Govor grofa Leona TJiuna ob sklepu splosnega avstrijslcega katoliškega shoda (v četertek 3. maja).(Dalje in konec.) Ali rammete, gospoda moja, ta stavek, ali si ne mislite tukaj, da je v teh hesedal ravno taki pomen, Jcahor v snanih besedah časopisa učiteljskega dmstva nad Anižo, 0 katerih j& bilo govorjeno v dežebiem sboru nad Anižo pa tudi v deršavnem zboru; stavek se pa glasi: nNova šola — pri nas — naj nikar, kakor prejšna otroJc ne izreja v kristjanje, marveč naj jih isreja v Ijudi". Ali razumete, Jcaj se to pravi? (Klici: ealibog, da!) Gotovo, da si niso vsi, ki hvalijo in se potegujejo za novo šolo, v zavesti teh smotrov. A kdor globočeje gleda, ve, odkod izhaja ta miscl in Jcam da mora pripeljati, in Jcdor tega ne vidi, ta živi v zaslepljenosti, in pomaga s tem, har dela, smotrom podvzetnikov, ahoravno morda to ni njegov namen. Da, nekateri so še celo te misli, da s to napravo izvanredne zasluge za dersavno oblust pridobe. (Veselost.) KaJco pa pridemo mi v JcatolišMh dešelah Avstrije do vredbe takih šol? Ako Ijudje imenovanega duha hočejo iz svojega napraviti take šole sa svoje otroke, je to umevno. A ne takisto so take šole pri nas nastale. Pri nas so prisle se splošnimi vredbami, postava jih je vpeljala. Postava je na jeden hip vse naše katoliške šole spreobernila v brezverske imenovane verste. Kako se je to zgodilo? S deržavnim šolshim monopolom. Kdko pa se je začel deržavni šolski monopol? Začetek tega v neTcaki meri lahko iščemo pri reformaciji; ta je namreč naredila deželnega Jcnega za najvišega škofa {summus episcopns) in po pravilu, da šola spada Tc ccrlsvi, je tudi on postal gospodar v šoli, ali namesto njega njegovi vradniJei. Vendar se še celo v protestantovsJcih šolah ta misel ni precej popolnoma razvila, še tam so verske šole ostale dolgo časa pod nadzorstvom cerkvenih oblasti. Popolnoma jasno je bilo postavljeno pravilo deržavnega šolskega monopola še le ob času francosJcc prekucije, tdkrat namreč, lco je najhuje divjala. Tistega časa, l. 1793, je bilo, Jco je jeden poslancev v zbornici (konventu) reicel: nOtroci obojcga spola naj se na deržavne strošJce sJcupaj izrejajo pod sveto postavo jednakosti" in Bobespierre je to misel sprejel in terjal, da odgoja v prihodnje ninia več biti prosta; Danton jo je sprejel in naravnost relcel: Otroci slišijo najprej Ijudovladi in potem pa starišem. In na podlagi teh spodbudljejev je bil sestavljen osnotek postave tega zaderžaja: Kdor odteguje svoje otroke javnemu poduku, temu naj se za ta čas, vzamejo deržavljanske pravice. Deržavni monopol ravnokar razglašen je bil v najtesnejši svezi z najbolj surovim bogatajstvom, razglašen je bil v tistem časn, Jco je boginja pameti imela svoj slavnostni sprevod po idicah Parižkega mcsta. Jmenovani osnotek ni bil sprejet v postavo. Želesna roka Napoleonova ga je prehitela in zaterla bogotajno revolucijo. On je hodil svojo pot, in leta in leta je zdihovala Evropa, zdihovala so Ijudstva v nji, tisti, ki so se l. 1793 prestrašili nad gospodarstvom v Franciji, so tega pozabili zarad prigodkov, ki so se za njim veršili. A prekucija je po Jcertovo rila pod semljo in naredila pota do vseh Ijudstev. Vsi Ijudje, ki so več ali manj sagasili v materielno smer in zarad tega prišli ob vero, Tci -je jedina pravo ravnilo v življenji, so se zoreli za taJce misli, ki so izvirale iz francoske revolucije, in ki so, pervikrat prikazavši se> svet tako prestrašile. In tako tedaj pride, da je prišla med Ijudstvo misel deržavnega šolskega monopola, to misel ni vsililo razjarjeno Ijudstvo v Ijutem boji, ampak prišla je v dostojnejši obleki, na vides v obliki pravnih postav. Tako smo tudi mi prišli do tega. Pri nas deržavna šola ni postala vsled zapletenih praktičnih razmer, kakor v Ameriki ali na Angleškem i kaj še! ne zarad tega, da ni bilo mogoče vstanoviti verskih šol zarad dejanskih razmer, ampak zgol iz učenosttiih razlogov. Najprej so rckli: Vednost je iirosta, a za tem: deržavne slnžbe so pristopne vsem brez razločka vere; na to pa je prišel izrek: šola je deržavna naprava, tedaj so vsi učitelji deržavni uradniki, tedaj so tudi vse učiteljske službe pristopne prosivcem, ne glede na njih veroispovedanje. Ako se danes pritožimo o zlegu, M izhaja iz tega, odgovarjajo nam pa s paragrafi te postave. Eazlogov nihče ne ometuje, marveč — postave se ne sme nihče dotakniti. A, gospoda moja, katera postava je nedotakljiva ? Le jedna je, to je božja postava, vse človeške postave so prmaredljive (ivandelbar) in naime v vstavnih deržavah je pervotna misel, da so vse postave prenaredljive. In bile bi že prenarejene, ko bi ne bilo tnnogo Ijudi, Jci niso ig hudobne volje, marveč iz zaslepnjenosti nezmosni spregledati, kam nas stvar pelje. Le jeden ni prcslepljen pri vseh zmotnjavah sedanjega časa, in to je naš svet Oče, papež Pij IX. Tedaj je precej taeas, ko so se začenjale pri nas te obžalovalne postave, govoril o tem, obseg tega govora ne bomo pozabili, dasiravno teh besed ne navajamo. Pri nas je pa vsled tega, kakor sem rekel, namreč vsled dcržavnega šolskega monopola in brezverskega šolsJcega sistema, ki je bil vpeljan s pomočjo deršavnega šolsJcega monopola, splošno in redno nastopilo stanje, M je vsi gledamo z globoko žalostjo, naime zarad tega, Jcer smo nasproti njemu vsi, kakor da bi bili ohromcli. Ker je vsa administracija pri šoli postala birokratnični deržavni stroj, prihaja iz tega, da je 3 ozirom na šolsko posamezno delavnost oslabljen vpliv tistih, ki stvari vidijo s lastnimi očmi, in ki bi bili pred vsem poklicani, gledati na to, da šola stori svojo dolžnost. (Zarad pomankanja nadzorstva se menda nova šola nima pritoževati, vprašanje je menda le to, kdo ima nadzorovati učitelja? Vr.) Govornik pripoveduje po tem, da ni istina, da bi bili sv. Oče ukazali katoliški shod; marveč to misel so sprozili nekateri na Dunaj, papež so le pohvalili in odobrili to podvzetje, to pismo je bilo poslano že pred pol letom. Tudi govori zoper očitanje, kakor da bi katoliki bili tisti, ki vodo kalo t. j. nemir delajo v deržavi, marveč dokazuje, da so katoliki pri svoji vesti dolžni, govoriti zoper take postave, ki s skepticizmom (versko dTOmljivostjo) sejejo nejevero med prosto ljudstvo, in s tem pa podkopujejo stebre, na katerih sloni red v deržavi, da, tudi deržava sama. — Pretresljive so potem besede, s katerim prerokuje propad modernemu šolstvu ne le zarad materielnih žertev, marveč zavolj škodljivosti postav za kerščansko izrejo, ko ljudstvo pride do te zavesti sklicaje se na Zveličarjeve besede: Gorje njim, ki pohujšajo kterega malih, ki v mene verujejo. — K sklepu še pove, da so pervo misel za napravo katoliškega shoda sprožili v odborovi seji nadbratovščine sv. Miliaela tukaj (na Dunaji). Konečno pa želi govornik, da bi vse to, o čem se je govorilo in kar se zapisalo tudi v djanje stopilo zunaj po deželah. — Ta govor je globoko pretresel in presunil vso skupščino, in gotovo to učini tudi povsod, kjer se bore — pri prijateljik in neprijateljih. — Vsaka prestava je nekako podobna obernjeni suknji, in ostane daleč za originalom. Zborovanje katoliškega shoda je prišlo tudi v posebni knjigi (nemški) na svitlo. — Načela v tetn govoru navedena so neovergljiva, a v praksi je uavadno vsaka postava taka, kakor se izpeljuje ali prav za prav: takošna, kakoršni so tisti, ki jo izpeljujejo. Prejšna šolska postava se je imenovala »politische Schulverfassung«. Verhovno načelo je bilo tudi to, kakor je v novi šolski postavi, namreč : »Šolstvo je deržavino«. — V »politische Schulverfassung* je postava skerbela za verski poduk, nkazovala versko vaje, tudi sedaj tega ne prepoveduje naravnost, največ je tedaj na tem (iu šolski postavi), kakor se razlaga in izpeljuje. — Šolska postava je pa v tesni zvezi s postavodajo v drugih rečeh; kedar se spremene verske in druge postave, spremenila se bode tudi šolska postava v svojih verhovnih načelih, naj se že to imenuje »Schulkrach« ali kakor koli. Med tem naj pa vsakemu, vzlasti pa učitelju, kerščanska modrost in previdnost pravo pot kaže, da svoje duše ne pogubi, drugič pa tudi, da si v sedanjih okolnostih na glavo ne nakopava nepovoljnosti, katerih bi se s previdnostjo, ne da bi zatajil svoja načela, lahko ognil. Toliko prijateljem in neprijateljem v prevdarek in premislek. Dopisi in novice. — Ohrajna tičitdjska honferenca za Kamnih bode 10. in 11. oktobra v šoli v Kamniku. Program: I. dan. 1. Konferencija se začenja in volita se dva zapisnikarja. 2. Naznanijo se ukazi in oglasi od dobe zadnje konference. 3. Nadzornikove opazke. 4. Kako se doseza šolsko obiskovanje, kar mofi uredjeno (por. g. Zajec). 5. Podučevanje v spisji, kako se ima vravnati, da se doseže učni smoter (por. gdč. F. Verne). 6. 0 šolskih vertovih, kako se primerno vrede (por. g. Fr. Golmajer). 7. Geometrijsko oblikoslovje v Ijudski šoli (por. g. J. Mesner). 8. Poročilo bukvarničnega odseka; nova volitev. 9. Nasveti. — Volitev stalnega odbora. — II. dan. Praktično podučevanje v številjenji, jezikovi poduk, risanje in telovaja z učenci višega oddelka (Obergruppe) g. g.: France Cerar in Janez Potrato. — Eazgovor o ti skušnji. — Konferencija se sklene. — — Okrajna učiteljska shupščina v Kerškem dne 9. avgusta 1877. Navzoči so bili vsi učitelji in učiteljice tega okraja razen gne. V. zarad bolehnosti nenavzočne. Počastil je skupščino s svojim obiskovanjem gospod okrajni glavar za Kerško. — Opustivši drugo, bomo navedli le nasvete in sklepe k V. toCki: »šolski in učni red.« K §. 1. alin. 2. nasvetuje g. Gašperin: Eoditelje... naj voditelj šole naznani o k r aj n i šolski oblasti, a ne krajni. K §. 2. nasvetuje g. Lavrič, naj se začenja dolžnost v šolo lioditi pri otrocih, ki so Y2 milje daleč od šolskega kraja, s sedmim letom, sicer pa se šestim letom. — Sprejeto. — K §. 3. stavi g. Lunder nasvet, da naj tudi poljsko delo opravičuje zamude. — Ne sprejme se. — K §. 6. stavlja g. Gašperin nasvet: opravičene zamude naj se naštevajo skupno (summarisch), a neopravičene po imenu (nominell) in šolski vodja, a ne krajni šolski svet naj določuje, ali so zamude opravičene ali ne? — Jednoglasno sprejeto. —K §. 18. stavlja nasvet: Odpustno spričalo naj daje le šolski vodja. — K §. 20. stavlja g. S aj e nasvet, naj se napredek naznanuje z znaki: »zelo dobro (sehr gut), prav dobro (recht gut), dobro (gut), zadostno (geniigend), srednje (mittelmassig), nezadostno (ungenugend)«. K §. 13. nasvetuje tudi: Otrok naj obiskuje šolo toliko časa, da si pridobi potrebnih vednosti. (Ko bi šolske oblasti izrekle se za to načelo namreč: otrok naj hodi toliko časa v šolo, da si zadobi potrebnih vednosti, potem bi bilo upati, da bi si stariši in otroci res prizadevali, da se kaj nauče. — Oj, koliki napredek bi bilo to načelo šolskemu poduku; šolska dolžuost bi potem zavisela ne toliko od let (starosti), marveč od napredka, in to bi priganjalo zanikerneže. Sicer je res pravo čerkolovstvo, ako mora otrok. ki že zna vse ljudski šoli prejpisane predmete, hoditi še v šolo, ker je slučajno še kake mesce premlad za šolski izpust. Posebno sitno mora to biti na jednorazrednicah, ko pride jednemu učitelju podučevati mladino od 6.—12. leta. Vred.) K §. 24. »Naj bi bilo tudi privoljeno, otroke popolnoma, a ne le začasno izključiti.« K §. 47. alin. 2. se stavi nasvet: Po jednorazrednih šolah s poldnevnim podukom ima perva skupina 10, druga pa 16 ur poduka na teden. K §. 66. Šolska sporočila se dajejo 2, a ne 4krat na leto. K §. 60. stavi g. Spintre nasvet, da naj na večrazrednih obojespolnili šolah podučuje v telovadbi učitelj dečke, a učiteljica deklice. Med. posameznimi predlogi omenimo predloga g. Sajeta: »Kako naj se vadi na posluh peti«, ki je tudi prišel v razgovor. — V bukvarnični odsek so voljeni g. g.: Lunder, Gašperin, Gerčar, in ravno ti tudi v stalni odbor za učiteljske konference. — V prihodnji okrajni konferenci ima biti razgovor o otročjih vertih. — Nasveti se imajo podpirati in vsaj 14 dni poprej odboru predložiti. Seja se konča ob poli treh se slavoklici Njih Veličanstvu. Pričujoči spis je bil že postavljen, ko dobim drug dopis te konference iz Kerškega okraja, ki nam s živimi barvami naslikuje ondošnjo konferenco. Posnamem le nekaj. C. k. nadzornik, g. profesor Wurner, je vpričo okrajnega glavarja med drugimi koristnimi rečmi tudi rekel, da naj se učitelji s gospodi kateheti porazumo, ob katerih urah da bode podučevanje v kerščanskem nauku, in da naj se to postavi v učni načert. Pristavil je še zraven, da se čudi, kako da ne morejo nekateri z duhovnimi v miru živeti, ter opomni, ko bi bil on učitelj, bi z dnhovnimi gotovo v ljubezni in miru živel, in tudi lahko svoje dolžnosti opravljal. — Sicer smo že to tudi od drugih slišali. — Dasiravno na take posamezne izjave ne stavimo posebnega zaupanja, dokler se sistem ne prenaredi, vendar z zadovoljnostjo konstatiramo, da se učiteljem sploh ne šteje več v greh, ako žive z duhovnimi v miru in složnosti. — Pri ravno tej konferenci, ko je šlo za nakupovanje knjig v šolsko bukvarnico je nasvetoval učite^j X, uaj se naroče za okrajno bukvarnico tudi slovenski šolski listi, a je ostal s svojim predlogom na cedilu, kajti risoki gospod je rekel, da na Ijubu jednemn učitelju se ne bodo kupovali slovenski listi, marveč kupovati se morajo veče reči. »Grossere Werke zu 20—30 gl.« Tedaj na Kranjskem smo vže, vsaj po nekodi učakali, da sme učitelj prijazen biti z duhovnim, kedaj pride nek tist čas, da bode smel biti tudi naroden?