163 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023), 163‒177 163 t adeusz l ewaszkiewiCz – WiesłAW w ydra »SlovenSki/koroški/podjunSki« (?) števniki v latinSkem rokopiSu iz tretje četrtine 12. Stoletja (heiligenkreuz, cod. 250) https ://doi .org /10.3986/Jz.29.1.09 1 uvodne opombe V knjižnici cistercijanskega samostana v Heiligenkreuzu v Spodnji Avstriji, usta- novljenega leta 1133, se nahaja neobičajen rokopis, 1 katerega posebnost je zapis desetih kustod v slovanskem jeziku. 2 Rokopis s signaturo Cod. 250 je datiran v tretjo četrtino 12. stoletja, obsega 181 pergamentnih folijev in vsebuje naslednja dela: 3 Janez Kasijan (Iohannes Cassianus): Conlationes (Collationes patrum), Pars I–III, foliji 1–167r, in Prosper Akvitanski (Prosper Aquitanus): Liber contra col- latorem, cap. 13–22, foliji 169–181v. Sprednja stran 168r ni popisana, na hrbtni strani 168v pa je kopist prvega besedila v zrcalni podobi zapisal neke vrste kolo- fon 4 s pripisom v obliki anateme, ki potrjuje pripadnost rokopisa opatiji v Heili- genkreuzu. Prepis besedila navajamo po Katharini Kaska (2014): Tadeusz Lewaszkiewicz  Univerza Adama Mickiewicza, Inštitut za poljsko filologijo, Poznanj, Poljska  lewtad@interia.pl  https://orcid.org/0000-0003-0676-9841 Wiesław Wydra  Univerza Adama Mickiewicza, Inštitut za poljsko filologijo, Poznanj, Poljska  https://orcid.org/0000-0002-8126-677X Prevod prispevka „Słoweńskie/karynckie/podjuńskie“ (?) liczebniki w łacińskim rękopisie z trzeciej ćwierci XII wieku (Heligenkreuz, Cod. 250), Rocznik Slawistyczny 70 (2021), 69–86. 1 Celotno gradivo za ta prispevek sva prejela od prof. dr. Aloisa Haidingerja z Dunaja in prof. dr. Herrad Spilling iz Stuttgarta, za kar se jima zahvaljujeva. Zahvala gre tudi pokojnemu prof. dr. Edwardu Potkowskemu, ki je odigral vlogo posrednika. 2 Po SWO 1995: 625 je kustoda: »1. številka ali črka, ki označuje zaporedje leg antičnih in sre- dnjeveških rokopisov; 2. v starih tiskih prva črka ali prvi zlog naslednje strani, ki se nahaja na dnu vsake strani. Iz lat. custos, custodis ‘čuvaj, varuh, skrbnik’«. 3 Za natančen opis rokopisa prim. Lackner – Haidinger 2012–2013 in Gsell 1891: 183. Foto- grafije celotnega rokopisa so dostopne na spletni strani https://www.scriptoria.at/cgi-bin/digi. php?ms=AT3500-250 (dostop 15. 8. 2021). 4 SWO 1995: 566: »kolofon: podatkovni zapis, ki vsebuje naslov, priimek avtorja, kopista ali tiskarja, mesto in datum tiska; včasih tudi druge podatke.« 164 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... Iste liber pertinet proprie ad sanctam Mariam matrem domini nostri Jhesu Christi in titulo qui dicitur Sancte Crucis. Quem si quis in proprios usus redegerit, nisi digna penitentia conversus ob hoc deo satisfecerit et quod accepit plene ac fideliter restituerit, in die domini anathema sit et in extremo examine penas luat divina ultione. Amen. Altman sanctorum servus(?) factus monachorum Parvus et hunc parvum scribens aliquando libellum. Hunc si quis furum presumit tollere librum Confestim bannis feriatur ab ore tonantis. Ut si non reddat dampnum sine fine rependat. 5 Spodaj (ne več v zrcalni podobi) se nahajajo tri vrstice besedila v grškem alfabetu, ki doslej še niso bile razvozlane in jih navajamo tule: Slika 1 Kopist je v dveh kustodah uporabil grško črko Ѳ (devęt in desęt), zato nas ta zapis še posebej zanima, saj dokazuje, da je znal grško. Sicer pa njegovo znanje grščine potrjujejo tudi vstavki v grškem jeziku v besedilu, na katere npr. naletimo na listih 23v, 24r, 36v, 45v in 56. S kustodami v slovanskem jeziku skupaj z rimskimi številkami je označenih prvih deset leg rokopisa (foliji 1–80), ki so kvaterniji. 6 Vsaka izmed desetih kustod 5 Prevod: Heiligenkreuz OCist., Cod. 250 https://www.scriptoria.at/cgi-bin/digi.php?ms=AT3500-250 168r Ta knjiga spada k sveti Mariji, materi našega Gospoda Jezusa Kristusa, v samostanu, poimeno- vanem po Svetem Križu. Kdor si jo prisvoji in se nato s primerno pokoro ne pokesa in ne zadosti Bogu, odtujenega pa v celoti vdano ne vrne nazaj, naj bo na Gospodov dan preklet, ob poslednji sodbi pa deležen kazni z božjim maščevanjem. Amen. Altman, zgolj skromni služabnik, je v službi presvetih menihov knjižico prav tako skromno nekoč marljivo zapisal. Če kak tat si kdaj dovoli odnesti to knjigo, naj ga takoj Gromovnik kaznuje, udari s prekletstvom. Da, če knjige ne vrne, naj kazen plačuje na veke. Prevod Rok Kuntner in David Movrin. 6 SWO 1995: 629: »kvaternij 1. biblio. rokopisni zvezek, sestavljen iz štirih listov pergamenta ali papirja.« 165 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) je skrbno uokvirjena s črtami, ki tvorijo pravokotnik. Pri nadaljnjem pisanju se je kopist odpovedal besednim oznakam leg in je zapisoval samo rimske številke, od katerih pa je ohranjena samo ena: XIII. (folij 97r), druge pa so bile po vsej ver- jetnosti odrezane pri vezavi rokopisa. Dvojno označevanje prvih desetih leg, tj. z besedami in številkami, je nenavadna posebnost tega rokopisa, še posebej, ker so bili za to uporabljeni slovanski števniki. Kopist je bil torej po vsej verjetnosti slo- vanskega porekla (enonarodnostnega ali mešanega slovanskega) ter je bil zmožen pisati v svojem maternem jeziku ali v več slovanskih jezikih, lahko pa bi bil tudi neslovanskega porekla z jezikovno zmožnostjo v enem ali več slovanskih jezikih. Kustod ni zapisoval samo za svojo rabo, saj so bile tudi navodilo knjigovezu, morda slovanskega porekla, v kakšnem zaporedju naj zveže lege rokopisa. Transliteracija Transkripcija l. 8v: ET .I⁹. (primus) NO. edno l. 16v: DRV .II⁹. (secundus) GI. drugi l. 24v: TRE .III⁹. (tertius) TIGI. tretiji l. 32v: CeS .IIII⁹. (quartus) TIRI. četiry l. 40v: Pa .V⁹. (quintus) NT.* pęt l. 48v: SCI .** VI⁹. (sextus) ZT. šest 7 l. 56v: ZED .VII⁹. (septimus) EM. sedem l. 64v: OZ .VIII⁹. (octavus) ZEM. osem l. 72v: DE .VIIII⁹. (nonus) W ANѲ. devęt l. 73r: DE .*** X⁹. (decimus) ZeNѲ. desęt * NT – ligatura. ** SCI. – tako gotovo v rokopisu; vendar se nad I pojavlja lok (kot znak krajšave), morda je kopist z lokom podaljšal črko I in jo predelal v ſ; ni izključeno, da je treba drugo črko brati kot e, ne pa kot C, torej je mogoče prečrkovati tudi kot Seſ.. *** DE – ob črki E je desno zgoraj zapisan c (DE c ). 9 v zgornjih indeksih pri vseh rimskih številkah označuje latinsko končnico -us. Za zdaj lahko trdimo samo, da gre za zapis slovanskih števnikov. Šele v zadnjem razdelku članka pa skušamo postaviti hipotezo, za kateri jezik ali jezike gre. Zaporedji črk an (PaNT, DEW ANѲ) in en (DEZeNѲ) nedvomno zaznamu- jeta nosne samoglasnike (tj. odraze psl. *ę). Zato je v nadaljevanju treba vsaj na kratko povzeti ugotovitve slovanske primerjalne fonologije in fonetike o odrazih 7 Pripomba recenzenta: »dvomim, da je bil lok nad črko ɩ pri zapisu števnika 6, ki je omenjen v po- jasnilu 2 pri transliteraciji, zapisan z namenom, da bi bila črka spremenjena v ſ; morda gre za običaj- no napako, tj. prezgodnji (nepotreben) zapis znaka nad ɩ, podobnega tistemu, ki se nato pojavlja nad ɩ v rimski šestici (?); morda pa je ta lok del nadpisanega x – pod vplivom lat. sex (podobno je pri 10, kjer je nadpisani c mogoče pojasniti z vplivom lat. decem) (?); ni pa izključeno, da je z ɩ z ‘lokom’ zapisano ie (≤ e) – po diftongizaciji v dolgem zlogu (v tem primeru bi bilo obravnavani zapis treba brati kot šiest); C ni podoben e-ju, ſ (= s) pa bi bil glede na sledeči Z (= s) verjetno odveč.« 166 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... praslovanskih nosnikov v slovanskih jezikih. Na primerjalno slovansko jeziko- slovje se sicer sklicujemo tudi pri drugih jezikovnih vprašanjih. Zahvaljujemo se recenzentu za dragocene popravke in predloge interpreta- cije. V opombah navajamo nekaj njegovih predlogov, ki bi bili lahko koristni v nadaljnji razpravi o vsebini članka. 2 značilnoSti piSa ve v rokopiSu Na tem mestu ne bo odveč komentar o obliki nekaterih črk. Črka e se nekoliko razlikuje v zapisih števnikov ‘1’ in ‘3.’ 8 (spodnja vodoravna črtica je slabo vidna ali opuščena) ter števnikov ‘7’,’8’,’9’ in ‘10’. V zapisih števnikov od ‘7’ do ‘10’ je črka e podobna cirilskemu ϵ (zagotovo pa se razlikuje od majuskulnega E v števnikih ‘1’ in ‘3.’); pri števnikih ‘7’ in ‘10’ je prvi e podoben cirilskemu ϵ, drugi pa latinskemu minuskulnemu e. Kljub temu pa ne gre misliti na vpliv cerkvene slovanščine, saj se je e, podoben ciril- skemu ϵ, pojavljal tudi v romanski pisavi (Gieysztor 1973: 116; Cappelli 1901: 100). Pri števniku ‘4’ majuskulnemu C najverjetneje sledi minuskulni e. Zapis CeS.IIII.TIRI. kaže na obliko četiri (pri čemer je težko utemeljiti prisotnost s); Ccs (z drugim minuskulnim c?) bolj kaže na povezavo s /š/ in s tem na glasovno podobo štiri, čeprav bi na /š/ prej kazalo SC (prim. zapis števnika ‘6’). 9 Črka n v zapisih števnikov ‘1’ in ‘9’ je izrazito podobna cirilskemu н; v zapisu števnika ‘10’ ima n obliko, ki se približuje N, torej se nekoliko razlikuje od značil- nega latinskega n. Povezava s cerkveno slovanščino je kljub temu malo verjetna, saj je bil n, podoben cirilskemu н, v rabi tudi v latinskem pismenstvu (predvsem romanskem). 10 V zapisih števnikov ‘9’ in ‘10’ se na njihovem koncu pojavlja prečrtani o (ѳ), tj. theta. Vendar tu ne vidimo povezave s cirilsko (in glagolsko) theto (tj. ѳ) s sta- rocerkvenoslovansko glasovno vrednostjo tχ (grško ϑ). V naših zapisih je ѳ zapis za fonem /t/ ali /t’/. 11 Zapis števnika ‘7’ se začenja – kar je težko pojasniti – s prečrtanim Z, s kate- rim je zapisan /s/. Fonem /s/ je drugod zapisan s črko z ( ‘6’ in ‘10’), tudi z dvojnim zz (‘8’). Povezava s cirilskim znakom z je tudi tu malo verjetna. 12 Bolj verjetno gre 8 V nadaljevanju članka za številkama 2, 3 zapisujemo piko (2., 3.). Tak zapis kaže na to, da so ti števniki vrstilni (drugi, tretji). 9 Opomba recenzenta: »morda je treba zapis števnika ‘4’ brati kot č(e)štiri?; torej bi šlo za konta- minacijo dveh variantnih oblik (ki sta bili tedaj še v rabi): č(e)tiri in štiri; za C (= č) je nemara e (takšen, kakršen je drugi e v ‘7’ in ‘10’)«. 10 Tako majuskulni N pogosto zapisuje tudi kopist Cod. 250. 11 S črko ѳ je lahko zapisan /t’/, če se predpostavlja, da zapisi števnikov odražajo staropoljski jezik iz druge polovice 12. stoletja. 12 Gre za črki ɜ in ȥ. 167 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) za napako kopista, saj ni razloga za domnevo (glede na obliko poševne črtice), da je pisar hotel napisati S. Pisava slovanskih števnikov v analiziranem rokopisu res ni natančna, vendar bi jo le v dveh primerih, in sicer pri števnikih ‘4’ in ‘6’, lahko označili za primi- tivno. Ne gre pa za nižjo raven od pisave, kakršna je npr. v Brižinskih spomenikih iz 10. stoletja ali v Gnezenski buli (polj. Bulla gnieźnieńska) iz leta 1136. Treba se je zavedati, da so imeli pisarji dolgo časa težave pri zapisovanju slovanskih glasov z latinsko abecedo. Na tem mestu je smiselno navesti pripombo recenzenta o variantnosti grafe- mov v analiziranih zapisih. 13 3 gla vni števniki 1–10 v praSlov anščini V naši obravnavi se zdi primerno, da si najprej ogledamo poznopraslovanske ob- like glavnih števnikov od ‘1’ do ‘10’. Števnika, ki se v rokopisu nanašata na šte- vilki II in III, sicer zagotovo nista glavna, temveč vrstilna števnika (formalno sta torej pridevnika). Kljub temu pa v spodnjem pregledu podajamo tudi znanstvena spoznanja, ki se dotikajo zgradbe praslovanskih glavnih števnikov ‘2’ in ‘3’. Zdi se, da so nam ti podatki lahko v pomoč pri pojasnjevanju razloga, zakaj je pisar v dveh primerih uporabil vrstilna števnika, čeprav bi lahko v celotni rokopis vnesel izključno glavne števnike. Praslovanski obliki vrstilnih števnikov ‘2.’ in ‘3.’ ter njune odraze v nekaterih slovanskih jezikih podajamo v preglednici v naslednjem razdelku članka. ‘1’: psl. *edьnъ, 14 *edinъ, *jedinъ. Po Sławskem (1952–1956: 544, geslo jeden) je »[p]sl. *(j)ed-inъ [...] tvorjenka iz glavnega števnika *inъ ‘eden’, polj. inny, [...] in členka zaimenskega izvora *ed-«. Števnik je imel v praslovanščini in stari cerkveni slovanščini zaimensko sklanjatev: »§182. Števnik m. sp. jedinъ (redko), s. sp. jedino (jedьno), ž. sp. jedina (jednьna) ‘eden, en’ se ob samostalniku pojavlja kot prilastek in se sklanja kot zaimek s trdo osnovo« (Brajerski 1973: 109). Zaimenski izvor glavnega števnika je [v poljščini, op. prev.] viden še danes: 13 Pripomba recenzenta: »morda bi se bilo treba zamisliti nad opaženo variantnostjo grafemov, s katerimi se zapisuje samoglasnik e, pa tudi soglasnika t, n, ter poskusiti odgovoriti na vprašanje, ali je ta variantnost samo grafična ali pa se za njo skrivajo razlike v glasovni podobi, ki jih je zaznal pisar [E = ’e/(i)e ?; є = e?; e = ə?; pričakovali bi e (ne є), podobno kot pri ‘7’ tudi pri ‘8’; zapis eN v ‘10’ bi poudaril ozki izgovor sprednjega nosnika; morda je s ѳ nakazana drugačna glasovna podoba soglasnika t za nosnim samoglasnikom(?); v povezavi s tem bi znak ѳ moral biti tudi v ‘5’, toda tu se T pojavlja v ligaturi z N; oblika črke n v ‘10’ je morda zato drugačna, ker skupaj z e označuje ozki izgovor nosnika ę (?)]«. 14 T. Lehr-Spławiński (1929: 2002) navaja praslovansko obliko jed(ъ)nъ. Avtor je ta ъ upošteval ali pa je polglasnik ъ namesto ь sredi besede morda samo tiskarska napaka. 168 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... »Števnik jeden , -na , -no ima končnice zaimenske sklanjatve, prim. ten, ta, to [...]« (Nagórko 1998: 151). ‘2’: Števnik ‘2’ je imel v praslovanščini in stari cerkveni slovanščini dvojin- ski zaimenski končnici: dъva m. sp., dъvě ž. in s. sp. (Brajerski 1973: 109; Nahti- gal 1961: 229). ‘3’: V praslovanščini je imel ta števnik dve obliki: *trьje m. sp. in *tri ž. in s. sp.; pregibal se je tako kot pridevniške -ĭ-jevske osnove (Nahtigal 1961: 229). »Števnik m. sp. trьje (pogosteje trije), s. in ž. sp. tri se pregiba po sklanjatvi i-osnov« (Brajerski 1973: 110). ‘4’: Osnova števnika ‘4’ se je v praslovanščini glasila *četyr-: *četyre m. sp., četyri ž. in s. sp. Pregibal se je »kot števnik trьje (po sklanjatvi i-osnov)« (Bra- jerski 1973: 110). Van Wijk (1931: 209) in Nahtigal (1961: 229) pri tem števniku prepoznavata soglasniško pridevniško osnovo. Soglasniško osnovo izpričuje – po mnenju N. van Wijka (1931: 209) – tudi števnik *desętь, ki pa je (v nasprotju s pridevniškim *četyre) samostalnik. Soglasniško sklanjatev jemlje v obzir tudi Aitzetmüller (1978: 136): »Die Flexion ist konsonantisch, četyre m. wie *kamene, jelene, dьne, četyri f. wie materi, tri.« 15 Praslovanski števniki *pętь, *šestь, *sedmь, *osmь, *devętь in *desętь imajo jasne ustreznice v stari cerkveni slovanščini: »§186. Števniki *pętь, *šestь, *sedmь, *osmь, *devętь in *desętь so bili samostalniki s kolektivnim (skupnim) pomenom. Pregibali so se kot kostь, tj. po t. i. sklanjatvi ženskih i-jevskih osnov, toda števnik *desętь je imel mest. ed. desęte, im. mn. desęte ali desęti, rod. mn. desętъ, delno se je torej pregibal po soglasniški (peti) sklanjatvi« (Brajerski 1973: 110). Kar se tiče glavnih števnikov od ‘5’ do ‘10’, se avtorji primerjalnih slovnic slovanskih jezikov in slovnic stare cerkvene slovanščine načeloma strinjajo tako glede rekonstrukcije njihovih praslovanskih oblik kot glede vprašanj o njihovem pomenu in sklanjatvi. 4 pripombe o Slov anSkih jezikih in narečjih z ohranjenimi noSnimi SamoglaSniki Ključ za odgovor na vprašanje o jezikovnem izvoru obravnavanih števnikov je inter- pretacija naslednjih jezikovnih vprašanj: pojavljanje nosnih samoglasnikov, oblika glavnega števnika ‘1’ (ET. I. NO.), oblika vrstilnega števnika ‘3.’ (polj. trzeci) ter razlog za rabo vrstilnih števnikov ‘2.’ in ‘3.’ namesto ustreznih glavnih števnikov. Kar zadeva vprašanje odrazov praslovanskih nosnih samoglasnikov *ę, *ǫ, se sklicujemo na mnenji Zdzisława Stiebra: 15 »Sklanjatev je soglasniška, četyre m. sp. kot *kamene, jelene, dьne, četyri ž. sp. kot materi, tri.« (Prevod K. Kenda-Jež.) 169 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) § 37. Nosna samoglasnika ę in ǫ, ki – kakor je bilo že povedano zgoraj – nista bila fonema, temveč realizacija zaporedij eN, aN (od tod izvira njuna stalna fonetična dolžina), sta se na ce- lotnem slovanskem območju ohranila do 10. stoletja. V bolgarskih in makedonskih narečjih sta se obdržala znatno dlje (v srednjebolgarskem knjižnem jeziku najmanj do konca 12. stoletja), v zahodnolehitskih narečjih sta obstajala vse do njihovega izumrtja, v kašubskem prostoru in v nekaterih raziskanih poljskih narečjih pa fonološki nosniki še vedno obstajajo, a kot posebni fonemi izginjajo v poljskem kultiviranem govoru. Nosni samoglasniki so se kot fonemi (prim. spodaj) ohranili tudi v podjunskem narečju na severnem obrobju slovenščine in v makedonskem govoru vasi Bobošica v Albaniji (Stieber 1989: 46). Obstoj odrazov praslovanskih samoglasnikov *ę, *ǫ na poljsko-kašubskem prostoru do danes in v polabsko-pomorjanskih narečjih do njihove dokončne germanizacije (Lehr-Spławiński 1929: 36–40; Kuraszkiewicz 1930) je torej očitno dejstvo. Odrazi nekdanjih nosnikov so v času nastanka rokopisa Heiligenkreuz, Cod. 250 zagoto- vo obstajali še (vsaj v nekaterih narečjih) v bolgarščini (Mirčev 1978: 110–117) in makedonščini (Koneski 1967: 40–50), kot ostanek se nosniki do danes pojavljajo v južnomakedonskih narečjih (Duma 1991). Toda glede na karte OLA F2a in OLA F2b (odrazi *ę oz. *ǫ) v makedonskih narečjih (v govoru makedonske Bobošice v Albaniji in v makedonskih govorih v severni Grčiji) nosna samoglasnika ę, ǫ nista več izpričana kot fonema, temveč kot ustrezno zaporedje samoglasnik + N. Pri odra- zih *ę sta to aN, iạN, pri odrazih *ǫ pa aN, ạN, ḁN, oN, əN. V Brižinskih spomenikih (ki odražajo slovensko narečje iz 10. stoletja na današnjem zahodnem in severnem Koroškem) pa je že opazna izrazita prevlada denazaliziranih oblik nad ohranjenimi nosniki (Kortland 1975). Ponovno citiramo Zdzisława Stiebra: Čeprav še danes obstaja severnoslovensko narečje z nosniki, denazalizacija nosnikov v jedru slovenskega jezika sega v 10. stoletje. Že v Brižinskih spomenikih imamo samo ostanke nosni- kov v oblikah, zapisanih kot sunt (sǫtь), mogoncka (mogǫtja), verun (tož. od vera), vuensih (vętьšiχъ), v ogromni večini primerov pa imamo na mestu sprednjega nosnika zapis z e ter na mestu zadnjega nosnika zapis z o ali u: tož. trebu, mest. vvozich (vъvǫžiχъ), tož. nasu praudnu, imoki (imǫtji), boido (aor. poidǫ), mosenic (mǫcěnikъ), zueti, stuorise (3. os. mn. aor.). V mlaj- ših slovenskih jezikovnih spomenikih imamo že regularno o na mestu psl. ǫ in e na mestu psl. ę, podobno kot v sodobnem jeziku. (Stieber 1989: 47) V koroških (tj. v severnoslovenskih) narečjih so se ohranila glasovna zaporedja sa- moglasnik + N in v delu tega narečnega območja (v podjunskem narečju na območju Avstrije) nosni samoglasniki kot samostojni fonemi. Na tem mestu navajamo zapis Franciszka Sławskega (1962: 38) o eni izmed značilnih lastnosti koroških narečij: Prehod praslovanskih nosnih samoglasnikov ę, ǫ v široka e, o (, ). Tu so namreč dejansko ohranjeni odrazi prvotne slovenščine (o njihovem obsegu je bil govor zgoraj). V prid pozni denazalizaciji nosnih samoglasnikov na Koroškem govori tudi zelo pogosto ohranjanje nosnega zvočnika pred zlitniškim soglasnikom č v ziljskem narečju, npr. srènča (psl. sъrętja, knj. sln. sreča), sporadično tudi v drugih govorih in pod drugimi pogoji, npr. rožansko mȋsənc (psl. 170 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... měsęcь, knj. sln. mesec). Danes so se nosni samoglasniki delno ohranili v podjunskem narečju. V dolgih naglašenih zlogih tu nosnik ę preide v , ą, nosnik ǫ pa v ǫ (ozki ali široki): pt, psl. pętь, knj. sln. pet; jzik, psl. językъ, knj. sln. jezik; zək, psl. ǫzъkъ, knj. sln. ozek; zb, psl. zǫb, knj. sln. zob. Spodaj navajamo ustreznike praslovanskih glavnih števnikov (v primeru števni- kov ‘2.’ in ‘3.’ obliki vrstilnih števnikov, saj sta ti nedvomno dokumentirani v na- šem rokopisu) v tistih jezikih, ki so v svoji zgodovini ohranili razne oblike nosnih samoglasnikov. Razbrani zapis v kustodi Praslovansko Poljsko* Polabsko Slovensko Makedonsko Bolgarsko 9 ET.I.NO. *edьnъ** m *edьna ž *edьno s jeden m jedna ž jedno s jadn m *jánə ž *janǘ s eden m (en m, ena ž, eno s) еден m еднa ž еднo s един m едиa ž еднo s 9 DRV.II.GI. *drugъjь drugi trə drugi друг, nar. дрýги, prim. втор(и) друг, nar. дрýги, prim. втори 9 TRE.III.TIGI. *tretьjь trzeci tríte tretji трет(и) трети 9 CCS.IIII.TIRI. *četyre m *četyri ž in s cztyrze, cztyrzy, sztyrzy, prim. cztery cítěr četirje, četiri, štirje, štiri, prim. štiri четири четири 9 PA.V.NT. *pętь pięć pąt pet пет пет 9 SCI.VI.ZT. *šestь sześć sist šest шест шест 9 ZED.VII.EM. *sedmь siedm, siedem sídəm sedem седум седем 9 OZ.VIII.EM. *osmь ośm, osiem vǘsəm osem осум осем 9 DE.VIIII. W ANTH. *devętь dziewięć divt devet девет девет 9 DEC.X.ZENTH. *desętь dziesięć dist deset десет десет * Poimenovanje se nanaša na poljsko-kašubski jezikovni prostor. ** V jezikoslovni literaturi se pojavljajo tudi oblike *edinъ, *jedin. T. Lehr-Spławiński (1929) kot praslovansko obliko navaja *jed(ъ)nъ, pri čemer je možno, da je ъ sredi besede tiskarska napaka. Morda bo v prihodnosti koristno upoštevati tudi različice oblik števnikov v slo- venskih narečjih in najnovejše ugotovitve na področju slovanskega primerjalnega oblikoslovja. 171 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) 5 hipotetični premiSleki o jezikovni oSnovi števnikov O kopistu celotnega rokopisa ne vemo tako rekoč ničesar, tj. ne poznamo njego- vega jezikovnega življenjepisa / jezikovnega rodovnika, zlasti pa ne njegovega prvotnega maternega jezika. Bistvena je pisarjeva narodnost, čeprav tudi ta vpra- šanja uporabljenega jezika ne razreši dokončno, saj je lahko pisar izhajal iz dvoje- zičnega okolja. Glede na to, da je bil ta menih slovanskega ali neslovanskega, npr. nemškega, italijanskega, irskega porekla, 16 bi lahko prebival v več samostanih (na ozemlju današnje Češke, Avstrije, Slovenije, Hrvaške) ter imel stike z več slovan- skimi jeziki. Vemo tudi, da so bili v marsikaterem samostanu menihi predstavniki različnih slovanskih narodov, kar bi lahko bil vzrok za medslovanske jezikovne interference. Zaenkrat je gotovo samo to, da je v prvi fazi interpretacije zapise števnikov treba povezati z jeziki, ki so ohranili nosne samoglasnike – to so do danes polj- ski jezik s kašubščino, polabski jezik do konca svojega obstoja, v srednjem veku slovenski govori na Koroškem (do danes podjunski govori) ter pred 13. stoletjem nekateri bolgarski in makedonski govori, pri čemer slednji izkazujejo sledi obstoja nosnih samoglasnikov do najnovejšega časa. Obstaja pa verjetnost, ki meji na gotovost, da avtor zapisov ni bil menih, ki bi uporabljal kak polabski govor, saj je krščanstvo do polabskih plemen prišlo znatno pozneje. Pri tem je z največjo stopnjo gotovosti mogoče misliti na osebo, ki je znala slovensko (narečje s Koroškega, še posebej z območja podjunskih govorov) ali poljsko. Samo teoretično pa je mogoče, da bi bil avtor kustod z bolgarskega ali makedonskega jezikovnega prostora – glede na nosne samoglasnike in nekatere druge jezikovne lastnosti. Sicer pa dva dejavnika govorita za izključitev te mož- nosti: prisotnost nekdanjega meniha z bolgarskega ali makedonskega pravoslav- nega območja v katoliškem samostanu je možna samo teoretično; poleg tega je zelo malo verjeten tudi vpliv cirilske pisave. Odrazi psl. *ę v števnikih niso zapisani enako – v števniku ‘5’ in ‘9’ z an [AN], v števniku ‘10’ z en [EN]. Ta nedoslednost zapisov lahko kaže, da je ustna glasovna vrednost odraza psl. *ę na meji med e in a. 17 Tako izgovarjavo, tj. kratki sprednji , za odraz psl. kratkega *ę v 12. stoletju se predpostavlja v poljski zgo- dovinski slovnici (Klemensiewicz idr. 1965: 105). Kako natančno so v 12. stole- tju zveneli odrazi psl. *ę v koroških slovenskih ter v bolgarskih in makedonskih narečjih, ni znano. Na podlagi gradiva OLA F2b, ki potrjuje raznovrstne odraze 16 Irci so kot menihi v okviru irsko-škotske misije dejavno širili krščanstvo na zahodnem območju Slovanov. 17 Pripomba recenzenta: »glede zapisov an (za ‘5’ in ‘9’) in en (za ‘10’) je treba poudariti, da prvi kaže na široki izgovor ę (ki se približuje nosnemu a) po ustničnikih p in v (labializacija), drugi pa na izgovor ozkega e po zobniku s«. 172 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... psl. *ę v slovenskih narečnih govorih 20. stoletja, je mogoče sklepati, da bi bili lahko v 12. stoletju nosni samoglasniki v poljščini in koroškem slovenskem nare- čju (vsaj zaradi dvakratne rabe črke a pri zapisovanju nosnikov) po svoji glasovni vrednosti zelo podobni. Sicer pa do danes – kakor navaja Sławski (1962: 38) – v podjunskih govorih »[v] dolgih naglašenih zlogih ę prehaja v , ą, [...]: pt, psl. pętь«. O samoglasniški barvi bolgarskih in makedonskih nosnih samoglasnikov v 12. stoletju ni mogoče reči ničesar gotovega. Torej je zapise Pa .V. NT., DE .VIIII. W ANƟ. in DE .X. ZENƟ. mogoče transkribirati ne samo kot pęt, devęt, desęt, temveč tudi kot pt, devt, dest. Kot izhaja iz zgornjih zapažanj, se problematike jezikovnega izvora štev- nikov na podlagi pojavljanja sprednjega nosnega samoglasnika v zapisih ne da dokončno rešiti. Morebiti je pri njenem reševanju pomembnejša oblika števnika ‘1’. Zapis v našem rokopisu najverjetneje odraža izgovor edno. Gre za obliko glavnega štev- nika ‘1’ v srednjem spolu. 18 Glede na odsotnost j- je povezava s poljskim jezikom malo verjetna. Tej glasovni podobi natančno ustreza števnik еднo (s. sp.) v bol- garščini in makedonščini. Toda v poštev pride tudi slovensko eno (s. sp.) (ESSJ 1: 124–125), kar se z gotovostjo da izpeljati iz starejše (neizpričane) oblike edno. Zdi se, da je zapis TRE .III. TIGI. (tretiji) (glede na ohranjeni -j-) najbližje slovenskemu števniku tretji (ESSJ 4: 225). 19 Zapisi števnikov ‘2.’, ‘6’, ‘7’ in ‘8’ ter zapisi števnikov z nosniki (‘5’, ‘9’ in ‘10’) ne omogočajo enoznačne določitve konkretnega slovanskega jezika kot vira zapisov. Ta je lahko kateri koli od štirih upoštevanih jezikov: poljski, slovenski, bolgarski ali makedonski. Več nedvoumnih podatkov ponuja zapis števnika ‘4’. CeS .IIII 9 . (quartus) TIRI., ki ga je mogoče brati tudi kot čtiri/štiri, čeprav se v zapisu za črko C poja- vlja e. Njegove vzporednice so lahko staropoljski števniki čtiŕi > cztyrzy in štiŕi > sztyrzy kot tudi slovenski števnik štiri. V luči zgoraj povedanega je zapise števnikov v rokopisu Heiligenkreuz, Cod. 250 mogoče povezovati tako s poljsko kot s slovensko jezikovno osnovo (ožje s koroškim ali podjunskim koroškim prostorom). Bolj verjetna pa se zdi pove- zava s slovenskim jezikom, že glede na to, da je rokopis najverjetneje nastal v 18 Pripomba recenzenta: »t namesto d v ‘1’ lahko kaže na oslabelo artikulacijo soglasnika d (kar je posledično privedlo do njegove onemitve: edn- ≥ etn- ≥ en-); nikakor ni nujno, da izglasni -o kaže na srednji spol, gre lahko za analogijo po npr. it. uno ali celo – deloma – za navezavo na stlat. oinos«. 19 V zvezi s števnikoma drugi in tretji je treba podati pripombo recenzenta: »Poleg zapisov zlo- ženih oblik vrstilnih števnikov drugi in tretiji (tu se je zložena oblika izravnala z nezloženo: tretijь/-ьjь + jь ≥ tretijь/-ьjь) je nezložene oblike vrstilnih števnikov (na videz izenačene z glavnimi) možno domnevati tudi za naslednje: pęt ≤ pętъ, š(i)est ≤ šestъ, devęt ≤ devętъ, desęt ≤ desętъ; to je najbrž manj verjetno za sed(e)m ≤ sedmъ in os(e)m ≤ osmъ, števnika etno in č(e)štiri pa sta nedvomno zapisa glavnih števnikov.« 173 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) avstrijskem samostanu in je zaradi tega mogoče predpostaviti, da je avtor kustod prej znal staroslovenski (tj. koroški) govor in ne staropoljskega. To bi bili torej najstarejši zapisi slovenskih števnikov, skoraj 300 let starejši od slovenskih štev- nikov, izpričanih v rokopisu iz leta 1458 (Mikhailov 1998: 189–196; Todorović 2011: 330). 20 Pravkar omenjeni jezikovni spomenik pa je v določenem smislu bolj dragocen kot naš rokopis, saj vsebuje števnike od ‘1’ do ‘2000’. Zapisi števnikov od ‘1’ do ‘10’ so: edem, dua, try, stiry, pet, ses, sedem, osam, deuet, deset (Mikhailov 1998: 189). Hipoteza o verjetni slovenski jezikovni osnovi števnikov pa ne predpostavlja nujno, da je bil avtor zapisov Slovenec, natančneje Slovenec s Koroškega. Avtor bi bil lahko tudi Slovan drugega narodnostnega porekla, Slovan iz slovanske narodnostno mešane družine ali pisar, čigar materni jezik je bil nemški ali kak drug neslovanski jezik. Izključiti ne moremo niti tega, da je imel menih neslovan- skega porekla stike z več slovanskimi jeziki (npr. s poljskim, češkim, slovenskim s koroškega območja), a da nobenega izmed teh jezikov ni dobro obvladal. O določenih primanjkljajih v jezikovni zmožnosti avtorja kustod lahko priča tudi raba vrstilnih števnikov drugi, tretiji namesto pričakovanih glavnih števnikov s pomenoma ‘2’ in ‘3’. Zaradi pisarjevega jezikovnega primanjkljaja se je verjetno tudi glavni števnik ‘1’ pojavil v srednjem namesto v moškem spolu. V zvezi z zgornjimi opažanji se poraja neke vrste analogija z izvorom Bri- žinskih spomenikov. Gre za prepise iz 10. stoletja, ki so povezani z najstarejšimi krščanskimi misijoni med Slovani. Predpostavlja se, da so njihove besedilne osnove iz 8. stoletja. Ni pa to gotovo. Na tem mestu se zdi primerno navesti mne- nje Leszka Moszyńskega: Brižinski spomeniki, imenovani tudi Freisinški fragmenti, spadajo med najstarejše spomenike slovanskega pismenstva. Točen čas in kraj njihovega nastanka nista znana, toda danes ni dvo- ma, da so tesno povezani z dejavnostjo najstarejših krščanskih misijonov med Slovani. Prvi irsko-škotski menihi so v Karantanijo prišli že sredi 8. stoletja. Konec 8. stoletja je Karel Ve- liki organiziral načrtovane misijone pod pokroviteljstvom oglejskega patriarhata in salzburške nadškofije, ki so na začetku zajele območje Karantanije, pozneje pa tudi Panonije in Moravske. BS so torej nastali približno sto let pred slovstveno dejavnostjo Konstantina - Cirila in Metoda. Ujemanje nekaterih delov glagolskega Sinajskega evhologija (Euchologium Sinaiticum) z BS priča o tem, da sta misijonarja iz Soluna uporabljala slovanska besedila, ki so v Karantaniji in Panoniji že obstajala. Nekateri raziskovalci nasprotno menijo, da so bili BS lokalni prepis prvotnega glagolskega, torej ciril-metodovskega besedila. To velja predvsem za drugi spome- nik. (Moszyński 1982: 24) Slovenci imajo Brižinske spomenike za najstarejše ohranjeno besedilo v svojem jeziku (Kos idr. 1996), toda besedilo je prej kot to starocerkvenoslovansko z ne- 20 Ti števniki ne izvirajo s tistega dela slovenskega jezikovnega prostora, na katerem so se nosni samoglasniki ohranili. Za bibliografski podatek glede knjige Nikolaja Mikhailova se zahvalju- jem dr. Bojani Todorović. 174 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... katerimi primesmi slovenskih prvin. 21 Očitno je, da je prepis besedila iz glagolice pripravil Slovan z današnjega Koroškega, o čemer pričajo ostanki nosnih samo- glasnikov. Jezik spomenikov ima nedvomno mešan značaj (starocerkvenoslovan- ski in slovenski), toda glede na to, da se v njem pojavljajo slovenske jezikovne prvine, imajo Slovenci vso pravico, da imajo to besedilo za del zgodovine svojega narodnega jezika. 6 Sklep Analizirani zapisi števnikov so nedvomno slovanski, toda enoumna določitev konkretnega slovanskega jezika ni mogoča. Najbolj prepričljivo se zdi, da je nji- hov nastanek povezan s slovenskim, široko razumljenim koroškim narečnim pro- storom (predvsem glede na dokumentirane odraze psl. *ę, števnik eno < edno in vrstilni števnik v glasovni podobi tretji), toda (zaradi izpričanih nosnih samoglas- nikov) poljske jezikovne osnove ni možno popolnoma izključiti. Negotovo je, ali je bil avtor zapisov števnikov Slovenec (ali celo Slovan); verjetno je imel stike z več slovanskimi jeziki (predvsem s slovenskim) in morda ni dobro obvladal nobe- nega izmed njih, čeprav se zdi, da je najbolje znal prav slovensko. *** V članku predstavljene hipoteze so zagotovo kontroverzne. Pričakujemo, da bodo naletele na strokovno kritiko. Upamo pa, da bodo kritični premisleki vsebovali bolj prepričljivo pojasnitev jezikovnega izvora teh števnikov. Splošne trditve, da naše stališče glede tega ni prepričljivo, bomo šteli za malo koristne v nadaljnji razpravi. Rokopis, ki smo ga preučili, je izjemno pomemben iz več razlogov. Če je dejansko povezan s slovenskim jezikovnim prostorom, si pozornost najprej zasluži dejstvo, da so v rokopisu izpričani najstarejši zapisi slovenskih števnikov in s tem najstarejše slovensko občnoimensko besedje. Drugič, rokopis v vseh možnih polo- žajih (tj. v treh števnikih) vsebuje zapise, ki kažejo na nosne samoglasnike kot odraze praslovanskega *ę. Pri tem je treba pripomniti, da je v Brižinskih spomenikih v večini tozadevnih oblik že izpričana denazalizacija praslovanskih nosnih samo- glasnikov. Tretjič, rokopis potrjuje tudi zelo staro težnjo po rabi latinice, katere začetek je mogoče povezovati z Brižinskimi spomeniki. Zmaga latinice na Slo- venskem ni bila vedno tako samoumevna, saj je na kulturno-jezikovnem območju slovenskih dežel zagotovo imela vpliv tudi glagolica ciril-metodovskega obdobja, pozneje pa še hrvaška glagolica. Tudi pojav cirilice v slovenskem srednjem veku 21 Kljub temu Brižinski spomeniki niso del starocerkvenoslovanskega kanona. 175 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Slika 2 Slika 3 176 T. Lewaszkiewicz – W. Wydra  »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki ... bi bil teoretično možen, in sicer v obliki srbskega, manj verjetno bolgarsko-make- donskega vpliva. Ne smemo pozabiti, da je bila cirilica vse do 15. stoletja pogosto v rabi na jugu Hrvaške. Pri prevladi latinice na Slovenskem je odločilno vlogo odi- gral verski dejavnik. To pa je pomembno dejstvo v slovenski kulturni zgodovini. Tu objavljamo prvo stran latinskega rokopisa skupaj s »slovansko« kustodo. Od drugih strani smo pridobili samo »slovanske« kustode. Podatek o celotnem rokopisu se nahaja v opombi št. 3. literatura Aitzetmüller 1978 = Rudolf Aitzetmüller, Altbulgarische Grammatik als Einführung in die slavi- sche Sprachwissenschaft, Freiburg i. Br.: U. W. Weiher, 1978. Brajerski 1973 = Tadeusz Brajerski, Język staro-cerkiewno-słowiański, Lublin: KUL, 1973. Cappelli 1901 = Adriano Capelli, Lexicon abbreviaturarum: Wörterbuch lateinischer und italieni- scher Abkürzungen, Leipzig: J. J. Weber, 1901. Duma 1991 = Jerzy Duma, The development of the vowels *ǫ, *ę in the South-Eastern Slavic di- alects, v: Studies in the Phonetic Typology of the Slavic Languages, ur. Irena Sawicka – Axel Holvoet, Warszawa: Slawistyczny Ośrrodek Wydawniczy – Omintech Press, 1991, 63–112. ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5, avtorji gesel France Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) – Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 1976–2007. Gsell 1891 = Benedict Gsell, Verzeichniss der Handschriften in der Bibliothek des Stiftes Heili- genkreuz, v: Die Handschriften-Verzeichnisse der Cistercienser-Stifte 1, Wien: Alfred Hölder, 1891 (Xenia Bernardina 2.1), 115–272. Gieysztor 1973 = Aleksander Gieysztor, Zarys dziejów pisma łacińskiego, Warszawa: PWN, 1973. Kaska 2014 = Katharina Kaska, Untersuchungen zum mittelalterlichen Buch- und Bibliothekswesen im Zisterzienserstift Heiligenkreuz, Masterarbeit, Universität Wien, 2014, https://www.academia. edu/10028471/Untersuchungen_zum_mittelalterlichen_Buch-_und_Bibliothekswesen_im_Zis- terzien-serstift_Heiligenkreuz, dostop 15. 8. 2021. Klemensiewicz idr. 1965 = Zenon Klemensiewicz – Tadeusz Lehr-Spławiński – Stanisław Urbańczyk, Gramatyka historyczna języka polskiego, Warszawa: PWN, ³1965. Koneski 1967 = Блаже Конески, Историjа на македонскиот jазик, Скопjе: Култура, 1967. [Blaže Koneski, Istorija na makedonskiot jazik, Skopje: Kultura, 1967.] Kortland 1975 = Frederik Kortland, Jers and Nasal Vowels in the Freising Fragments, Slavistična revija 23.3–4 (1975), 405–412. Kos idr. 1996 = Zbornik Brižinski spomeniki, ur. Janko Kos – Franc Jakopin – Jože Faganel, Ljublja- na: SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede – Trst: Mladika, 1996. Kuraszkiewicz 1930 = Władysław Kuraszkiewicz, Połabskie samogłoski nosowe, Slavia Occiden- talis 9 (1930), 316–343. Lackner – Haidinger 2012–2013 = Franz Lackner – Alois Haidinger, manuscripta.at: Mittelalter- liche Handschriften in Österreich, https://manuscripta.at/hs_detail.php?ID=30416, dostop 15. 8. 2021. Lehr-Spławiński 1929 = Tadeusz Lehr-Spławiński, Gramatyka połabska, Lwów: Jakubowski, 1929. Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Frühslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Pe- riode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam – Atlanta (GA): Rodopi, 1998. Mirčev 1978 = Кирил Мирчев, Историческа граматика на българския език, София: Наука и изкуство, 1978. [Kiril Mirčev, Istoričeska gramatika na bălgarskija ezik, Sofija: Nauka i izkustvo, 1978.] 177 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Moszyński 1982 = Leszek Moszyński, Zabytki fryzyńskie, v: Słownik starożytności słowiańskich: encyklopedyczny zarys kultury Słowian od czasów najdawniejszych do schyłku wieku XII 7: Y–Ż i Suplementy, ur. Gerard Labuda – Zdzisław Stieber, Wrocław – Warszawa – Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich – Wydawnictwo PAN, 1982, 24. Nagórko 1998 = Alicja Nagórko, Zarys gramatyki polskiej (ze słowotwórstwem), Warszawa: PWN, 1998. Nahtigal 1961 = Rajko Nahtigal, Die slavischen Sprachen: Abriß der vergleichenden Grammatik, Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1961. OLA F2a = Общеславянский лингвистический атлас – Серия фонетико-грамматическая 2а: Рефлексы *ę, ur. В. В. Иванов, Москва: Наука, 1990. [Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas – Serija fonetiko-grammatičeskaja 2a: Refleksy *ę, ur. V. V. Ivanov, Moskva: Nauka, 1990.] OLA F2b = Общеславянский лингвистический атлас – Серия фонетико-грамматическая 2б: Рефлексы *ǫ, ur. Jan Basara, Wrocław – Warszawa – Kraków: Zakład Narodowy im. Osso- lińskich – Wydawnictwo PAN, 1990. [Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas – Serija fonetiko-grammatičeskaja 2b: Refleksy *ǫ.] Sławski 1952–1965 = Franciszek Sławski, Słownik etymologiczny języka polskiego 1: A–J, Kraków: Towarzystwo Miłośników Języka Polskiego, 1952–1965. Sławski 1962 = Franciszek Sławski, Zarys dialektologii południowosłowiańskiej (z wyborem tekstów gwarowych), Warszawa: PWN, 1962. Stieber 1989 = Zdzisław Stieber, Zarys gramatyki porównawczej języków słowiańskich, Warszawa: PWN, ³1989. SWO 1995 = Słownik wyrazów obcych: wydanie nowe, ur. Elżbieta Sobol, Warszawa: PWN, 1995. Todorović 2011 = Bojana Todorović, Język słoweński, v: Słowiańskie języki literackie: rys histo- ryczny, ur. Barbara Oczkowa – Elżbieta Szczepańska, Kraków: Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellońskiego, 325–352. van Wijk 1931 = Nicolaas van Wijk, Geschichte der altkirchenslavischen Sprache 1: Laut- und Formenlehre, Berlin – Leipzig: Walter de Gruyter, 1931. Iz poljščine v slovenščino prevedel Matej Šekli, pregled prevoda Alenka Šivic Dular in Karmen Kenda-Jež Jezikoslovni zapiski Revija i nštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 29.1 (2023) hrbet knjige 16 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra‑ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za‑ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo‑ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okvi‑ ru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc‑sazu.si ali na urednikovem e‑naslovu peter. weiss@zrc‑sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki po e‑pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle‑ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na‑ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja‑ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre‑ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 28  2022  2 Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Uredniški odbor Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.