¦„.._*¦-i "»i -~ž?- o učitelfstvu, šoli, prosveti in JVV —1 Glede učiteljskih premeščanj je v »Slovencu« od 1. febr. nov uvodnik, ki hoče dokazati, da ni preganjanje učiteljstva nikak monopol slovenske ljudske stranke, ampak, da je prvi začel preganjati učiteljstvo vodja narodne napredne stranke, čigar pripadniki da so iznašli geslo: Liberalcem groš, klerikalcem knof. Takrat je bil zločin stopiti v »Slomškovo zvezo«. Kasneje da so preganjali učiteljstvo mladoliberalci, Slovenska ljudska stranka pa nikdar. —1 Učiteljstvo je zmerjal z denuncianti, lažnivci in duševnimi revčki in je bil zato obsojen kaplan Janez Špendal iz Naklega pri Kranju na 55 dni zapora, 540 Din globe ter na poravnavo vseh piravdnih stroškov. Učiteljica Ložar, ki je kaplana tožila tudi zasebno, je bila premeščena — kot izvemo iz druge notice — v Makole. (»Pohod«, 1. II.) ¦'.•V*>v-'«' ~~S<$Ti& :~rZ2**Zs ,-j_rsj.'t--~\~- —1 Glede premeščanja učiteljstva ima tudi »Volksstimme« od 30. I. notico, kjer omenja v tej zadevi polemiko med liberalnim in klerikalnim časopisjem. Od svoje strani pripominja, da je proti vsaki samopašnosti. Nihče ne bi smel biti premeščen brez preiskave in dokaza krivde. —1 Proti monopolizaciji šolskih knjig in zvezkov ima »Domoljub« od 29. I. manjši članek. —1 O koroških Slovencih in kočevskih Nemcih in nekaj primerjalne statistike manjšinskega šolstva prinaša »Domoljub« od 29.1. .-rf-SJ '.-i»iV'. ^¦¦*ie^.:\ .yyal^n^- *>•_*___.."'*c •¦-=-•5*. •¦•"' —1 O premeščanju učiteljstva piše »Glas naroda« od 29. I. takole: »Slovenec«, ki mu je dovoljeno komentirati premeščanje učitelstva, piše v svojem zadnjem uvodniku med drugim tudi to-le: Nihče od prcmeščenih ni oškodovan, večina je prišla še na boljše, pa naj so te ali nasprotne politične barve, nikomur se s premeščenjem ni zgodila nobertu krivica itd., itd. —1 Nekaj koroških fantov je obiskovalo kmetijske šole v naši državi. To jim nekateri Nemci v Avstriji zamerijo, češ, da se itak nič prlda ne naučijo. »Koroški Slovenec« pripominja, da se je na Grmu v Jugoslaviji šolal tudi bivši minifiter inž. Schumy. —1 Šola v KreSnicah je obhajala dne 1. in 2. februarja 60 letnico svoje ustanovitvc. —1 »Domoljub« od 29. I. omenja zadnji uvodnik, ki ga je napisal Lapajne v »Učit. tovarišu« in na drugem mestu pravi, da je »Učiteljski tovariš« dobesedno ponatisnil njegov članek »Volja narbda naj obvelja tudi na šolskem polju«, dostavlja, da sta članek delno ponatisnila tudi »Jutro« in »Domovina«. (Zdi se, da je »Domoljub« na ta članek izredno ponosen!) —1 Nekrolog Antonu Hrenu je prineslo »Jutro« od 3. II. in 4. II. »Sl. narod« od 3. II. »Mariborer Zeitung« od 4. II. in »Mariborski večernik« od 3. II. •-> v, >:-:^?iš& '-^ ;!35 ^it -**;*,-»*¦¦. ~J; • h~. *'Mt *. 2"C^v"S?2?>vin^i:t^. ¦?*¦•;, :-:*«-J-v«S('i-* i.v" &*¦ *-H.-*ji& t8f-z.it-- .•lc-kuauv"«!*:. *<i*i;! Ks-Jfe"'"?:1 —1 O delu »Pohorcev« proti slovenstvu piše »Slovenec« od 4. II. Tem zvrača krivdo tudi o zadevi monopolizacije šol. knjig. —1 O novi uredbi manjšinskega šolstva na Madžarskem pišo »Jutro« od 4. II. —1 V preteklem letu je bilo v Ceškoslovaški republiki 21.200 predavan}, katerih se je udeležilo nad 4 milijone poslušalcev, vzgojnih tečajev je bilo 3500 s 102.000 udeležniki, diletantskih predstav 26.200, vzgojnih filmov 11.500 za odrasle in 9000 za mladino, akademij in proslav 2500, razstav 500, ekskurzij 674 in 31.000 drugih kult. prireditev. (P.ragerpresse 1. II.) —1 Glede monopolizacije šolskih knjig polemizira »Slovenija« od 31. I. z »Zvezo kulturnih društev« in s »Pohodom«. —1 Glede preprečenja premestitve šol. upiravitelja Bablerja prinaša pismo VI. Kapusa v ponatisku tudi »Gorenjec« od 31. II. Pismo komentka po svoje. —1 Kuluk — to odkupnino za osebno delo plačujejo dandancs samo javni uslužbenci, za druge je odoravljen. Cas bi bil, da bi se nam že enkrat odvzelo to breme. (»Naš glas« od 1. II.) —1 Ločena žena ima pravico do pokojnine po pokojnem možu — drž. uradniku. (»Naš glas« 1. II.) —1 O zaupnicah, ki jih prejema predsednik JUU Dimnik, piše »Naš glas« od 1. II. Dimnika imenuje list zaslužnega organizatarja. —I Pravico do trikratne polovične vožnje po železnici na leto imajo žene vseh državnih, tudi upokojenih uslužbencev, neglede na to, ali ima žena kake dohodke ali premoženje, ozir. službo. (»Naš glas« 1. II.) —1 Klub koroških Slovencev je na svojem občnem zboru odločno zahteval reciprociteto v manjšinskem šolstvu na Koroškem in pri nas. (»Sl. narod« od 4. II.) —1 Tudi akademska mladina jc poslala posebno spomenico v Beograd proti monopolizaciji šolskih knjig. (»Straža v viharju« od 1. II.) —1 Zato, da bi imeli absolventi učiteljskih šol prost dostop na filozofsko fakulteto in ne samo na pedagogiko, se poteguje pisec članka »Prosto pot sposobnim« v »Akademskem glasu« št. 2. —1 O učiteljskih premestitvah ima »Delavska politika« z.dne 5. II. uvodnik. Tu pravi med drugim: Krivice je treba reparirati, a kedaj začenja in neha krivica, je stvar, ki zahteva izredne preudarnosti. Ob premeščanjih v prejšnjem režimu, je stanovska organizacija branila svoje člane in je vršila svojo dolžnost, zato ravno ta organizacija najbolje ve, kateri učitelj je bil brez stvarnih razlogov premeščen. Kot vemo, strokovna organizacija za te reparacije ni bila vprašana. Nasprotno, z očitkom jo obtožujejo, da v prejšnjem režimu ni vršila svoje dolžnosti. Naj dotični ne prezro, da so bili tudi učiteljski organizaciji stavljene meje, da ni mogla doseči stoodstotnih uspehov. — Naj nihče ne skuša pod videzom reparacij krivic, ustrezati zahtevam zlobnežev, podeželskih magnatov, ki zgolj iz hudobije zahtevajo, da se ta ali oni premesti in tako gospodarsko uniči. Na.j se povsod vprašajo, so li za prcmestitev podani zadostni razlogi. —1 Šolsko obveznost podaljšujejo v Angliji od 14. na 15. leto starosti. Zakon stopi v veljavo šele 1. avg. 1939., če bo sprejet v zbornici. (»Delavska politika« od 5. II.) —1 Policijo na beograjskem vseučilišču ustanove kot poročajo vsi dnevni časopisi.