repevanje vprapanj prikritih grobipč Pavel Jamnik je na novinarski konferenci dejal, da bodo vsak nov dokaz in nova dejstva pri prekopu omenjenih posmrtnih ostankov uporabili za nove kazenske ovadbe oz. dopolnitev starih ovadb. Identiteto umorjenih so ugotovili po analizi zapornipke knjige iz zaporov OZNA. Po navedbah Jamnika so, glede na omenjene zapise, zapornike na mesto umora odpeljali 20. junija 1945 ob enih zjutraj. „Dokler bo živ zadnji osumljenec, ki bi lahko sodeloval pri povojnih pobojih, bomo skupali najti storilce," je v pogovoru za Dnevnik poudaril Jamnik, ki na policiji od leta 2001 vodi akcijo Sprava, v okviru katere preiskujejo izvensodne poboje. Pisni dokumenti o povojnih pobojih so gotovo ohranjeni, verjetno skriti kje na varnem, meni Jamnik.
Po besedah antropologinje Petre Leban Seljak so na podlagi preliminarnih analiz ugotovili, da naj bi bili umorjeni sami mopki, od njih pa je bila polovica mlajpa od 25 let, nihče pa ni bil mlajp od 16 do 18 let. Kot so pe ugotovili strokovnjaki, je bilo vsaj 30 lobanj popkodovanih zaradi strela iz strelnega orožja. Da gre za bolnike, invalide in ranjence, potrjuje tudi dejstvo, da so v breznu napi tudi opornice za noge.
V dosedanji kriminalistični preiskavi so že opravili več
razgovorov z morebitnimi očividci ter osebami, ki naj bi vedele kaj več dejstev o tem pomoru ranjencev, invalidov in bolnikov, ki so jih v omenjene zapore prepeljali iz ljubljanske bolnipnice.
Iz grobipča v Breznu pri Konfinu so jamarji odstranili okrog 40 kubičnih metrov materiala ter pripi do dna brezna, ki je globoko 40 metrov. Z delom v breznu so arheologi in antropologi začeli pred enim tednom. Z odstranjevanjem materiala iz jame so vodilni možje jamarske repevalne službe iz Druptev za raziskovanje jam Domžale in Ribnica ter Jamarskih klubov Ribnica in Krka sicer začeli v prvi polovici avgusta. Izvlečeni material so zložili ob breznu kot dokaz proti storilcem, ki so na trupla umorjenih vrgli hlodovino in brezno zaminirali, da bi prikrili svoj zločin.
Predsednik komisije za repevanje vprapanj prikritih grobipč Jože Dežman je dejal, da bodo posmrtne ostanke zaenkrat prepeljali v Slovensko Bistrico, v načrtu pa naj bi bila že izgradnja pokrajinskih kostnic. Opravljeno delo po mnenju jamarjev predstavlja enega izmed večjih tovrstnih akcij v Sloveniji.
Pomor vojnih ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov junija 1945 v breznu pri Konfinu po Dežmanovem mnenju predstavlja enega najhujph zločinov zoper invalide in bolnike. Ker so žrtve večinoma Slovenci, se je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve z vladno komisijo za repevanje vprapanj prikritih grobipč ter v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje odločilo za izkop posmrtnih ostankov.
Na območju Kočevja naj bi bilo okrog 400 podobnih brezen, ravno toliko na območju Ribnice, glede na dosedanje ugotovitve vladne komisije pa naj bi bilo v državi pe od 400 do 500 podobnih grobipč.
Omenjena komisija si je kot dolgoročno nalogo zadala, da v Sloveniji, kjer je mogoče, odkoplje in prekoplje slovenske žrtve. V teku je tako izkop posmrtnih ostankov umorjenih v breznu pri Konfinu, komisija pa načrtuje pe izkop v Lovrenpki grapi pri Škofji Loki.
Rodnost se znižuje
Spomin na Teharjah
Podpora Francetu Arharju
Slovenija potrebuje moderno prestolnico z evropskim utripom, vendar s slovensko dupo, je na novinarski konferenci v podporo neodvisnemu kandidatu za župana Ljubljane Francetu Arharju dejal predsednik SDS Janez Janpa.
Z Arharjem bo Ljubljana tudi po besedah predsednika NSi Andreja Bajuka dobila osebnost, ki bo znala stvari spraviti v pravo smer.
Predsednik SLS Janez Podobnik pa meni, da Arhar pooseblja izkupnje preudarnega, poptenega in dobro izobraženega človeka, ki je uspepno vodil Banko Slovenije.
Modernizacija Ljubljane ni potrebna samo zaradi Evrope, ampak predvsem zaradi Ljubljančanov in državljanov, saj je Ljubljana prestolnica vseh, meni Janpa. V SDS so prepričani, da lahko Arhar kot župan Ljubljane, kot osrednja točka razvoja slovenskega glavnega mesta, veliko doda k temu, da bo življenje v prestolnici boljpe in bolj varno, da bo imelo mesto perspektivo in da bo Slovenija v naslednjem mandatu dobila dejansko evropsko prestolnico.
Bajuk je pojasnil, da so v stranki z veseljem sprejeli iniciativo Zbora za Ljubljano in Zbora za republiko za Arharjevo kandidaturo.
,,Veseli smo, ker že dolga leta čakamo, kdaj bo dejansko v napem glavnem mestu prevladala zdrava pamet, gospodarnost in poptenost," je dejal Bajuk. Razmere v mestu kričijo po spremembah in po takem človeku, kot je Arhar, ki se je že izkazal, meni Bajuk in dodaja, da se je Arhar že izkazal, ko mu je Slovenija zaupala odgovorna mesta.
V mestnem odboru SLS izpostavljajo tri razloge, zaradi katerih menijo, da bo Arhar dober župan. To so zaupanje, izkupnje in skupno dobro, je poudaril Podobnik. V SLS so prepričani, da bo Arhar v mestne finance vnesel potrebno transparentnost in princip dobrega gospodarja. Ljubljana potrebuje župana z evropskimi izkupnjami in poznanstvi, je pe navedel Podobnik in poudaril, da ljudje cenijo Arharja kot človeka, ki vzbuja zaupanje.
Rodnost na Slovenskem se znižuje že dobrih 100 let. V drugi polovici 18. stoletja je nataliteta nihala med 34 in 26 promili, ob koncu 19. stoletja pa se je začela zniževati. To zniževanje traja že celo stoletje in morda pe ni končano, ugotavlja publikacija Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja, ki so jo predstavili na državnem statističnem uradu.
Avtorica publikacije Milivoja Šircelj je povedala, da se je rodnost najprej začela zniževati v mestih, kjer je najnižja pe danes. V večjih mestih je rodnost nižja, kar velja tudi za manj izobražene ženske. "Mesto je očitno najmočnejpi generator nizke rodnosti," je ugotovila.
Od druge polovice 18. stoletja do konca 19. stoletja se je družinsko življenje na Slovenskem začenjalo razmeroma pozno, je povedala Šircljeva. Mopki so bili namreč ob sklenitvi zakonske zveze stari že nekaj čez 30 let, ženske pa nekoliko manj. Izjemi sta bili morda Primorska in Prek-murje. Poleg tega se niso mogli poročiti vsi, zato je bilo več samskih, rodnost je bila nižja, rojevalo pa se je razmeroma veliko nezakonskih otrok. Slednje je bilo značilno predvsem za
Koropko in Štajersko.
Avtorica ugotavlja, da se s stopnjo izobrazbe ženske skozi vse opazovano obdobje ptevilo otrok zmanjpuje. K temu je včasih pripomoglo dejstvo, da je bil med tistimi, ki so bile bolj izobražene od drugih, zelo visok delež takih, ki se niso nikoli poročile. Danes sicer ni več tako, vendar pa razlike pe vedno obstajajo, je povedala Šircljeva.
Danes za ženske na najbolj zahtevnih delovnih mestih velja, da bodo z večjo verjetnostjo ostale brez otrok. Po drugi strani pa med visoko izobraženimi ne pada več verjetnost za rojstvo tretjega otroka. To je trend, ki ga doslej na Slovenskem nismo poznali, je povedala	Šircljeva.
Vipjo rodnost je avtorica publikacije opazila med vernimi ženskami, čeprav je tudi tu opaziti nihanja glede na izobrazbo. Med poklicnimi skupinami pa z najvipjo rodnostjo izstopajo kmetoval-ke. To je ena redkih poklicnih skupin, ki zagotavlja obnavljanje generacij. Če bi vsi otroci, ki se rodijo	takim
ženskam, ostali v kmetijstvu, bi bilo kmetov vedno več, je sklenila Šircljeva.
Na Teharjah pri Celju je bila tradicionalna kon-memoracija, letos že 17. slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajpnjem taboripču, ki sta jo pripravili Nova slovenska zaveza in teharska župnija, mapeval pa je celjski pkof Anton Stres.
Na slovesnosti so se zbrali svojci več tisoč žrtev, večinoma domobrancev, ki so jih takoj po koncu druge svetovne vojne, maja in junija 1945, brez sodbe pobili v teharskem taboripču in njegovi okolici.
Tine Velikonja iz Nove slovenske zaveze je teharski zločin primerjal s tistim v Srebrenici in dejal, da ,,medtem ko pobiti leta 1945 pe danes niso uradno mrtvi in nimajo groba in nihče od zločincev ni bil postavljen pred sodipče, so deset let po
Srebrenici mrtvi pokopani, resnica napisana, zločinci pa z izjemo Ratka Mladiča odkriti in kaznovani".
Celjski pkof Stres pa je dejal, da tudi zadnja odkritja prikritih grobipč, kakpno je bilo v Breznu pri Konfinu, dokazujejo, kako se komunistična, totalitarna in revolucionarna strategija ni ustavila pred nobenim	dejanjem.
Preiskava zločinov je, je poudaril Stres, predvsem dolžnost slovenskega pravosodja, ki ima samo eno izbiro, ,,ali stori vse in poipče, poimenuje in obsodi prave krivce ali pa bo božja in človepka sodba padla enkrat tudi nanj".
,,Pravico in resnico je treba terjati ne zaradi mapčevanja, temveč zaradi nape moralne zavezanosti	spoptovanju človepkega dostojanstva in življenja," je dejal Stres.
35. OBLETNICA MPZSJ
Vemo, da ga ni plačila ^
V soboto 23. septembra je sanhupki pevski zbor za svojo obletnico pripravil praznovanje v ključu lepih dosežkov in novih podvigov. Vabljeni smo bili na trodelni spored: na blagoslovitev glasbene sobe, na koncert in na večerjo.
Glasbena soba je kar preskromno ime za tako razkopen salon. Vse je blepčalo, od stopnic navzgor, v prijetni alogeni razsvetljavi, vse je primerno opremljeno, tudi akustično, vse lično izdelano.
Ob osmih nas je napovedovalka Erika Poglajen pozdravila in povabila patra Kukovico k obredu blagoslovitve. Ko je pater blagoslovil tudi križ, ki bo odslej spremljal zborove vaje, ga je pevovodkinja Andrejka Selan Vombergar umestila na steni, med razstavo fotografij o zborovem delovanju. Tako je zbor pripel do lastnih prostorov v Domu, kar je po eni strani krona mnogih prizadevanj in veliko prostovoljnega dela: in je po drugi strani tudi zadolženost za nadaljevanje in izpopolnjevanje. In je tudi spomenik slovenski pridnosti, vztrajnosti in čutu za skupnost. Nato je zbor zapel pesem Ave Maria (avtor: Arcadelt), nakar smo se pomaknili v
glavno dvorano.
Program tega gala koncerta je bil precej raznovrsten. V prvem delu dve Gallusovi skladbi: Resonet in Ascendit Deus. Sledili sta dve deli z orgelsko spremljavo (Anka Savelli Gaser): stavek jz Vivaldijeve Glorie ter Jubilate Deo R. Wagnerja. Marko Štrubelj je bil solist pri črnski I want to go, Marta Selan pa pri Ride the chariot.
V drugem delu je zbor izvedel dve argentinski: v priredbi L. Cangiano, Si Buenos Aires no fuera as^, ter Buenos d^as su sehor^a (Enrique Iturriaga). Potem Shenan-doah v prir. J. Erb-a.
Od slovenskih avtorjev so zapeli Planinsko Ant. Foer-sterja, Nocoj, pa oh nocoj Frana Venturinija (solist Martin Selan), nato v Ciganovi priredbi Pripli, so pripl^. Prlepka je zadonela v prir. Ivana Weingerla in zadnja: Ženka mi v goste gre, ( prir. Prelovec). Kar precej so se dali prositi, da so eno dodali: Dajte,dajte!. Ja, pri Prlepki je bil solist Matjaž Čeč.
Zbor je dokazal, da se enako dobro počuti v klasični
polifoniji kot v ppanskih, črnskih ali slovenskih narodnih in umetnih pesmih. Torej, da je njegov repertorij univerzalen. Izvedbe so bile brez izjeme brezhibne, glasovi lepo zliti. Ob spremljavi orgel je donelo kot v kaki katedrali: mogočno in - pobožno. Če naj izrazim mnenje o zboru le kot amater, kot ljubitelj petja, bi rekel da ga odlikuje preciznost, lahkotnost, igrivost, spontanost, torej veselje pri petju, kar je nadvse dragoceno sporočilo. Sicer pa ni moj namen pisati kritiko nastopa, za to nimam znanja. Brez dvoma bodo to plat pretresali na vajah z Andrejko in z Mirto Lichi. Celoten program večera je odlično uspel, kar je tudi dvorana potrdila z navdupenjem.
Kot se spodobi (pe posebno) ob jubilejni predstavi, so sledila priznanja in čestitke. Mnogo jih je bilo. G. veleposlanik prof. Avguptin Vivod, predsednik ZS Lojze Rezelj, za Nap dom Mici Malavapič in za bratski Slompkov dom Marko Selan. Plaketa ustanovitelju Andreju Selanu, popek rož dirigentki Andrejki, enako Mirti Lichi, zadolženi za vokalno tehniko. In posebno priznanje nepogrepljivemu scenografu (in pe marsikaj drugega) Tonetu Oblaku. Marko Štrubelj je na paljiv način posegel v zakulisje zborovega delovanja.
Kakpno je sporočilo priznanj? Da je zbor opravil zelo pomembno delo v prid krajevne skupnosti, pa da je kar kmalu prerastel te meje ter se uvrstil med najboljpe nape pevske ansamble. Za to delo mu je vsa slovenska srenja iz srca hvaležna. Vemo, da ga ni plačila, s katerim bi se mogli oddolžiti desetletjem vztrajnega dela iz čistega idealizma. Vzdupje v dvorani je nekako govorilo o vsem tem: da se zavedamo doprinosa sanhupkega zbora pri ohranjanju in rasti slovenske skupnosti v Argentini. Ne nazadnje so isto izražale tudi solze ginjenosti: iz hvaležnosti, iz veselja in sreče ob zavesti, da se je trud splačal, ker nas vse bogati. Kot je izrazil Gregorčič in kar udejanjajo napi idealisti: Ne samo, kar veleva mu stan ...
Petintrideset let je dolga doba v življenju ustanove. Andrej Selan jo je priklical v življenje, jo vodil skozi več kot dvajset let in - kot smo slipali - ji je pe danes dupa. Imel pa je tudi to izredno srečo, da je vodstvo zbora mogel predati lastni hčerki Andrejki, ki zbor vodi z značilnim dinajmizmom. Včasih se ji posreči kar rajsko blagoglasje.
Čestitke tudi v imenu Svobodne Slovenije - in pe na mnogo let uspehov!
vir
p.s. Na večerji nisem mogel ostati, a sem zvedel, da je bila izvrstna: tako dober golaž, da ga je zmanjkalo. Če je to res, je kar prav, da so pteli enega manj.
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
ENTRE RIOS
Prvi obisk veleposlanika
Na posebno povabilo Inptituta za politične vede in mednarodne odnose Argentinske katolipke univerze s sedežem v Parana, in po posredovanju častnega konzula RS in Slovenskega druptva, je 7. septembra obiskal provinco Entre R^os veleposlanik Republike Slovenije, prof. Avguptin Vivod, v spremstvu gospe Marjane.
Sprejel ga je častni konzul v Parana, Carlos Cesar Bizai z gospo in člani slovenske skupnosti v tej provinci. Najprej se je sestal z vodstvom Druptva, za tem pa je imel predavanje na prej omenjenem inptitutu na temo „Zgodovinski razvoj Slovenije in pomembnost vstopa v Evropsko zvezo". Bile so prisotne krajevne oblasti, diplomatsko osebje, ptudentje in člani slovenske skupnosti, ki so
napolnili veliko dvorano. Za tem je bil g. veleposlanik povabljen na častno večerjo.
V petek 8. ga je v svoji rezidenci sprejel nadpkof mesta Parana, msgr. Mario Maulion. Za tem pa predsednik občine tega mesta, Julio Rodolfo Solanas, ki ga je s posebnim dekretom imenoval za častnega gosta.
Popoldan je remstvu častnega in obeh soprog mesto Cerrito, zaradi
Veleposlanik prof. Avguptin Vivod med predavanjem. Na njegovi desni častni konzul v Parana, Carlos Cesar Bizai.
v sp-konzula obiskal kjer jih je odsotnosti župana sprejel predsednik občinskega sveta, ptevilna de-
legacija potomcev slovenskih priseljencev in zastopnice Druptva, ge. Noelie Podversich. V sprevodu so se napotili na slovenski oddelek pokopalipča General Paz in se poklonili spominu priseljencev. Nato so odpli v kraj Hasenkamp, kjer so jih sprejeli občinski vodja Ruben Velek, krajevne oblasti, skupina slovenskih potomcev in krajevni zastopnik D r u p t v a E d e l m i r o Podversich. Tudi tukaj so veleposlaniku izročili dekret imen o v a n j a
častnega gosta.
Za tem se je veleposlanik Vivod, na posebno povabilo občinskega predsednika mesta Parana, skupaj s častnim konzulom, udeležil
otvoritvenega slavja Narodnega kongresa gastronomije in regionalnega turizma, na katerem je bil prisoten tudi portugalski veleposlanik Ar-turo de Alcides Rivera.
Ta prvi veleposlanikov obisk province Entre R^os je bil izredno pomemben za delo pridobitve korenin pri-seljenstva, ki ga je začel sedanji častni konzul. S svojo prisotnostjo na krajih množičnega naseljevanje prvih dveh emigracijskih tokov (1878 in 1926) se dokončno utrdi ta pridobitev. To je posebno pomembno v primeru mesta Cerrito, saj je v zgodovini ostalo zapisano, da je bil nap veleposlanik prvi tuji diplomat, ki je obiskal ta kraj in s tem utrdil prisotnost in ugled slovenske skupnosti. Tako Parana kot ostali kraji so vzhičeno pozdravili prisotnost visokega gosta, kar je pripomoglo k boljpemu poznanju nape lepe domovine in njene tisočletne zgodovine.
C. C. B.
Lahko bi rekli, da je dandanes v Argentini gospodarski položaj pe kar trden, kljub nekaterim oblakom, ki se kažejo na obzorju. Precej drugače pa je na političnem odru, kjer se položaj vedno bolj zapleta.
Napetost raste . Svoj čas smo že omenili, da je taktika predsednika države nenehen konflikt. Izgleda, kot da bi stalno potreboval nekega nasprotnika in njegov način občevanja s tistimi, ki mu niso udinjeni, je nenehen spopad. In kadar nasprotnika ni, si ga poipče ali ga s polemičnimi nastopi ustvari. To se dogaja tako na zunanjem kot na notranjem področju. V zadnjih tednih smo bili priče ostrim napadom na opozicijo, na Cerkev in na časnikarje. V tem zadnjem primeru je priplo celo do konkretnega imenovanja in napadov na določene novinarje, ki ga motijo s svojim kritičnim pisanjem. Odgovor teh seveda ni izostal in tako se napetost stopnjuje.
Zgodovina se vrača. Eden izmed težkih dogodkov zadnjih časov je obnova sodnih postopkov proti članom oboroženih sil in varnostnih organov, ki so bili obtoženi krpenja človekovih pravic za časa protig-verilske vojne. Ponovno je bil sojen in zaradi „genocida" obsojen eden takratnih pefov buenosairepke provin-cijske policije. Miguel Et-checolatz ima dokazano zgodovino zatiranja in krpenja človekovih pravic. Po prvotnih obsodbah je bil pomilopčen, sedanji zakon pa je razveljavil vse pomilostitve članov oboroženih sil (ne pa gverile), in tako poteka kar nekaj obnovljenih sodnih postopkov. Le mimogrede omenimo, da žrtve gverile celo zaenkrat zaman čakajo dostojnega spomina.
Znova pogrepani? Težko je razumeti, da je kdo pričakoval, da ta val obnovljenih postopkov ne bi povzročil reakcije. To sicer ni vidno v aktivnih kadrih oboroženih sil, gotovo je pa usidrano v prizadetih in se izraža v ,,psiholopki akciji in vojni e-mailov", kot je izrazil poveljnik vojske general Bendini. A razvoj dogodkov je popeljal krepko čez to mejo. Nekaj dni po obsodbi Etchecolatza je izginil zidar Jorge Lopez, glavna priča poti njemu na sodnem	postopku.
Enostavno izginil je in doslej je bila zaman mobilizacija celotne buenosairepke policije in ostalih varnostnih organov, zastonj ponudba denarne nagrade: za njim je izginila vsaka sled. Buenosairepki guverner Felipe Sola je zaradi tega izvedel ponovno čistko v policijskih vrstah in izrazil mnenje, da so v to zapleteni določeni policijski krogi. Če temu priptejemo pe vrsto anonimnih pisem z grožnjami sodnikom, ki imajo v rokah te obnovljene
sodne postopke, lahko razumemo dimenzijo problema, katerega vlada najprej sploh ni hotela videti, a ji neizbežno pljuska v obraz.
Ključen volilni preizkus. Provinca Misiones je kar naenkrat zapla v preizkusno volilno fazo. Tam je v drugem mandatu guverner Carlos Rovira, kateremu ustava prepoveduje ponovno kandidaturo. Zato je sklical volitve za ustavodajno skuppčino, ki naj bi spremenila samo en člen ustave in mu dovolila neomejene možnosti ponovnih kandidatur. Proti njemu se je postavila povezava vseh opozicijskih sil in kot prvi kandidat te liste krajevni pkof, 76 letni Joaqu^n Piha. Eni in drugi izražajo prepričanje v zmago, a za vsak slučaj je pretekli teden predsednik Kirchner pohitel v provinco in javno odločno podprl Rovira. Svoj nastop je utemeljil kot izraz „doslednosti in zvestobe". Zvestobe, ker je bil prav Rovira prvi, ki je javno podprl Kirchnerjevo predsednipko kandidaturo, ko se o tem skoraj pe ni govorilo. Doslednosti, ker je Kirchnerju v rodni provinci uspelo izvesti isto, kar sedaj namerava misijonski guverner. Je pa morda doslednost tudi v tem, da bo Kircher le poizkusil izvesti ustavno spremembo? Glede te (glej prejpnjo ptevilko) so v vladi zatrdili, da nimajo nobenega namena spreminjati ustave, a vsa opozicija sumi, da bo do tega poizkusa le priplo.
Premalo energije. Tudi o tej zadevi smo že večkrat pisali. Celoten energetski sistem je na robu krize. Petrolej zaenkrat pe črpamo sami, a izvoz se krči in v nekaj letih preti potreba uvoza. Plin sicer poceni izvažamo v Čile a ga drago uvažamo iz Bolivije. Sedaj pa je v Boliviji nastala polemika med vlado in podjetji. Ta trdijo, da ne bodo mogli izpolniti izvozne pogodbe, vlada trdi, da Je plina dovolj. In elektrika? Že pred časom je vlada izrekla poziv k varčevanju. Pretekli teden pa so tudi podjetniki na piroko prosili prebivalstvo, naj čim bolj varčuje z elektriko. Industrijska rekati-vacija se lahko ustavi zaradi pomanjkanja energije: ne bo elektrike, ki bi poganjala stroje. Vlada sicer stalno zatrjuje, da ni nevarnosti splopne krize. A pretekli teden sta vdrla na prizoripče dva nova dejavnika: okvara v jedrni elektrarni Atucha in pa okvara v eni izmed turbin termoelektrarne Central Puerto. Nobene od obeh ne bo mogoče popraviti in spraviti v tek preden bo poletje začrtalo vipek električne uporabe. Pogajanja s Paragvajem glede dolga te države z Argentino in morebitnega plačevanja z elektriko centrale Yacireta pa je v doglednem roku bolj propagandne kot pa konkretne narave.
SLOVENCI V ARGENTINI
ODRSKI USPEH SLOMSKOVE ©OLE
Ariela, mala morska deklica
Ko smo se na začetku leta pogovarjali kaj koga doleti za pripravo polskih prireditev, si nisem mislila, da bom imela pe
to ,,domačo nalogo", da bi morala pisati poročilo „Ariele". Ker to ni lahka naloga sva z Eriko Pi zgodaj v Slompkov dom. Posedli so naju v prvo vrsto. Močno sem napela oči in upesa. Ob polni dvorani se je zastor odprl in igra se je začela.
Glas Marjane Štrfiček nas je popeljal v pravljico male morske deklice: ,,Nekoč je tam daleč, v globokem oceanu, živela morska deklica. Ime ji je bilo Ariela Ko izpolnijo petnajst let, morajo vse morske deklice že misliti na poroko. Toda Arieli se je motalo po glavi vse kaj drugega. A pričnimo zgodbo na začetku^
Bilo je tistega dne, ko so v podvodnem kraljestvu vsi pričakovali kralja Tritona. Princeska Ariela naj bi nastopila na koncertu. Imela je namreč najlepp glas v kraljestvu. Kadar je zapela, so vsi prihiteli k sijajni Tritonovi palači, da bi jo poslupali. Prebivalci oceana so priplavali od vsepovsod. Vsi so pripli. Vsi razen princeske Ariele.
Na oder so zaplesale sirene Klara Aguilar, Majda Godec, Viktorija ^Kastelic, Mikaela Osterc, Lucijana Petkovpek in Marjana Štrfiček in pokazale, kako se pod morjem razvija življenje.
Prikazala se je Ariela (Magdalena Rode), z izredno milim glasom. Njen nastop je bil enkraten, poln nežnosti, sigurnosti in ljubkosti, ko je omamljala bodisi princa, ostale ribice, posebno pa publiko.
Njen spremljevalec Fabij (Cecilija Loboda), ki je ves iz sebe plaval za njo, samo da bi ji bil zvest, da bi jo razumel v vsem, saj je bil dvorni izvoljenec, se je mojstrsko izkazal posebno v petju in tudi v igranju.
Na oder so priplavale morske zvezde: Tatjana Brula, Erika Ferreira, Erika Pregelj, Lara Petkovpek, Martin Hribar, Matej Kavčič, Marko Kokalj, Martina Koželnik, Avguptin Lucas, Viktorija Miklavc, Adrijana Pregelj, Lučka Pregelj in Alenka Rezelj. Voda je tudi priplavila pkoljke: Matjaž Godec, Niko Kastelic, Klara Mazieres, Martin Miklavc, Irina Podržaj, Kristjan Pregelj, Martin Rode, Sap Selan, Martin Seljak, Natalija Smole in Maksi Žnidarnič. Za njimi so pa priskakljali morski konjički in sirene: Veronika Brula, Avgust Escallier, Roman Hribar, Andrej Jakop Andrej Kokalj, Marko Loboda, Cynthia Pregelj, Nikolaj Pregelj in Alenka Štrfiček. Vsi skupaj so pod vodstvom Fabija zapeli in zaplesali pesem ,,Na dnu morja". Najmlajp so vedno ljubeznivi, zato so za nagrado dobili nap aplavz, seveda pa vse vzdihljaje mamic in babic, a tudi očkom so se sline cedile.
Ariela je pa hotela samo na povrpje, zato je upa in se zaljubila v princa Erika (Danijel Pregelj - zelo naravno je odigral svojo vlogo, prepričljiv je bil, kot zaljubljen, dobrodupen in prisrčen princ), ki je tisti dan praznoval rojstni dan. Zato so mu kapitan (Nikolaj Selan - jasen in konkreten) in mornarji pripravili gostijo in ples in tako so mu zaplesali ob navodilih Frica (organizator mornarjev - Ignacij Mazieres) pa jim je nevihta vse pokvarila in tako bi pe princ
utonil, pa ga je morska deklica repla.
Ariela je princu pela, ga božala in tako sta se oba zaljubila. Ker pa Ariela ni mogla ostati na povrpju je rekla Eriku naj se zapomni njenega glasu, ona se bo pa čim preje vrnila, da bosta lahko skupaj srečna.
Vendar Ariela je bila morska ne pa človepka deklica. Kralj (Niko Malalan - podoben atiju v igranju, zahteven dosleden oče), je zaskrbljeno iskal Erika, saj mu je že večkrat rekel naj se poroči z deklico svojih sanj. Njemu se je pa v spomin usidral Arielin glas in njen pogled.
V kraljestvu kralja Tritona se je pa začel koncert pri kateremu bi morala peti Ariela, zato so najprej pripi
trobentači (Martin Marolt in Tomaž Selan), bobnar (Aleks Stocca) in orkester (Tomaž Jakop Andrej Kavčič, Matija Kočar, Tomaž Marolt, Sebast-jan Žnidarpč, Tomaž Kokalj in Luka Ferreira).
Ceremonier (Martin Loboda) nam je glasno in razločno povedal, da so se zbrali na morskem dvoru,da preživijo glasbeni večer. Na tem večeru je sodeloval znani dvorni skladatelj Ignacij Anastaziji Krustacij Sebastjan (Martin Rezelj - pozna se, da je podedoval igralsko žilico po mamini in očkovi strani; igral je spropčeno in sigurno).
S pesmijo so sprejeli kralja Tritona (Kristjan Smole), ki je pokazal, da že od malega obvlada vodo in vse kar je v njej, saj se mu je vse klanjalo tudi nosača (Damijan Loboda in Damijan Dobovpek), ki sta ga prinesla.
Tako se je začela predstava: sestrice sirene so zapele (Nadja Jakop Mikaela Bokalič in Nadja Hribar - tako fletkano so se smejale in njihov glasek je izgledalo kakor da bi plaval).
A Ariele ni ... Kje je Ariela? ... Ariela je izginila ...
Kapitan hobotnica (Tomaž Lenarčič) sporoči, da je nikjer ne najdejo. Zato, ko se Ariela le prikaže, jo kralj Triton opozori, da čeprav je stara 15 let, mora spoptovati pravila. Prepovedal ji je iti na povrpe.
Ariela hoče na vse načine pokazati Tritonu in ostalim, da je zaljubljena. Ker se je pa zaljubila v človeka, ne pa v ribo, je močno kaznovana. Zato samo joka in žaluje. Ob tej grozni nesreči se ji približata Grdoba (Štefi Bokalič) in Hudoba (Karla Stocca), ki ji dokazujeta, da je nekdo, ki ji lahko uresniči sanje in to je hobotnica Urpa morska čarovnica, ki ima velikansko moč.
Čeprav sta ji Sebastjan in Fabij branila, je bila Ariela tako zaljubljena, da je podlegla Urp (Karolina Ferreira - gosposka, v žlehtnobi veličastna). Ta ji obljubi čudežno pijačo, ki jo bo za tri dni spremenila v človepko bitje. Če se pred večerom tretjega dne princ zaljubi vanjo in jo poljubi, z resnično ljubeznijo bo postala človek, če ne bo pa spet riba: in bo last čarovnice.
Sledil je ples s strupenimi meduzami (Tatjana Pustavrh, Belen Lucas, Kamila Salce-do, Gabrijela Oblak in Valerija Ferreira), z zanimivo koreografijo in dobro izveden.
Ariela se je težko odločala, saj bi morala zapustiti očeta in sestrice ... a ljubezen je zmagala... Pa pe plačilo za Urpo ... zahtevala je njen mili glas. Vse je bilo zapleteno. A končno je Ariela postala človepka deklica.
Brez glasu je pripa v grad kjer je stanoval Erik, ki je ni spoznal, ji je pa vseeno pomagal, razkazal grad in vse okolje.
Samo kralj in kraljica (Klara Šmalc - igrala je kot da bi njeno vsakdanje okolje bilo grajsko), sta bila zaskrbljena. Zato so Eriku priredili ples da bi dobil dobro in plemipko nevesto. Med tem sta se pa onadva
pe sprehajala na čolnu ki je bil pa krasno izdelan, tako da je bilo videti kot bi zares veslala in se peljala po vodi.
Za njimi so pa plesale kresničke (Zofija Bokalič, Pavla Jakop Katja Kavčič, Katja Malovrh, Diana Smole, Belen Lucas in Cecilija Petkovpek -zelo nežno in milo), ki so ju s plesom in lučkami navdupevale, da bi jo princ res poljubil.
Ker nesreča nikdar ne počiva so že bile hudobne meduze zraven, zvrnile so čoln in ni bilo poljuba, pa pe Urpa se je odločila da bo pa na ples.
V dvorno sobo so začeli prihajati dvorjani in dvorjanke (Viktorija Jakop Magdalena^ Mazieres, Tatjana Miklavc, Natalija Podržaj, Marjana Štrfiček, Matija Brula, Marko Koželnik, Martin Pregelj, Tomaž Rode in Matjaž Smole -kako so bili elegantni, kakpni detajli na oblekah). Predstavili so se kralju in kraljici. Ariela in Erik sta ju pa skupaj pozdravila. Ples se je začel, bile so kot prave sanje dokler ni Urna izpodrinila Arielo; Erik jo predstavi starpem kot svojo zaročenko.
Kralj in kraljica ne razumeta dosti pa vseeno spoptujeta sinovo odločitev.
Med tem pa Sebastjan odtrga Urp z vratu pkoljko, v kateri je imela spravljen Arielin glas. Ko ga je dobila nazaj mu je lahko vse pojasnila. Urna pa je začarala Arielo in začele so ji rasti luskine in rep ter odpadle noge. V tem trenutku so tudi Urp s posebnim efektom zrasle kar pet metrov dolge lovke in začel se je boj, saj je Erik rekel, da ne bo dopustil da bi izgubil nevesto. Pripel je na pomoč kralj Triton, ki mu je dal trizob; kar verjeti niso mogli, da je res Urpa mrtva in je zopet Triton vladal.. Končno so jima pe starp dovolili da se poročita, čeprav je ona morska deklica on pa človek. Vse to je dosegla ljubezen!
Takrat pridejo zopet vsi na oder, s pesmijo ob spremstvu meniha (Pavel Smole), ki je službo resno opravil. Blagoslovil je zakon in ju prosil, naj se objameta in pe nevesta je vrgla popek občinstvu. Za konec so nas pa pe enkrat nagradi i s pesmijo ,,Na dnu morja".
Scena je bila lepa in natančno izdelana - sodelovalo je veliko mamic in očkov; čudoviti so bili efekti vode in čolna. Posebej moramo pohvaliti Andreo Quadri Brula in vso ekipo.
Da ne govorimo o oblekah, ki so bile izredne. Da ima Marcelo talent za modno kreacijo nam je že večkrat dokazal. Kar nam je pa Anka pokazala smo občudovali na odru. Bog ji je dal talent, ona ga zna izkoristiti, mamice in babice so ji pa pomagale; tudi to je delo v ekipi.
Kar se glasbe tiče je bilo tudi zelo vse uglapeno poznale
so se vaje, solisti zelo dobro izbrani in krasni glasovi. Poznalo se je tudi, da sta Dani in Matjaž bila pri vajah, saj so lučni efekti in zvok tekli kot po kolesih, samo pri borbi je bil malo preglasen audio in se ni dobro razumelo Urpe. Na žalost pa je bilo nekaj pomanjkljivosti pri tehnikih, ki so upravljali mikrofone in bil je primer, da je igralec stopil na oder brez zvoka.
Vsi plesi, ki so se stopnjevali od prvega do zadnjega, so potrebovali veliko vaj, idej in domipljije; zato vsa čast Gabrijeli Malovrh
Kar je Nani Šupterpč Re-zelj podedovala, je tudi lepo da ne zakoplje, zato se to vidi igro za igro, kako pipe in pomaga pri gledalipču. Vse v pravilni slovenpčini ob prevodu že tukaj rojene Marjane Poznič Mazieres, lektoriranju Lucijane Hribar Podržaj in gospoda Jureta Vombergarja.
Andrejka Vombergar Štr-fiček, ki je pa tako lepo naučila otroke, saj to ni lahko delo, ga je opravila nenavadno dobro. Otroci so se počutili na odru veseli, spropčeni in kakor je povedala voditeljica pole, ti in ta igra jim bo ostala za vedno v spominu.
Naj za konec povem kako mi je padel v oči topel pozdrav zahvale voditeljice Helene Rode, ko je stopila na oder in se vsem prav vsem zahvalila za opravljeno delo.
Tako smo ta večer videli kako je ljubezen premagala zlo in kako so starpi pokazali otrokom, da če se z ljubeznijo dela skupno se lahko veliko doseže.
Maiuča
OB 40. OBLETNICI
Jubilejno slavje Zveze slovenskih mater in žena
,,Skupaj bomo praznovali, kot ena dupa in eno srce", smo najavili v oglasu nap dosežek: 40 let!
Najprej smo poskrbeli za dupo: ob 1 6. uri v cerkvi Marije Pomagaj je pristopil mapnik, mons. dr. Jure Rode k oltarju za Gospodovo daritev. Vodila je ga. Marija U. Grbec, berili sta
Svečo pa je položila Metka Mizerit na grob nepozabnega g. Antona Oreharja ob spominski steni.
Homilijo je mapnik navezal na nedeljski evangelij. Med drugim je dejal: ,,Sv. Marko v evangeliju napteva kaj vse slabega more priti iz srca. A iz človekovega srca prihajajo tudi
posredovali ga. Pavlina Dobovpek in Irena Fajdiga, za darovanja so poskrbele ge. Polona Makek, Irena Petkovpek in Mari Keržič. Ni manjkala tudi koparica s kruhki, da nazorno pokažemo hvaležnost s propnjo iz očenapa, ki ga ponavljamo po družinah: ,,Daj nam danes nap vsakdanji kruh ..."
plemenite in dobre misli, skrb za prozornost življenja, spoptovanje življenja, zakonska zvestoba, usmiljenje, iskrenost, zmernost, veselje nad srečo bližnjega, molitev, ponižnost, prava modrost. To in veliko drugega dobrega prihaja iz človekovega srca, ga plemeniti, bogati in dela Bogu
vpečnega. Srce je tudi simbol Zveze. Še prav posebej iz materinega srca prihaja ljubezen do družine, do vseh, ki so potrebni pomoči. Iz srca prihaja ljubezen do Boga in do bližnjega kakor do samega sebe."
Zelo ubrano je prepeval sanhupki ženski pevski zbor pod taktirko prof. Andrejke Selan Vom-bergar, ob orgelski spremljavi gospe Anke Savelli Gaser. V en glas je zado-nela pesem ,,Tebe Boga hvalimo ..." Vedno mogočna! Ganila	je, sprožila misli na pretekla ptiri desetletja, na prve začetke in osnovanje zveze s pokoj n i ca m i blagega spomina.
Pred spomenikom padlim žrtvam vojne in revolucije - med njimi mnogo mater, žena in otrok - je spontano vzvalovila ,,Lipa zelenela je ..." V pesmi iz-lita bol, izguba dragih in domovine, je vedno olajpevalna za preživele.
Pomaknili smo se po veži Slovenske hipe do dvorane pkofa Gregorija Rož-mana. Rdeči nageljni so krasili njegov kip. Občinstvo je napolnilo praznično pripravljen prostor, ki je pripomogel k sličnem vzdupju.
,,Prisrčno pozdravljeni! Vsi ste dragoceni, vsi ste važni!" - je pozdjavila od-bornica Zveze. „Želeli smo skupaj praznovati napo 40. obletnico, ker čutimo, da spadamo skupaj po duhu in po srcu - SLOVENCI!"
Posebno mesto zavzemajo predstavniki: g. veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguptin Vivod in gospa, častni konzul R. S. v Buenos Airesu, g. Herman Zupan in gospa, predsednik Zedinjene Slovenije g. Lojze Rezelj in gospa, delegat slovenskih dupnih pastirjev, msgr dr. Jure Rode, predsedniki in zastopniki nap h domov, ustanov in organizacij.
Povabili smo pobudnika, ustanovitelja in asistenta Zveze vseh 40 let, naj v tem svojstvu pove kot prvi nekaj misli. Te, izredno lepe, bomo objavili ob drugi pri-ložnoati.
Sledil je nagovor in zahvala predsednice ge. Pavline
Dobovpek, objavljen v pt. 37 Svobodne Slovenije.
G. veleposlanik je nato čestital ge. predsednici Pavlini Dobovpek ter najavil priznanje Republike Slovenije Zvezi slovenskih mater in žena ob 40. letnici neprekinjenega delovanja v prid pomoči potrebnim rojakom. Z veseljem in ploskanjem je bila sprejeta nepričakovana novica. Veleposlanikova gospa Marjana pa je izročila predsednici Zveza popek raznovrstnega cvetja, ki je osmislil 40 et tudi nerožnatih obdobij; a vztrajnost je končno vedno nagrajena!
Predsednik Z.S. g. Lojze Rezelj je izrazil prisrčne čestitke in dobre želje ge. predsednici in Zvezi. Vsem in vsakemu posebej se Zveza zahvaljuje za čestitke v mnogih oblikah!
Misel hvaležnosti pa bi odbornice rade izrazile s simboličnim darilom pobudniku, ustanovitelju in asistentu g. dr. Rodetu za vseh 40 let zavzetosti; od vsega začetka dupa in srce Zveze! V podarjenem argentinskem kamnu-utežilni-ku so prvine božjega stvarstva, da služi človeku. Bog naj Vam poplača vse!
Soustanoviteljici ge. Marjani Batagelj - učiteljici v sobotni poli pa pripada podoba (keramika F. Ahči-na) blaženega Antona Martina Slompka, katerega zvesto posnema. Zvezo pa spremlja z občasnim predavanjem in obiskom.
Za 40-letne mnogotere zasluge pa so postale častne članice naslednje gospe: Lojzka Dimnik, Marija Eiletz, Anka Gaser, Pavla Kremžar, Milka Pezdirc in Julijana Zupan. Prejele so pergamin (delo Andrejke Dolinar) in vrtnico, ki nagovarja vsako izmed nas -žena in mater: Rože-vrtnico v vsak dom in Dom! Trnje pa spreglejmo v obeh!
Za vso dobo vodstva Zveze se predsednici ne moremo oddolžiti, vendar v čudoviti upodobljeni vrtnici (delo umetnice Andrejke Dolinar) kot unikat v priznanje in trajen spomin bo pogled na njo lep in osvežujoč - vedno prisotna namenska zahvala. Uokvirjeno sta prinesli hčerka ga. Pavlinka D. Lenarčič in vnukinja Anika Lenarčič -tretji	rod	dobre
Dobovpkove družine.
Brez odmora se je pričela Psalmska kantata Žena-Mati. Starozavezni verzi in sodobni teksti so zajeli od Eve, Matere Jezusove, sv. Monike, sv. Eme Krpke, Slompkove matere in pripovedi o naph materah-mučenicah, Makabejkah v tako imenovani moderni dobi. Kantata je izzvenela v glasovni povezavi v živo, na plopči, in z glasbili vseh vrst (dramski, glasbeni kritik bi pravilno ocenil premiero v Buenos Airesu). G. Miha Gaser je prevzel vodstvo v režiji, poskrbel za bropuro
Hvala vsem sodelujočim
Osrednja točka slavnostnega programa je bila psalmska kantata Žena - Mati. Spisal jo je Alojz Rebula, uglasbil pa Jože Ropitz. Glasbeni del kantate je bil predvajan v posnetku, na katerem so nastopali MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca, pod vodstvom Jožeta Ropitza in MePZ pevskega druptva Sele, pod vodstvom Romana Verdela. Nastopali so pe Koropki instrumentalisti in Kvartet trobil slovenskih filharmonikov iz Ljubljane. Na posnetku je nastopala tudi Bernarda Fink Inzko.
V živo pa so delo obogatili in mu dodali pesti del Anka Savelli Gaser (orgle), Silvija Žnidar (prečna flavta), Toni Podržaj (kitara), Pavel Erjavec (tolkala), Lučka Marinček Kastelic (tolkala - sintetizator) in Marija Julija Kastelic (triangel). Kot solista sta nastopala Ani Rode (sopran) in Marcel Brula (tenor). Dirigirala je Andrejka Selan Vombergar.
Besedni del so imeli na skrbi Boptjan Modic (recitator), Tatjana Modic Kržipnik (recitatorka), Cvetka Čeparek Tomaževič (Eva), Metka Markovič Marinčič (Marija, Jezusova mati), Francka Klanjpček Koropec (Monika, Avguptinova mati), Marija Snežna Batagelj Klemenčič (Ema Krpka), Alenka Smole Bo-kalič (Marija, Slompkova mati), Mimi Kočar (Marija Bajzelj) Marta Selan Brula (Jožefa Klanček), Marjan-ka Vorpč Truden (Marija Lazar) in Vera Breznikar Podržaj (Ana Kukovica).
Pri predstavi so sodelovali pe Tone Oblak (scena) ter Adrijan Gaser, Damijan Ahlin in Niko Stariha (zvok in luči).
Za besedilo pestega dela in režijo celotne predstave pa je poskrbel Miha Gaser.
besedila (nujno mesno branje); dekoracijo je zopet poskrbel že strokovnjak napega odra g. Tone Oblak. Omenjamo le ta dva, a vsi, brez izjeme, so opravili vsak na svojem mestu, vipinsko uprizoritev! V zavesti dobre volje, kot velik doprinos posameznika za skupnost, je plačljivo le v božjih očeh ,,za božji lon"!
Pozno se navadno končajo slavja, za kar se opravičujemo. Kronometer ne pride v poptev. Zakuska je prepa mimogrede, seveda s sodelovanjem vseh krajevnih odsekov; ,,dobro kapljico" pa sta darovala brata Polde in Andrej Golob. Na žalost pa je ostala v tintniku obprna in zanimiva analiza nape Zveze Nikota Starihe, slupatelj sociolopke fakultete
univerze El Salvador (USAL).
Umetnica Andrejka Dolinar je izpeljala žrebanje pet podarjenih slik narah slikarjev - vsi so odstopili eno v prid Zvezi, tako bodo ostale čakale naslednje priložnosti. Tudi njej en lep BOG LONAJ, posebno darovalcem, saj so naredili mnogo veselja dobitnikom. Vsak dom je lepp, če ga krasi delo rojaka!
Odhajale smo; luči so že ugapale po Slovenski hip. Le okrapena s cvetjem, zelenjem in trakom slovenske zastave za to priložnost - 40. jubilej ZSMŽ - prinesena, pe pred mapo prižgana bakla, je nemo gorela ... Nekaj nam hoče povedati: OHRANITE PLAMEN LJUBEZNI V SVOJEM SRCU!
-a. -a.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
CENE V SEPTEMBRU
V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin septembra zvipale. V primerjavi z avgustom so bile vipje za 0,4 odstotka. Inflacija na letni ravni je znapala 2,5 odstotka, prav tolikpna je bila tudi povprečna letna inflacija. Kot pe navajajo statistiki, je bilo septembra najopaznejpe podražitve opaziti pri obleki in obutvi ter pri komunikacijah.
Tovarna sladkorja Ormož je začela s spravilom in predelavo sladkorne pese. Letos na 6715 hektarih zasajenih povrpn pričakujejo pridelek sladkorne pese v vipni približno 300.000 ton, iz česar naj bi pridelali okoli 42.000 ton sladkorja. Pri pridelovalcih bodo pobirali peso predvidoma do 10. decembra, ko bo tudi jasno, ali so bile ocene pravilne. Prve analize so pokazale, da bo letopnji pridelek tako po kakovosti kot po količini povprečen, donos na hektar pa naj bi se približal 45 tonam.
O ZDRAVILIH
V tujini kar 20 do 40 odstotkov starostnikov istočasno uporablja pet ali več zdravil. To pa verjetnost pojava neželenih učinkov poveča kar za 80 odstotkov, opozarjajo slovenski farmacevti. V Sloveniji povprečen starostnik dobi dobrih 19 receptov na leto, to pa pogosto pomeni, da v povprečju uporablja pest do sedem zdravil istočasno, so opozarili v lekarnipki zbornici pred torkovim Dnevom S ovenskih lekarn.
KONEC AKROBACIJ
Alpski letalski center Lesce, ki je bil v zadnjih nekaj mesecih tarča ptevilnih očitkov domačinov o hrupu, ki ga povzročajo akrobatska in druga letala, je sprejel dopolnjen letalipki red. V njem je akrobatsko letenje ob nedeljah in praznikih prepovedano, omejili pa so tudi polete nad najbolj naseljenimi območji. Tako smo dosegli kompromis z okolipkimi prebivalci, je na časnikarski konferenci pojasnil direktor Alpskega letalskega centra Zvone Kobentar.
SLOVENCI NA INTERNETU
V slovenski populaciji med 10. in 75. letom je 880.000 mesečnih uporabnikov, ki do interneta dostopajo prek osebnih računalnikov. Dodatno pa je v tej populaciji pe 90.000 mobilnih uporabnikov interneta, ki ne dostopajo do interneta prek osebnih računalnikov, je po besedah Vasje Vehovarja iz Katedre za informatiko in metodologijo pri Fakulteti za družbene vede pokazala raziskava RIS 2006, ki jo je med 600 uporabniki izvedla omenjena katedra.
KITAJCA V ORKESTRU
Simfonični orkester RTV Slovenija je v novo sezono vstopil z novim pefom dirigentom, Kitajcem En Shaom. Na prvem koncertnem večeru v sezoni se je Simfonikom RTV kot solist pridružil kitajski pianist Wenyu Shen. Koncertni program je vključeval Rahmaninov Koncert za klavir in orkester pt. 3 v d-molu, op. 30 ter Simfonijo pt. 1 Janeza Matičiča. Koncert je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
PO SVETU
EVROPSKA TROJKA
V Berlinu je potekalo srečanje ministrov za notranje zadeve prihodnje predsedujoče trojke Evropski uniji, Nemčije, Portugalske in Slovenije. Udeležil se ga je tudi slovenski resorni minister Dragutin Mate. Poleg sodelovanja v pripravah na predsedovanje so se ministri predvidoma seznanili tudi z informacijo o možni pomnožitvi portugalskega schengenskega informacijskega sistema, ki bi morebiti omogočil vstop Slovenije v schengensko območje v skladu z načrti oktobra 2007.
NOV PARLAMENT V AVSTRIJI
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Avstriji so do zdaj opozicijski socialdemokrati dobili 35,7 odstotka glasov, Ljudska stranka dozdajpnjega kanclerja Wolfganga Schüssla pa 34,2 odstotka, kar je osem odstotkov manj kot na zadnjih volitvah. Tretja najmočnejpa stranka so postali Svobodnjaki z 11,4 odstotki, Zeleni pa so dobili 10.5 odstotka glasov. S 4,2 odstotki glasov je prag za vstop v parlament preseglo tudi Zavezniptvo za prihodnost Avstrije koropkega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Zna se zgoditi, da bodo glasovi po popti to stranko izrinili iz parlamenta. Uradni rezultati bodo znani prihodnji teden.
IZRAEL SE UMIKA
Libanonska vojska je zasedla položaje ob meji z Izraelom, s katerih se je umaknila izraelska vojska. Poveljnik libanonske vojske, general Mipel Sujeman je ob tem napovedal, da se bo libanonska vojska branila pred morebitno novo izraelsko agresijo. Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov Izrael poziva k popolnemu umiku iz Libanona, na izpraznjeno območje pa se morajo namestiti libanonski vojaki in pripadnikov mirovnih sil.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES OSEBNE NOVICE
Poroka. V soboto dne 15. septembra sta se v San Martinu poročila g. dr. Vladimir Pezdirc in gdč. Ljudmila Rezelj, hčerka pok. sodnika Josipa Rezlja. Za priči sta bila: nevesti njen brat g. Jože Rezelj, ženinu pa gdč. Inge Gol[. Poročne obrede je opravil g. duh. svetnik Karel Skulj. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo ter obilo božjega blagoslova.
PRIHOD NOVIH SLOVENCEV
V četrtek 27. septembra 1956 je prispela v Buenos Aires družina g. Jožeta Žaklja iz vasi Butanjeva pri Horjulu. Z ladjo Corrientes so dopotovali ga. Angela Žakelj, roj. Malavapč ter sinovi Jože, Stanko in Janko. Točno po enajstih letih se je tako zopet dobila vsa družina. Vse ob prihodu v Argentino toplo pozdravljamo ter jim želimo vso srečo in veliko uspehov ter zadovoljstva.
Včeraj, v sredo dne 3. oktobra t. l., je odpotoval z letalom PANAGRA iz Bs. Airesa v Cleveland soboslikar g. Mirko Vombergar se je, kot znamo, 24. marca t. l. poročil v Bs. Airesu z ameripko Slovenko. Sedaj odhaja k svoji ženi gospe Justini ter bo z njo stalno živel v Clevelandu. V novi domovini mu želimo obilo sreče in zadovoljstva.
LANUS
Mladinski nastop
v Lanusu je vsako leto prireditev, na katero radi prihite Slovenci ne samo iz Lanusa, ampak tudi iz vseh slovenskih naselij na področju Vel. Bs. Airesa. Tako je bilo tudi letos v nedeljo dne 16. septembra t. l.
Po dolgotrajnem deževju nas je tega dne pozdravilo lepo pomladansko sonce. Že v dopoldanskih urah je bilo na pportnem igri pču v Slovenski vasi, zelo živahno. Prihajali so stari in mladi in prijemali za delo ter urejevali vse potrebno za popoldanski nastop.
Začetek programa je bil napovedan za drugo uro popoldne. Fantje in dekleta so bili točni in so s programom začeli res ob napovedani uri. Zanimanje pportnikov je pritegnila nogometna tekma med narapčajniki SFZ Moron in odsekom Jože Mehle v Lanusu. Bila je živahna. Igralci na obeh straneh so bili približno enako močni, kar je pokazal tudi rezultad 0:0.
Gdč. Zdenka Virantova je tudi tokrat pripravila udeležencem mladinske prireditve prijetno presenečenje z otro pkem prizorčkom. Prav tako tudi z rajalnim nastopom deklet. Fantje iz Lanusa za dekleti seveda niso hoteli zaostajati in so se tudi oni postavili s telovadnim nastopom.
Sledila je odbojkapka tekma med B moplvom SFZ Moron in pestorko fantov iz Lanusa. Rezultat je bil sledeč: 15:9 za Lanus, 15:11 za SFZ Moron in 15:7 za Lanus. Tekmo je prav dobro sodil g. Slavko Batagelj.
SLOVENCI IN ©PORT
IRAN VZTRAJA
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je izjavil, da se Iran ne bo odpovedal svojemu jedrskemu programu niti za kratek čas. To bi po njegovem mnenju povzročilo finančno pkodo v jedrskih elektrarnah, Zahod pa bi si to razlagal kot pripravljenost Irana za popupčanje in neuspepno obrambo svojih pravic.
ŠE DENARJA ZA VOJNO
Ameripki senat je soglasno potrdil porabo dodatnih 70 milijard dolarjev za vojapke operacije v Iraku in Afganistanu v okviru proračunskega predloga za Pentagon v letu 2007, ki zdaj znapa skupaj 448 milijard dolarjev. Ne glede na vse predvolilne prepire o poteku irapke vojne, si nobeden od demokratov ni upal glasovati proti.
PROTI PRISELJENCEM
Zunanji in notranji ministri osmih sredozemskih članic Evropske unije, tudi Slovenije, v so Madridu razpravljali o
UMRL JE DRAGO PETRIČ
V 72. letu starosti je po hudi bolezni umrl dr. Drago Petrič, v Sloveniji znan kot oče in trener najuspepnejph slovenskih plavalcev doslej - Boruta in Darjana Petriča. Kranjskim pportnikom in pportnim delavcem pa dr. Drago Petrič ni znan le kot plavalni trener, saj je bil v 50. letih prejpnjega stoletja sam odličen plavalec, aktivno je v Triglavu igral tudi vaterpolo in koparko.
ZA DAVISOV POKAL PROTI ESTONIJI
Žreb je določil, da se bo slovenska mopka tenipka reprezentanca v prvem krogu Davisovega pokala 2007 (druga evroafripka skupina) pomerila z reprezentanco Estonije. Tekma bo potekala od pestega do osmega aprila v Estoniji.
BRONASTA MEDALJA
Slovenska namiznotenipka igralka Mateja Pintar, parao-limpijska prvakinja iz Aten, je na svetovnem prvenstvu za invalide v pvicarskem Montreauxu osvojila bronasto medaljo v posamični konkurenci v kategoriji 3. V polfinalu je morala priznati premoč Kitajki Li Quin, v odločilnem dvoboju za bron pa je premagala staro znanko iz atenskega finala Francozinjo Stephanie Mariage s 3:0. Na prvenstvu sodeluje 364 igralcev iz 48 držav, Slovenijo pa so poleg^Pintarjeve zastopali pe Ivan Lisac, Bojan Lukežič in Sapo Šuligoj.
SKORAJ MEDALJA
Slovenski jadralec Gapper Vinčec je na evropskem prvenstvu enoseda finn v ppanskem Palamosu za las ostal brez medalje. Potem ko je v zadnjem plovu dosegel drugi čas, je v skupnem septevku napredoval za mesto, tako da je tekmovanje končal na nehvaležnem četrtem mestu. Zlato medaljo je osvojil Britanec Edward Wright.
ZLATO NA DROGU
Slovenski telovadec Aljaž Pegan je v poslastici 39. Šalamunovega memoriala v Mariboru osvojil zlato kolajno na drogu. Troboj svetovnih asov se je razpletel v njegov prid, čeprav mu sestava ni uspela po željah. Grk Vlasios Maras je bil drugi, Švicar Cristoph Schaerer pa tretji. Zadnji dan svetovnega pokala se je sicer končal z velikim uspehom Slovencev, saj so pobrali pe tri srebrne kolajne. Žiga Šilc je bil drugi na preskoku, Adela Šajn pa na gredi in parterju.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	Londonu se je 5. septembra rodil Nicolas Marx. Očka je lic. Oliver Matthias Marx, mamica pa arh. Monika Dobovpek. Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Krst
V	cerkvi San Juan Capistrano, v Californiji ZDA, je bil krpčen Matija Ivan Tomazin. Očka je Marko, mamica pa Adriana Negritto. Botrovala sta Lucija Tomazin Gonzalez Kuck in Felipe Negritto. Srečnim starpem iskreno čestitamo!
Smrt
V	San Mart^n de los Andes je 29. septembra v 86 letu starosti umrla ga. Milka Radič roj. Gapperpič. Naj počiva v miru!
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: ga. Milka Rezelj Pezdirc, 300.- ameripkih dolarjev; Jože Rus, v spomin Lojzetu in Mariji Opeka 200.- ameripkih dolarjev. Bog povrni dobrotnikom!
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina se iskreno zahvaljuje Marjanu in Mariji Petkovpek, ki sta darovala v nap dobrodelni sklad $ 200.-, krogu prijateljic ki je daroval $ 420.- in N.N. ki je daroval 100 ameripkih dolarjev namesto cvetja na grob ge. Marjeti Smersu Bol-težar. Vsem iskren Bog plačaj!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Jože Horn, Vinko Rode, Carlos Cesar Bizai, Maruča Zurc Čeč, Irena Fajdiga, Boris Štrfiček, Mara Črnak Sanchez. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino p 100, pri poraljanju po popti pa p 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
NUTRICIONISTA Carolina L. Šerjak. Licenciada en nutricion - UBA. Planes de alimen-tacion personalizados. Pedir turnos al 4441-6475 o 155-746-9422. cs—goodnutrition@yahoo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
3. oktobra 2006
,,Bratje združeni naj bodo"
OB 50. OBLETNICI NAŠEGA DOMA SAN JUSTO
7.30: Zbiranje gostov v NaTEm domu. Sprevod do sanhuTike stolnice. 8.00: Blagoslovitev oltarja Marije Pomagaj z Brezij in koncelebrirana sv. mara. 9.30: Polaganje venca pred spomenikom generala San Martina na trgu v San Justu in nagovori. 11.00: Dobrodopica in skupni zajtrk v Napem domu. 12.00: Obisk razstave ob 50-letnici Doma. 13.00: Kosilo
16.00: Kulturni program: pozdravi, govor in uprizoritev igre ,,Martin Fierro", v režiji Blaža Mikliča ter s sceno Toneta Oblaka.
Nato prosta zabava ob spremljavi Slovenskega instrumentalnega ansambla.
Med nami bo predsednik prve slovenske vlade in evropski poslanec prof. Lojze Peterle.
Nakaznice za kosilo samo v predprodaji pri Mici Maiavapič Casullo (Tel: 4441-5528) ali pri Mariji Uptar Novljan v Napem domu vsak dan od 15. do 20. ure (Tel: 4651-4914).
Vsi prisrčno vabljeni!
1 EVRO 1 US dolar
239,6 SIT 188,8 SIT
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
Poravnajte dolgove kupite knjige, zastave in značke NA SLOVENSKEM DNEVU
Ob priložnosti Slovenskega dne v Napem domu v San Justu, bo Zedinjena Slovenija imela svojo stojnico. Tam boste lahko poravnali zaostalo naročnino Svobodne Slovenije, druptveno članarino, nabavili lepe in zanimive nalepke ali pa kupili razne knjige nape založbe in iz Slovenije. Na razpolago bo tudi Zgodovinski zbornik - vrhunsko delo nape emigracije.
Druplvo Zedinjena Slovenija
Vsi rojaki toplo vabljeni na predavanje, ki ga bo imel predsednik prve slovenske
vlade in evropski poslanec
prof. Lojze Peterle
v sklopu Argentinskega sveta za mednarodne odnose (CARI - Consejo Argentino de Relaciones Internacionales), v petek, 6. oktobra ob 18.30 na sedežu ustanove, Uruguay 1037, 1. nadstropje
OBVESTILA
PETEK, 6. oktobra:
V prostorih CARI predava evropski poslanec Lojze Peterle, ob 18.30. uri. SOBOTA, 7. oktobra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hira.
Predavanje za visokopolce lic. Francija Markeža ,,Zakaj smo tukaj", ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 8. oktobra:
51° Slovenski dan in 50° obletnica Napega doma v San Justo, s celodnevnim programom. ČETRTEK, 12. oktobra:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, ob
16.30 v Slovenski hira. Predaval bo Tone Mizerit ,,Ob strupeni poplavi medijev". NEDELJA, 15. oktobra:
Materinski dan. Družinske proslave po narah Domovih. PONEDELJEK, 16. oktobra:
Srečanje za mladino ki obiskuje 2. letnik srednje pole ali so v tej starosti, v Slompkovem domu. Vodijo g. Pavle Novak, g. Franci Cukjati in sodelavci. SREDA, 18. oktobra:
Zahvalna sv. mapa ob 15. obletnici slovenske neodvisnosti. Prisoten bo prvi predsednik slovenske vlade, prof. Lojze Peterle. Po mara srečanje v gornji dvorani Slovenske hipe.
ČETRTEK, 19. oktobra:
Zveza žena in materi iz San Martina, lepo vabi na svoj mesečni sestanek. Predaval bo arh. Jure Vombergar o ,,napadu na družino" ob 16. uri v Domu. SOBOTA, 21. oktobra:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hira
NEDELJA, 22. oktobra: 39 obletnica na Pristavi
Napa umetnica razstavlja
Andrejka Dolinar, napa priznana umetnica, sodeluje v skupinski razstavi ,,El angelus" v muzeju katedrale v La Plati. Razstava bo odprta do 15. oktobra od ponedeljka do nedelje od 9. do 19. ure v Museo Catedral - Calle 14 e/ 51 y 53 - La Plata.
Priznanje cerkvi sv. Cirila v New Yorku
Zunanji minister Dimitrij Rupel je cerkvi sv. Cirila v New Yorku ob njeni 90. obletnici podelil priznanje urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, so na svoji spletni strani zapisali na zunanjem ministrstvu. V uvodnem nagovoru je minister v imenu slovenske vlade cerkvi izrazil čestitke ob pomembnemu jubileju ter poudaril, da je nastanek cerkve „oznanjal voljo Slovencev do ohranjanja lastne kulture in jezika ter težnjo po samostojnosti, ki smo jo dosegli petinsedemdeset let kasneje".
,,Župnija sv. Cirila je bila dolgo prag, preko katerega so slovenski izseljenci stopali v ZDA in kjer so mnogi ob svojem prihodu napi prvo zavetje, duhovno in gmotno pomoč," je povedal minister Rupel ter se zahvalil slovenskim frančiškanom, ustanoviteljem župnije, ,,da so generacijam slovenskih izseljencev ustvarili dom stran od doma".
V nadaljevanju je Rupel poudaril, da je cerkev sv.
Cirila vse od svojega začetka pred devetdesetimi leti opravljala poslanstvo rarpe od osnovnega, verskega, in je bila „pomembno sredipče slovenske zavesti, jezika, bogoslužja in kulture".
Župnik frančipkanski pater Martin Krizolog, ki cerkev vodi zadnjih 14 let, je na vprapanje o Ruplovi ocenil, da bodo ta „dragulj" skupali ohranjati pe naprej in bodo pihali z njega prah, da bo pe dolgo žarel in svetil Slovencem, ki bodo pripi v New York.
Praznovanje 90. obletnice se je začelo z dobrodelnim opernim koncertom ,,Opera on the Hudson", ki jo je organizirala dolgoletna uspepna operna pevka iz New Yorka Rosalie Olinski. Slovenski umetnik Bogdan Grom, ki je med obnovo ustvaril večino cerkvenih orna-mentov, je za vse udeležence proslave izdelal spominski medaljon, za kulturno vzdupje, pa je skrbela vokalna skupina Gloria iz Slovenije.
Nova domovina, nov jezik ^
Kdor pije mate čaj, ne gre več nazaj.
Jaz pa se že ne bom učil kastežano ... (saj se bomo vrnili).
Ne v eno ne v drugo radikalno stalipče ni bil uvrpčen nap junak. Bil je srečen, da je kmalu dobil delo zase in za sina. Bogu je zaupal svojo družino in to novo pot, saj Gospod varuje tujce ...
Bistri Slovenec se je počasi naučil kastiljpčino pa tudi lokalne izraze in dobil v delavski družbi svoje mesto. Argentinski delodajalci so radi zaposlovali pridne slovenske roke, zelo so upoptevali slovensko poptenost. ,,Don Juan, mahana sin falta,"* mu je rekel gospodar. Janez ga je čudno pogledal: da sin ne bi pripel naslednji dan na delo, o tem sploh ni rekel besede. ,,No, sin no falta, viene a trabajar."* Argentinec se je malo nasmejal, potem pa mu je razložil, zagotovo da je veliko dela, da mora zagotovo priti, da je nujno, da pride ... Besedna zveza sin falta je bila za Slovenca jezikovno odkritje tistega dne, domačin pa je zvedel, da sin pomeni hijo.
Doma ga je žena čakala s svojo anekdoto. Nekdo jo je prosil una limosna. Po sreči je imela limono pri roki. ,,Limon no, limosna", je s kretnjami kazal, da hoče denar. Temu se je takrat reklo vbogajme (milopčina) v pogovornem jeziku.
V	tistih letih večina hip izven mesta ni imela zvoncev, vsak pripek je priklical ljudi s ploskanjem. Tako je naredil tudi prodajalec sira .
Ko pride slovenska gospodinja k ograji, jo naravnost vprapa: ,,^Queso?". ,,Delat so pi!", mu je odgovorila začudena, da jo tujec vprapuje po domačih.
V	njenih upesih je zvenelo kje so ...
Takrat se je nasploh v slovenskih družinah slipalo na desetine podobnih zgodbic; otroci smo se jim najbolj smejali, ker smo govorico hitro dojeli, starejp pa so se marsikatero besedo naučili prav od nas. Mara
maracrnaksanchez@yahoo.com.ar
*don: poimenovanje/naziv za gospoda. - Mahana sin
falta: jutri pridite sigurno, zanesljivo.
*Ne, sin ne bo manjkal, pride delat. - Queso: sir.