Je z ik o s lo v n i za p is k i Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 3 0 .2 ( 2 0 2 4 ) Mladen Uhlik – Andreja Žele Manca Černivec Eva Trivunović Luka Brenko Uroš Bonšek Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić Januška Gostenčnik Januška Gostenčnik Mojca Kumin Horvat Helena Dobrovoljc – Manca Černivec Tina Lengar Verovnik Miha Sušnik Metod Čepar Metka Furlan Ivana Černelič Razprave in članki Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz v slovenskem knjižnem jeziku Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov v anatolski jezikovni skupini Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje reterminologizacije kot poimenovalnega načina v terminologiji: primer računalniške terminologije Linguistic Diversity in Croatia: Historical and Contemporary Perspectives on Language Contact (and Conflict) in the Zadar and Varaždin Regions Slovenski govori na vzhodnem robu (4) Slovenski govori na vzhodnem robu Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Iz svetovalnic Ali je večer sredin ali sredni? Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica Jubileji Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja V spomin Marija Dolenc (1935–2024) Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ISSN 0354-0448 ISSN 0354-0448 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) JZ 30_2_2024_METELKO_rumeno-zelena_OVITEK_14 mm_var_tisk_NOVA.indd 1 1. 12. 24 20:45 hrbet knjige 12 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za­ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo­ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­ čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki v sistemu Open Journal System na naslovu https://ojs.zrc­sazu.si/jz/login, tistim s posebnimi jezikoslov­ nimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle­ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na­ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja­ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre­ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024)Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ISSN 0354-0448 Urednica Uredniški odbor Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Alenka Jelovšek Hubert Bergmann, Metka Furlan, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Hana Mžourková, Alenka Šivic-Dular, Peter Weiss, Andreja Žele Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 alenka.jelovsek@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Grafoblika Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva­ Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-SA 4.0). JZ 30_2_2024_METELKO_rumeno-zelena_OVITEK_14 mm_var_tisk_NOVA.indd 2 1. 12. 24 20:45 3Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Kazalo RazpRave in članki 7 Mladen Uhlik ─ Andreja Žele Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 25 Manca Černivec O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih 43 Eva Trivunović Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz v slovenskem knjižnem jeziku 59 Luka Brenko Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov v anatolski jezikovni skupini 71 Uroš Bonšek Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje reterminologizacije kot poimenovalnega načina v terminologiji: primer računalniške terminologije 83 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić Linguistic Diversity in Croatia: Historical and Contemporary Perspectives on Language Contact (and Conflict) in the Zadar and Varaždin Regions SlovenSKi govori na vzhodnem robu (4) 113 Januška Gostenčnik Slovenski govori na vzhodnem robu 123 Januška Gostenčnik Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji 147 Mojca Kumin Horvat Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle iz Svetovalnic 173 Helena Dobrovoljc – Manca Černivec Ali je večer sredin ali sredni? 4 Kazalo 179 Tina Lengar Verovnik Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama 183 Miha Sušnik Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica JubileJi 189 Metod Čepar Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka 193 Metka Furlan Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja V spomin 199 Ivana Černelič Marija Dolenc (1935–2024) Recenzenti Metka Furlan Dejan Gabrovšek Nataša Gliha Komac Januška Gostenčnik Karmen Kenda-Jež Andreja Legan Ravnikar Tina Lengar Verovnik Matej Meterc Špela Petric Žižič Luka Repanšek Matej Šekli Jožica Škofic Suzana Todorović Urška Vranjek Ošlak Peter Weiss Mojca Žagar Karer Andreja Žele 5Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) RazpRave in članki 7Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024), 7–24 Mladen Uhlik − andreJa Žele Raba števniških zgRadb z dvoj- v slovenščini Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.01 Obravnavamo slovenske količinske zgradbe z ločilnim števnikom dvoj(e) in samostalnikom. Predstavljene in pokomentirane so dosedanje obravnave tega števnika v še aktualnih sloven- skih slovnicah, v slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovenskem pravopisu. Analizira- na je raba zgradb z dvoj(e) s samostalnikom v besedilnem korpusu Gigafida 2.0, predstavlje- na in pokomentirana je družljivost števnika dvoje z različnimi tipi samostalnikov. Ključne besede: števnik, ločilni števnik, števniške zgradbe, družljivost, (ne)ujemanje Slovenian Quantified Constructions with the Collective Numeral dvoj- This article examines Slovenian quantitative constructions containing the collective numeral dvoj(e) and a noun denoting the counted content. The article presents and critiques previous treatments of these constructions in contemporary Slovenian grammars, dictionaries, and normative guides. Furthermore, it analyzes the use of these constructions in the Gigafida 2.0 text corpus by highlighting the collocability of the numeral with various types of nouns. Keywords: numerals, collective numerals, quantitative constructions, collocability, agreement 1 Uvod Prispevek1opisuje slovenske zgradbe s ločilnim števnikom dvoj- in samostalni- kom, ki izraža šteto vsebino. Poudarek bo na dveh tipih zgradb: zgradbi z neuje- malnim razmerjem med števnikom in samostalnikom (1) ter zgradbi z ujemalnim razmerjem med števnikom in samostalnikom (2). V prvi zgradbi je števnik, ne glede na spol samostalnika, v srednjem spolu ednine (1). V tem primeru imenovalniško-tožilniška oblika števnika v srednjem Mladen Uhlik  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  mladen.uhlik@ff.uni-lj.si  http://orcid.org/0000-0003-4635-9273 Andreja Žele  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  andreja.zele@ff.uni-lj.si  https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 Članek je nastal v okviru programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 8 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini spolu odpira vezavno razmerje in usmerja samostalniško zvezo v rodilnik množine.1 Ta zgradba je v rabi zlasti, ko gre za štetje vsebine, ki je izražena s samomno- žinskimi samostalniki (več o rabi gl. v razdelku 2). [1] dvoje brkovgen pl m, dvoje hlačgen pl f, dvoje vratgen pl n V drugi zgradbi se števnik obnaša kot ujemalni prilastek, vzpostavlja se uje- manje med samostalniškim jedrom, ki označuje šteto vsebino, in števnikom. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, je prednostna vloga druge zgradbe štetje vrst štete vsebine (več gl. v razdelkih 2 in 3). [2] dvoji brkinom pl m, dvoje hlačenom pl f, dvoja vratanom pl n Obravnava tega vprašanja v prispevku je trodelna. Prvi del predstavlja opredelitev omenjenih števniških zgradb v sodobnih slovenskih slovnicah in slovarjih. Drugi del analizira rabo števniških zgradb z dvoj- v besedilnem korpusu Gigafida 2.0. Tretji (sklepni) del prinaša osnovne ugotovitve in rezultate analize rabe količin- skih zvez z dvoj- v sodobni slovenščini. Moramo opozoriti, da v prispevku ne bodo posebej obravnavane zgradbe, v katerih je ločilni števnik v posamostaljeni rabi, npr. To dvoje je dalo obliko knjigi. Dvojega se bojim (primera sta iz listkovne kar- toteke za SSKJ, ki jo hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Kolikor nam je znano, doslej v slovenskem jezikoslovju ni bilo temeljite štu- dije izbranih količinskih zgradb, ki jih obravnavamo v tem prispevku. Zato bomo v prvem delu predstavili nekaj še aktualnih opisov iz sodobnih slovnic sloven- skega jezika. 2 opRedelitev števnika dvoj- v sodobnejših slovnicah in slovaRjih 20. stoletja Za opredelitev izbranih števnikov smo izbrali slovnice slovenskega jezika iz 20. in z začetka 21. stoletja, ki izbrani tematiki namenjajo malo več prostora: Slovenska slovnica za srednje šole (Breznik 1916, prva izdaja), Slovenska slovnica (Bajec – Kolarič – Rupel – Šolar, SS 1956, prva izdaja), Slovenska slovnica (Toporišič 2000, četrta izdaja), Slovene: a Comprehensive Grammar (Herrity 2016, druga izdaja). Naštete slovnice vključujejo doslej najizčrpnejšo tipologijo slovenskih štev- niških zgradb. Zaradi boljšega uvida v problematiko je zato pri vsakem spodnjem 1 To skladenjsko razmerje je enako razmerju pri glavnih števnikih od pet naprej. Podrobneje o skladenjskih razmerjih pri glavnih števnikih v Uhlik – Žele 2023. 9Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) opisu izbranih količinskih zgradb, povzetem iz slovnic, najprej predstavljena tipo- logija števnikov. Pri povzemanju smo bili posebej pozorni na: (a) vloge zgradb z ločilnimi števniki; (b) skladenjska razmerja med števnikom in samostalniško šteto vsebino, v zvezi s tem tudi na možnosti pregibanja števnika; (c) pomensko družljivost števnikov tipa dvoj- z določenim tipom samostalnikov z upoštevanimi kategorialnimi lastnostmi. 2.1 Opredelitev števnika dvoj- v sodobnejših slovnicah 20. stoletja Komentarji opisov v slovnicah, ki sledijo, z izjemo povzemanja v narekovajih, vključujejo sodobno terminologijo. 2.1.1 Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole (1916) obravnava števnik kot po- sebno »pregibno besedno vrsto« (Breznik 1916: 65) ter izpostavlja šest tipov do- ločnih števnikov, in sicer glavne, vrstilne, ločilne, množilne, delilne in ponavljalne števnike, ter dodaja nedoločne števnike, ki so lahko izraženi samostalniško, pri- devniško ali z nedoločnimi zaimki ter prislovi. Med določne števnike uvršča tudi ločilne ali vrstne števnike, ki izražajo »vrste ali razpole [skupine, op. avtorjev] stvari ali reči« (Breznik 1916: 112). Med oblikami ločilnih števnikov navaja tudi »dvoj-i, -a, -e«, pri čemer ne omenja zmožnosti pregibanja teh števnikov. Breznik v opisu, ki temelji na jezikovnem čutu, povezuje rabo ločilnih števnikov, ko naj bi ti nadomeščali glavne števnike, z naslednjima vlogama, ki pa ju ne razmeji: (a) ločilni števniki poudarjajo »različnost«, (b) ločilni števniki so v rabi pri štetju »samostalnikov, ki so navadno le v množini«. Breznik izpostavlja zanimivo tezo, da so ločilni števniki v rabi namesto glavnih, kadar poudarjajo »različnost« živih udeležencev, kar hkrati pomeni medsebojno ločevanje. Med samostalniki, ki se uporabljajo z ločilnimi števniki, izpostavlja rabo ljudje, npr. četvero ljudi v primeru mešane skupine, in rabo otroci, npr. dvoji otroci, ko gre za otroke iz različnih zakonov (oba samostalnika sta tudi v današnji slovenščini v rabi z ločilnimi števniki). V primerih skupine ljudi istega spola Bre- znik rabo ločilnih števnikov odsvetuje in priporoča zgolj rabo glavnih števnikov, npr. zgradbe z glavnimi števniki tri žene, dva sina, in ne zgradbe z ločilnimi troje žen, dvoje sinov, petorica mož ipd. Poudariti je treba, da Breznik ne ločuje med izrazno različnima zgradbama, tj. neujemalno zgradbo s števnikom in neujemalnim samostalnikom, označenim z rodilnikom množine, npr. dvoje telet, ter med ujemalno zgradbo, pri kateri se števnik ujema s števno samostalniško vsebino, npr. dvoje grablje. Pomembno pa 10 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini je, da v vseh zgledih navaja zgradbo z imenovalniškimi oblikami števnikov. Za nas je bistveno tudi to, da so v vseh Breznikovih zgledih navedeni samostalniki v množinskih oblikah, in posebej samomnožinski samostalniki tipa grablje, vrata. Izjema je primer, ko je v zvezi z ločilnim števnikom naveden pojmovni samo- stalnik zlo v ujemalni zgradbi dvoje zlo. 2.1.2 Prva izdaja Slovenske slovnice štirih avtorjev (SS 1956) števnike opisuje kot samostoj- no besedno vrsto, obravnavano v posebnem poglavju (SS 1956: 153–166). Števnike opredeljuje kot »pregibne besede, ki zaznamujejo število, vrstni red, številno ločevanje ali kolikernost stvari« (SS 1956: 153). Glede na našteto so števniki razdeljeni v štiri skupine: glavni, vrstilni, ločilni in množilni. Vloga ločilnih števnikov je opredeljena kot izražanje »različnosti med skupinama, osebami ali predmeti« (SS 1956: 153). Pri opisu rabe ločilnih števnikov SS 1956 naredi premik, ker navaja dve zgradbi, ki ju sicer pomensko ne razlikuje. Pri prvi zgradbi je števnik opisan kot »dvoj, -a, -e«, ki rabljen kot ujemalni pridevnik razlikuje spol, sklon in število. V nasprotju z Breznikovo slovnico je raba števnikov opisana v stavčnih zgledih, ki z zgradbo omogočajo ločevanje dveh skupin, npr. Na dvorišču so dvoji otroci: naši in sosedovi. Starim Slovenom je rabilo spočetka dvoje pismo, glagolsko in cirilsko. Za drugo zgradbo avtorji o ločilnem števniku napišejo, da je rabljen kot »samostalnik s prilastkom v rodilniku (kakor števniki od 5 dalje)« (SS 1956: 163); števniki v teh zgradbah so primerjani s samostalniki srednjega spola, ki naj bi bili »že pravi prislovni izrazi količine«. Pri tem avtorji ne omenjajo sklonljivosti štev- nika v teh zgradbah, in prav primerjava s prislovi nakazuje izgubo pregibnosti, ki sicer ni eksplicitno omenjena. Z vidika pomena avtorji, tako kot že Breznik, poudarjajo, da zgradbe z ločil- nimi števniki izražajo različnost štete vsebine. Z vidika možne družljivosti s samostalniki avtorji izpostavljajo rabo samo- množinskih in parnih samostalnikov, npr. Letos sem raztrgal dvoje hlač. Človek ima dvoje ušes in dvoje oči. Še posebej je opozorjeno na rabo ločilnih števnikov ob pojmovnih ali snovnih samostalnikih, ki so sicer neštevni, npr. Dvoja žalost mu je napolnila srca, Imam dvoje mleko: kislo in sladko. V teh zvezah števnik z edninskim samostalnikom šteje vrste. Napredek v primerjavi z opisom v Breznikovi slovnici je tudi to, da je opo- zorjeno na možnost posamostaljene rabe ločilnih števnikov, ko se ne zdi vredno poimenovati šteto vsebino v rodilniku in je poudarek le na številu vključenih vrst, npr. Troje je gnal na semenj, a le dvoje prodal. Če sklenemo, v SS 1956 je opazen napredek v opisu ločilnih števnikov: opi- sala je izrazno razliko med zgradbami z ločilnimi števniki in rabo teh zgradb funk- cionalno predstavila s pomočjo stavčnih zgledov. Ob tem avtorji opozarjajo, da se 11Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) čut za rabo ločilnih števnikov v slovenščini izgublja in da jih v rabi zamenjujejo drugi tipi števnikov. 2.1.3 Jože Toporišič je v avtorski slovnici Slovenska slovnica (42000) števnike glede na njihove prevladujoče skladenjske vloge in opažene zgolj pridevniške pregibalne lastnosti poenostavljeno uvrstil med pridevniške besede. S tem so se pri opisu števnikov izgubile njihove bistvene pomenskorazločevalne vloge, ki se kažejo v različnih števniških zgradbah. Pri Toporišičevem obravnavanju števnika je tako zabrisana celostna pomenska vloga števnikov. Števnik je sicer po definiciji pomensko povezan z različnimi načini določa- nja količine: lahko izraža števno ali neštevno količino, razvršča vsebino v zapo- redje ali jo opredeljuje glede na število vrst. Po teh pomenskih lastnostih se štev- niki razlikujejo od pridevniških besed.2 Z vidika skladenjskih razmerij se ne potrjuje, da bi števniki vzpostavljali enaka razmerja, kot jih sicer pridevniške besede. Pridevniške besede v sloven- ščini so namreč praviloma v ujemalnem razmerju s samostalniškim jedrom, npr. kot ujemalni prilastek v velika knjiga, ali v ujemalnem razmerju s samostalniško odnosnico, npr. v povedkovem določilu v Knjiga je velika. Nasprotno pa števniki poleg ujemalnega razmerja v zvezah, kot so dve knjigi, druga knjiga, dvoja vrata, v določenih zgradbah dopuščajo tudi široko rabo neujemalnih razmerij: v zvezah pet knjig, dvoje vrat števniki uvajajo vezavno razmerje in s tem določajo rodilni- ško obliko samostalnika.3 Toporišič (2000: 329) opredeljuje števnike kot »pridevnike treh vrst«, in sicer »glavne, ločilne na -o, -e in nedoločne«. Iz glavnih pa naj bi bili izpeljani še vrstilni, ločilni in množilni števniki (Toporišič 2000: 329). Treba je pripomniti, da za vse števnike niso značilne pridevniške končnice, ki še najbolj dosledno veljajo za vrstilne števnike. Lahko tudi opazimo, da je opis ločilnega števnika v Toporišičevi slovnici manj obsežen in nekoliko skromnejši kot v SS 1956. Toporišič opozarja na dva pomena ločilnega števnika: prvi se prekriva z glavnim števnikom (izraža torej šte- vilo količine štetega), drugi pa šteje vrste in je zato primerljiv z zvezo glavnega števnika in klasifikacijskih samostalnikov, kot so vrsta, skupina ali par, npr. In tako smo sedaj v teh hiši dvoji ljudje = ljudje dveh vrst. Toporišič ne usmerja pozornosti na to, kako se ta dva pomena izrazno in sporočilno razlikujeta. Prav tako kot SS 1956 tudi Toporišič opozarja, da se v rabi ločilni števniki zamenjujejo z glavnimi števniki. Posledično se tudi pri štetju vrst namesto ločilnih 2 Števniki se kot besede za natančno določanje količine tudi ne stopnjujejo, kar prav tako kaže na razliko v primerjavi s tipičnimi pridevniki, ki izražajo lastnost oz. kakovost, ki se lahko stopnjuje. 3 Vezavno razmerje sicer lahko vzpostavlja tudi pridevnik, vendar zgolj v povedkovodoločilni vlogi znotraj povedka, npr. biti prijazen z ljudmi. 12 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini števnikov uporablja zgradba z glavnim števnikom in klasifikacijskim samostalni- kom,4 npr. dve vrsti čevljev namesto dvoji čevlji. Izražanje z ločilnimi števniki naj bi bilo krajše od opisnega s klasifikacijskimi samostalniki. Toporišič tudi opozarja, da je raba ločilnih števnikov bolj stabilna (»[š]e kar se kar držijo« (Toporišič 2000: 333)) pri štetju samomnožinskih samostalnikov: Hiša ima dvoja vhodna vrata: sprednja in zadnja. Kupil sem dvoje gosli. V ne knjiž- ni rabi naj bi se tudi pri množinskih samostalnikih namesto ločilnih uporabljali glavni števniki, npr. tri vhodna vrata, dve gosli, tri Jesenice. Glede rabe Toporošič opozarja na označevanje števila predmetov, ki so miš- ljeni kot celota, npr. V tisti vasi je živel [...] par: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico. V nasprotju z Breznikom Toporišič dopušča rabo zvezo dvoje otrok, tudi če gre za otroka istega spola, ker po njegovem mnenju zveza z dvoje označuje zlasti pojavno celoto, npr. Imela sta dvoje otrok – dva dečka. Toporišičev prispevek k opisu rabe ločilnih števnikov je, da opozarja na pove- čano posamostaljeno rabo ločilnih števnikov ob izpustu štete vsebine pri samostal- nikih, kot so stvar, reč, stran, ljudje, npr. Dvoje ti imam povedati namesto Dve reči ti imam povedati, V dvoje gre laže namesto Če sta dva človeka, gre laže. Menimo, da prav posamostaljena raba ločilnih števnikov kaže na to, da števnik ni funkcijsko prekriven s pridevniškimi besedami. 2.1.4 Peter Herrity (2016: 173−202) v drugi izdaji v angleščini napisane slovnice Slo- vene: a Comprehensive Grammar števnike obravnava kot samostojno besedno vrsto in jih razdeli v skupine: glavni števniki (cardinal numerals), vrstilni števniki (ordinal numerals), zbirni števniki (collective numerals), vrstno-ločilni števniki (differential numerals), množilni števniki (multiplicative numerals) in prislovni števniki (adverbial numerals). Za našo razpravo je pomembno zlasti to, da Herrity v nasprotju z zgoraj pred- stavljenimi opisi slovenskih števnikov razlikuje med zbirnimi števniki (collective numerals), npr. dvoje v dvoje vrat, in vrstno-ločilnimi števniki (differential nume- rals), npr. dvoj- v dvoja vrata. Ta tipa števnikov naj bi se prednostno razlikovala po zgradbi in posledično po pomenu. T. i. »zbirni števniki«, kot sta dvoje, troje, se po mnenju Herrityja (2016: 187−189) uporabljajo izključno v imenovalniku in tožilniku v zvezah z rodilni- škimi samostalniki v množini. V drugih stranskih sklonih, po Herrityju, zbirne števnike nadomeščajo glavni števniki. Glede na specifiko samostalnikov v zvezah z zbirnimi števniki Herrity raz- likuje naslednje zgradbe, ki v tem opisu niso posebej stilno-zvrstno opredeljene: 4 Termina »klasifikacijski samostalnik« za izraze, kot sta vrsta, tip, Toporišič ne uporablja. Av- torjema prispevka pa se zdi ustrezen za označevanje razvrstitve enot, skupin pri obravnavi do- ločene vsebine, npr. tri vrste česa, trije tipi ljudi ipd. 13Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) (a) Zgradbe s samomnožinskimi samostalniki, ki v vlogi osebka določajo srednjespolsko obliko glagola v povedku, npr. dvoje vrat, Dvoje vrat je bilo odprtih. Glede rabe teh zgradb Herrity opozarja, da jih tudi v imenovalniku in tožil- niku nadomeščajo zgradbe z glavnimi števniki, npr. tri grablje, tri vrata. (b) Zgradbe s parnimi samostalniki, ko se poudarja njihov obstoj v parih, npr. Človek ima dvoje ušes in dvoje oči. V nasprotju s prvo skupino pri parnih samostalnikih Herrity ne dodaja možnih zgradb z glavnimi števniki, npr. dve ušesi in dve očesi. (c) Zgradbe s parnimi predmeti, npr. dvoje rokavic, dvoje čevljev. Pri teh zgradbah Herrity trdi, da je bolj navadna raba dva para čevljev. Razmerje v korpusu Gigafida 2.0 med zvezama dva para čevljev in dvoje čevljev (67 pojavnic proti trem pojavnicam) potrjuje njegovo hipotezo. (č) Zgradbe z dvoje/troje in neizraženo samostalniško vsebino Avtor po Toporišiču ponovi rabo zgradb s števniki tipa dvoje z neizraženim samostalnikom, pri katerih se izbrani števniki uporabljajo namesto glavnih. V tovrstnih zgradbah, kjer prihaja do posamostaljene rabe, so zgolj pomensko vključeni, vendar neizraženi samostalniki kot novica, reč, stvar, primer. Her- rity ne navaja meril za izbor teh samostalnikov, lahko pa samo sklepamo, da so to splošnopomenski samostalniki in je njihova raba odvisna od konteksta. Tako npr. pri Povem ti lahko dvoje kontekst določa neizraženo samostalniško vsebino, npr. dve stvari, dve reči, dve novici. (d) Kot zadnjo skupino rabe avtor navaja posamostaljeno rabo števnikov, ki označujejo osebe. Vsi primeri, ki jih navaja, so rabljeni predložno in imajo zato prislovno rabo, npr. veslati v dvoje, večerjati v troje. Kot posebno skupino števnikov Herrity izpostavlja vrstno-ločilne števnike (diffe- rential numerals) tipa dvoj, troj, ki se sklanjajo kot pridevniki in se v števniških zgradbah ujemajo s samostalniško vsebino, npr. Postregli smo z dvojim mesom, govedino in teletino. Imamo troje delavce: voznike, zidarje in tesarje. Herrity po- skuša pomensko ločevati med vrstno-ločilnimi in zbirnimi števniki: vrstno-ločilni števniki naj bi izražali število tipov ali vrst in ne števila enot vsebine. Hkrati pa priznava, da se v rabi zgradbe z vrstno-ločilnimi števniki, npr. dvoja vrata, pogos- to mešajo z zgradbami z zbirnimi števniki, npr. dvoje vrat. Ugotavlja tudi, da so zgradbe z vrstno-ločilnimi števniki zvrstno zaznamo- vane kot ozkoknjižne (»very literary«) in jih v navadni splošnosporazumevalni rabi nadomeščajo zveze z glavnim števnikom in samostalnikom tipa vrsta, npr. štiri vrste vina. 14 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 2.2 Opredelitve števnika dvoj- v slovarju SSKJ2 Razlagalni slovar slovenskega jezika SSKJ2 rabo zgradb z dvoj- opredeljuje na- tančneje kot slovenske slovnice (sklepamo, da je to odraz dela z gradivom – v slovarju so namreč navedeni tudi zgledi rabe). SSKJ2 navaja kot posebna leksema (kot slovarski iztočnici) dvoj in dvoje; vsak leksem ima svojo hierarhijo pomenov, s tem da se njuni pomeni prepletajo. Slovarski hierarhični pomenski opis se prib- ližuje opisu, ki ga je v svoji slovnici še bolj podrobno predstavil Herrity. Števnik dvoj- v SSKJ2 prednostno izraža število vrst, ‘ki je dveh vrst’, drugotno pa pri množinskih samostalnikih samo število oz. štetje. Števnik dvoje pa ima prednostno zbirni pomen oz. izraža ‘skupino dveh enot’. Poleg rabe dvoje z množinskimi sa- mostalniki, kjer je poudarjeno štetje vsebine, na drugem mestu dodaja rabo dvoje ob štetju »drugih samostalnikov«, ki niso podrobneje opredeljeni, npr. dvoje pri- jateljev, dvoje oken. Tako kot Herrity tudi SSKJ2 opozarja, da se zgradbe z dvoje + GEN PL (rodilnik množine) poleg za navadno štetje uporabljajo tudi za štetje in hkratno razlikovanje vrst oz. tipov, npr. Imela sta dvoje otrok: dečka in deklico. Tudi SSKJ2 izpostavlja prislovno rabo zvez s predlogom in števnikom brez po- imenovane štete vsebine, npr. na dvoje preklati, igrati/veslati v dvoje. Slovenski pravopis 2001 kot normativni priročnik pa v slovarsko gradivo vnaša dodatne obvestilne slovnične prvine. Števnika dvoj in dvoje sta označena z različnima kvalifikatorjema: dvoj je označen kot vrst. ločil. količ. štev., števnik dvoje pa kot ločil. količ. štev. Za ponazoritev dodajamo navedka obeh gesel iz SP 2001: dvoj in dvoje: dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari| dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari| v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~ Pregled aktualnih slovnic je opozoril na nekonsistentnost besednovrstne opredelit- ve števnika, ki v slovnici Jožeta Toporišiča ni samostojna besedna vrsta. Pri vseh opisih, tudi pri slovarskem, se ločilni števniki omenjajo kot posebna skupina štev- nikov, ki se uporablja pri štetju določenih samostalnikov ali pri določanju količine vrst. Od SS 1956 naprej je sicer opozorjeno na obstoj dveh zgradb z ločilnimi števniki v neujemalnem ali ujemalnem razmerju, vendar možnosti rabe ene ali druge zgradbe niso dovolj obširno in natančno opisane. Zato v nadaljevanju sku- 15Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) šamo tudi s pomočjo korpusnega gradiva predstaviti nekaj značilnosti rabe zgradb s števnikoma dvoj- in dvoje v sodobni slovenščini. 3 Predstavitev rabe v sodobni slovenščini (GiGafida 2.0) V Gigafidi 2.0 (deduplicirana verzija) smo s pomočjo iskalnega ukaza [lemma="dvoj"][tag="S.*"] poiskali najpogostejše neujemalne zgradbe s samo- stalniškim delom v rodilniku množine, npr. dvoje vrat, in tudi manj rabljene uje- malne zgradbe, v kateri se samostalniška oblika ujema s števnikom, npr. dvoja vrata. Zanimala nas je pogostnost zgradb in najpogostejša zastopanost določenih samostalnikov. Dobili smo 3066 pojavitev. Izpisali smo 41 najpogostejših zvez, katerih oblike se pojavljajo desetkrat in več, ter s tem zaobsegli 1192 pojavitev oblik in 1410 pojavitev lem. Preglednica 1 predstavlja pogostnost oblik, preglednica 2 pa pogostnost lem. Preglednica 1 prikazuje seznam zgradb z dvoj- in dvoje glede na pogostnost zastopanosti v korpusu. V njej smo izpostavili razmerja med števnikom in obliko samostalnikov ter osnovne kategorialne lastnosti samostalnikov, natančneje spol, števnost in živost, pa tudi pomenski tip samostalnika (predmetno nasproti poj- movnemu). Pri števnosti smo se odločili za delitev na netroštevilske, kot so samo- množinski samostalniki ali samostalniki z zamenljivo/supletivno osnovo, in tro- številske samostalnike, ki jim lahko določimo tri števila. Kot posebna skupina troštevilskih samostalnikov so obravnavani samostalniki, ki označujejo parne organe, s čimer je poudarjen tudi somatski vidik. Glede na pomenske lastnosti samostalnikov v izbranih zvezah ločujemo tiste, ki izražajo pojmovne (POJ), pred- metne (PRED) ali žive človeške dentotate (ČLOV). Preglednica 1: Najpogostejše količinske zveze z dvoj(e) glede na pogostnost vključenih samostal- niških oblik Zgradba s števnikom dvoj- Število pojavitev zgradb z dvoj- Ujemalnost (U)/ Neujemalnost (N) Spol (M, Ž, S) Netroštevilski samostalniki (NTRO): samomnožinski (PL TNT), supletivni (SUPL) / troštevilski samostalniki TRO (TRO); parni samostalniki (PAR) Pomen samostalnika (POJ, PRED, ČLOV) Živo (Ž)/ Neživo (NŽ) 1. dvoje vrat 257 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 2. dvojimi vrati 73 U S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 3. dvoje vprašanj 72 N S TRO POJ NŽ 4. dvoje vrst 67 N Ž TRO POJ NŽ 5. dvoje src 45 N S TRO PRED NŽ 16 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 6. dvoje oči 44 N/U Ž PAR PRED NŽ 7. dvoje otrok 40 N M TRO ČLOV Ž 8. dvoja vrata 39 U S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 9. dvoje stvari 33 N/U Ž TRO PRED NŽ 10. dvoje volitev 29 N Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 11. dvoje hlač 29 N Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 12. dvoje ušes 23 N S PAR PRED NŽ 13. dvoje rok 23 N Ž PAR PRED NŽ 14. dvoje sanj 21 N Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 15. dvoje oken 21 N S TRO PRED Ž 16. dvoje mest 21 N S TRO PRED NŽ 17. dvoje dejstev 21 N S TRO POJ NŽ 18. dvojih vrat 20 U S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 19. dvojih volitvah 20 U Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 20. dvoje koles 19 N S TRO PRED NŽ 21. dvoje imen 18 N S TRO POJ NŽ 22. dvoje vrati 18 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 23. dvoje življenj 16 N S TRO POJ NŽ 24. dvoje sanitarij 16 N Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 25. dvoje vratic 15 N Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 26. dvoje volitve 15 U Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 27. dvoje stanovanj 14 N S TRO PRED NŽ 28. dvoje priznanj 14 N S TRO POJ NŽ 29. dvoje predavanj 14 N S TRO POJ NŽ 30. dvoje očal 14 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 31. dvoje ljudi 14 N M NTRO (SUPL) ČLOV Ž 32. dvoje pisem 13 N S TRO PRED NŽ 33. dvoje vratc 12 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 34. dvoje del 12 N S TRO POJ NŽ 35. dvoje zdravil 10 N S TRO PRED NŽ 36. dvoje trupel 10 N S TRO PRED NŽ 37. dvoje teles 10 N S TRO PRED NŽ 38. dvoje smuči 10 N/U Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 39. dvoje očes 10 N S PAR/TRO PRED NŽ 40. dvoje možnosti 10 N/U Ž TRO POJ NŽ 41. dvoje besedil 10 N S TRO PRED NŽ 17Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Preglednica 2: Najpogostejše količinske zveze z dvoj(e) glede na pogostnost samostalniških lem Zgradba s števnikom dvoj- Število pojavitev zgradb z dvoj- glede na pomensko družljivost Pomen samostalnika (POJ, PRED, ČLOV) 1. dvoj- vrata 423 PRED 2. dvoj- vrsta 80 PRED 3. dvoj- volitev 77 POJ 4. dvoj- vprašanje 75 POJ 5. dvoj- oči 47 PRED 6. dvoj- srce 47 PRED 7. dvoj- stvar 41 PRED 8. dvoj- otrok 41 ČLOV 9. dvoj- hlače 41 PRED 10. dvoj- *sanja5 28 POJ 11. dvoj- življenje 27 POJ 12. dvoj- okno 27 PRED 13. dvoj- uho 24 PRED 14. dvoj- mesto 24 PRED 15. dvoj- očala 23 PRED 16. dvoj- dejstvo 21 POJ 17. dvoj- človek 21 ČLOV 18. dvoj- kolo 19 PRED 19. dvoj- *vilica 19 PRED 20. dvoj- ime 18 POJ 21. dvoj- sanitarije 17 PRED 22. dvoj- možgani 16 PRED 23. dvoj- stanovanje 15 PRED 24. dvoj- roka 15 PRED 25. dvoj- predavanje 15 POJ 26. dvoj- pismo 15 PRED 27. dvoj- vratca 14 PRED 28. dvoj- vratic 14 PRED 29. dvoj- priznanje 14 POJ 30. dvoj- usta 13 PRED 31. dvoj- nogavica 12 PRED 32. dvoj- možnost 11 POJ 33. dvoj- sani 11 PRED 34. dvoj- rok 11 POJ 35. dvoj- zdravilo 11 PRED 36. dvoj- truplo 10 PRED 37. dvoj- oko 10 PRED 38. dvoj- *smuč 10 PRED 5 Zvezdica * ob samostalniku opozarja, da je navedena oblika nenavadna ali napačna. 18 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 39. dvoj- besedilo 10 PRED 40. dvoj- telo 10 PRED 41. dvoj- del 10 PRED 42. dvoj- vozilo 10 PRED Med samostalniškimi sestavinami je količinsko prevladujoč samomnožinski sa- mostalnik vrata, ki se kot lema pojavlja v 423 pojavnicah, to je 13,79 % pojav- nic, od absolutnega števila 3066 pojavnic. Med 42 najpogostejšimi oblikami je samostalnik vrata prevladujoč: pojavlja se v 406 pojavitvah, kar je 13,24 % vseh pojavitev.6 Glede na zastopanost oblik je samostalnik vrata najpogostejši v neujemalni zvezi (3), uporablja pa se tudi v orodniški, imenovalniški in rodilniški ujemalni zvezi (4). Samostalnik vrata je tudi del zgradbe z nesklonljivim števnikom dvoje in orodniško obliko samostalnika (5), ki je usmerjana s predlogom. V tej zvezi ima nesklonljivi števnik dvoje enak status kot količinski prislovi veliko, več, malo, ki ne vplivajo na obliko samostalniške sestavine, npr. z veliko/malo/več vrati. [3] dvojenom/acc vratgen [4] dvojimiins vratiins, dvojanom/acc vratanom/acc, dvojihgen vratgen [5] (z) dvoje vratiins V preglednici 2 je glede na zastopanost lem na drugem mestu samostalnik vrsta, ki se pojavlja samo v 80 primerih oz. v 2,6 % pojavitev in se tako uporablja znat- no redkeje kot samostalnik vrata. Samostalnik vrsta je glede na število oblik na četrtem mestu, in sicer v neujemalni zvezi dvoje vrst, ter ima 67 pojavitev, kar je 2,19 % vseh pojavitev. Pri lemah so na tretjem mestu zveze s samostalnikom volitve, in sicer v 77 pojavitvah, kar je 2,5 % vseh primerov. Z vidika zastopanosti oblik se zveze s samostalnikom volitve pojavljajo v treh različnih zgradbah, najpogosteje v neujemalni zgradbi (6), in sicer v 29 pri- merih, redkeje v ujemalni mestniški (7), ki ima 20 pojavitev, v 15 pojavitvah pa v imenovalniški zgradbi (8). Seštevek pojavitev vseh treh predstavljenih zgradb z volitve je precej nižji kot seštevek zgradb z vrata (64 pojavitev z volitve nasproti 425 pojavitvam z vrata). [6] dvojenom/acc volitevgen [7] dvojihloc volitvahloc [8] dvojenom/acc volitvenom/acc 6 Očitna nadvlada samostalnika vrata v zvezah z dvoj v korpusu Gigafida 2.0 je lahko posledica velikega odstotka besedil s področja avtomobilizma. 19Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Na seznamu lem po pogostnosti samostalniku volitve sledi še en pojmovni sa- mostalnik vprašanje s 75 pojavitvami, kar je 2,4 % vseh pojavitev. Po oblikah je neujemalna zveza dvoje vprašanj na tretjem mestu po pogostnosti, pojavlja se v 72 primerih, kar predstavlja 2,35 % vseh primerov. Preglednica 2 kaže, da se dvoj- uporablja s samomnožinskimi samostalniki v 13 lemah: glede na razvrstitev od najpogostejše navzdol so to: vrata, volitve, hlače, sanje, očala, vilice, sanitarije, možgani, vratca, vratica, usta, sani in smuči. Samomnožinski samostalniki se uporabljajo v 707 pojavitvah, kar je 23,06 % pojavitev vseh lem. Med najpogostejšimi lemami je 27 troštevilskih samostalnikov: vrsta, vpra- šanje, oko, srce, stvar, otrok, življenje, okno, uho, mesto, dejstvo, človek, kolo, ime, stanovanje, roka, predavanje, pismo, priznanje, nogavica, možnost, zdravilo, truplo, besedilo, telo, del in vozilo. Troštevilski samostalniki se pojavljajo v 634 pojavitvah, kar je 20,68 % vseh pojavitev. V nabor troštevilskih samostalnikov smo vključili tudi tiste, ki označujejo parne organe, npr. dvoje oči/rok/ušes/očes; takšnih pojavitev je zgolj 107, kar pomeni 0,35 % vseh pojavitev. Samostalniki z zamenljivo osnovo se v izbranih najpogostejših lemah z dvoje ne pojavljajo med 42 najpogostejšimi lemami. Pri najpogostejših oblikah se na 31. mestu pojavlja zgolj zbirni samostalnik ljudje. 3.1 Čeprav je pojavitev s samomnožinskimi samostalniki več, je nepričakovano, da je na seznamu 42 najpogostejših lem več količinskih zvez s troštevilskimi samostal- niki (tj. 27 zgradb) kot tistih s samomnožinskimi samostalniki (13 zgradb). Preglednica 3 prikazuje količinska razmerja glede na števnostno rabo dolo- čenih tipov samostalnikov z dvoje: izpostavljen je odstotek glede na število zvez z določenim tipom, npr. s samomnožinskim ali troštevilskim samostalnikom, in odstotek glede na seštevek 42 zvez z najpogostejšimi lemami; spodnja meja upo- števanih pojavitev je 10. Preglednica 3: Tipi samostalnikov glede na tip števnosti z upoštevanjem najpogostejših 42 lem Tip samostalnika glede na števnost Število količinskih zvez Število in odstotek pojavitev od 42 zgradb (1410 pojavitev) NTRO: Samomnožinski samostalniki 13 706 (50,07 %) NTRO: Supletivni samostalniki 0 0 TRO: Troštevilski samostalniki 27 704 (49,93 %) Zvez z dvoj- in troštevilskimi samostalniki je več kot dvakrat več, če pa štejemo pojavitve celotnih zvez, je zvez z dvoj- in samomnožinskimi samostalniki malen- kostno več (50,07 proti 49,93 %). 20 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini Dosedanji slovnični opisi niso posebej obravnavali rabe ločilnih števnikov s tro- številskimi samostalniki, zato bo tu na kratko predstavljena raba zvez z dvoje in troštevilskimi samostalniki. Med njimi izrazito prevladujejo samostalniki srednje- ga spola (9), ob redkih samostalnikih ženskega spola (10) in zgolj ob enem samo- stalniku moškega spola (11). [9] dvoje vprašanj, dvoje oči, dvoje src, dvoje življenj, dvoje oken, dvoje ušes, dvoje mest, dvo- je dejstev, dvoje koles, dvoje imen, dvoje stanovanj, dvoje predavanj, dvoje pisem, dvoje priznanj, dvoje zdravil, dvoje trupel, dvoje besedil, dvoje teles, dvoje vozil (19 samostalni- kov srednjega spola) [10] dvoje vrst, dvoje stvari, dvoje nogavic, dvoje možnosti, dvoje rok (pet samostalnikov žen- skega spola) [11] dvoje otrok (en samostalnik moškega spola) Če pogledamo seznam najpogostejših oblik samostalnikov v količinskih zvezah z dvoj-, je razvidno, da so naštete zgradbe s troštevilskimi samostalniki v neujemal- nem razmerju. Nekatere izmed naštetih zvez bi lahko označevale dva tipa ali dve vrsti števne vsebine, posebej pri tistih samostalnikih, ki označujejo predmetno vsebino, npr. dvoje oken, dvoje koles, dvoje zdravil. Vendar se med zvezami s troštevilskimi samostalniki uporabljajo tudi tisti, ki že pomensko vključujejo razlikovalnost, npr. dvoje vrst, dvoje dejstev, dvoje vprašanj. Zato lahko v primerih s pojmovnimi samostalniki, ki že vključujejo razlikovalnost, trdimo, da je raba zgradbe z ločil- nim in ne z glavnim števnikom odvečna in zato hiperkorektna. Izbirna raba ločil- nega števnika ob samostalnikih, ki pomensko vključujejo razlikovalnost, je sicer v korpusnem gradivu veliko redkejša kot raba z glavnim števnikom, kar prikazuje številsko razmerje pojavitev v preglednici 4. Preglednica 4: Zgradbe z ločilnim števnikom in troštevilskimi samostalniki v primerjavi z zgradbami z glavnim števnikom in troštevilskimi samostalniki Zgradba z ločilnim števnikom Zgradba z glavnim števnikom Razmerje dvoje vprašanj dve vprašanji 75 : 1087 dvoje vrst dve vrsti 72 : 4484 dvoje dejstev dve dejstvi 21 : 267 3.2 Glede na pomenski tip samostalnikov v zvezah z dvoje prevladujejo samostalniki, ki označujejo nežive denotate. Od 42 upoštevanih najpogostejših lem je 40 zgradb z neživimi denotati, kar je 95,24 % od vseh zgradb. Med neživimi denotati prevladujejo predmetni samostalniki, ki se med upo- števanimi lemami pojavljajo v 30 zgradbah (71,43 %). Pojmovnih samostalnikov v zvezah z dvoj- je znatno manj: uporabljeni so v desetih zgradbah (23,8 %). 21Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Med izbranimi zvezami je daleč najmanj zvez z dvoje in živim denotatom,7 med temi sta samo dve zvezi, kar je 4,76 % zvez, s človeškim denotatom (dvoje ljudi in dvoje otrok). V zvezi dvoje ljudi je ločilni samostalnik v rabi s samostalnikom s supletivno/ zamenljivo osnovo, človek : ljudje. V korpusu je raba z ločilnim števnikom dvoje ljudi veliko redkejša od rabe dva človeka. [12] dva človeka (3686 pojavitev) : dvoje ljudi (17 pojavitev) Iz korpusnih zgledov lahko ugotovimo, da ima zveza dvoje ljudi dva možna po- mena: ali razlikovalno-ločilnega (dve vrsti ljudi) ali zbirnega (pomen povezane pojavne celote). [13] Zmeraj imaš dvoje ljudi: zadovoljne in nezadovoljne. [14] Ko je dežurni častnik v zaporu med nočnim obhodom v eni izmed celici zagledal dvoje ljudi v ljubezenskem objemu, je bil zelo presenečen. Med zvezami s človeškim denotatom je še zveza dvoje otrok, ki je v korpusnem gradivu veliko redkejša kot zveza dva otroka. Zveza dvoje otrok poudarja »pove- zano celoto« (Toporišič 2000: 334) in se pojavlja v zvezi imeti dvoje otrok. Raz- likovalno-ločilni pomen se v korpusnem gradivu pojavlja zgolj v enem primeru (15), ko gre za otroke različnega spola. [15] Hruščov je v prvem zakonu imel dvoje otrok: sina, ki je izgubil življenje v drugi svetovni vojni, in hčerko. Kakor kaže korpusno gradivo, tudi če gre za otroka različnih spolov, raba ločilne- ga števnika v slovenščini, v nasprotju s štokavščino, ni obvezna. V primeru 16 se razločevalnost lahko izraža tudi z glavnim števnikom: [16] Imel je dva otroka, sina Josipa, ki je postal duhovnik, in hčerko Ano, ki se je poročila s Klodičem. 3.3 Glede skladenjskih razmerij med ločilnim števnikom in samostalnikom prevladu- jejo neujemalne zveze s števnikom dvoje in samostalniško sestavino v rodilniku množine. V obravnavanem seznamu v preglednici 1, ki ponazarja zveze z najpo- 7 Slovenščina se pri tem jasno razlikuje od štokavščine: srbski korpus (srWaC) in hrvaški korpus (hrWaC) kažeta, da je v teh dveh jezikih najpogostejša raba zbirnih števnikov dvoje z živimi človeš- kimi udeleženci, ko sta udeleženca različnega spola ali ko zveza označuje skupino, v kateri je spol neznan ali irelevanten. V nasprotju s slovenščino zbirni števnik v srbščini ali hrvaščini ne ločuje oseb glede na vrsto njihovega delovanja ali področje delovanja, npr. hrv. dvoje novinara ‘dva novi- narja različnih spolov ali skupina novinarjev’ vs. slvn. dvoje novinarjev ‘športni in dnevnopolitični’. 22 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini gostejšimi oblikami, je 36 neujemalnih zvez (tj. 85,7 % od vseh predstavljenih zvez). Pri i-jevskih samostalnikih ob dvoje, npr. dvoje stvari, dvoje možnosti, dvoje oči, sta rodilniška in imenovalniška oblika množine istopisnici, kar pomeni, da je v teh zvezah težje prepoznati, ali gre za ujemalno ali neujemalno zvezo. V obrav- navanem seznamu so tri tovrstne zveze (7,14 % vseh zvez). Na seznamu je pet ujemalnih zvez (11,9 % vseh zvez), pri katerih se oblika števnika ujema s samostalniško obliko. Na seznamu izbranih zgradb se ujemalne zveze pojavljajo samo pri samomnožinskih samostalnikih vrata in volitve. Med temi zvezami sta dve v imenovalniku ali tožilniku množine, npr. dvoja vrata, dvoje volitve, po en primer zveze najdemo še z orodniško obliko dvojimi vrati, rodilniško obliko dvojih vrat in mestniško obliko dvojih volitvah. Med izbranimi ujemalnimi zgradbami ni niti enega primera, kjer bi bila ujemalna zveza v ednini. Edninske ujemalne zveze so vključene v Korpus starejših slovenskih besedil (IMP), kjer pa so redko zastopane, in sicer največkrat pri snovnih samostalnikih npr. dvoj riž, dvoje vino, dvoje morje, dvoje blago. Ostaja nam še posebna zgradba v orodniku (z) dvoje vrati, zastopana v 17 pojavitvah (tj. 0,5 % od absolutnega števila pojavitev in 1,4 % od pojavitev 42 naj- pogostejših zvez), pri kateri zaradi nesklonljivosti samostalnika težko govorimo o ujemalnosti ali neujemalnosti. 4 sklep Pri pregledu količinskih zvez s števnikom dvoj(e) se je pokazalo, da izrazito prevladujejo neujemalne zgradbe z imenovalniško-tožilniško obliko dvoje in sa- mostalnikom v rodilniku množine. Te zgradbe lahko izražajo šteto vsebino pri samomnožinskih samostalnikih, npr. dvoje vrat, lahko označujejo parne organe, npr. dvoje oči, z določenimi samostalniki lahko sprožijo zbirni pomen, ko zve- za izraža pojavno celoto, npr. dvoje ljudi, dvoje otrok. Korpusno gradivo kaže, da imajo lahko neujemalne zgradbe tudi razlikovalno-ločilni pomen, npr. dvoje koles ‘dva tipa koles’, kar je sicer značilno za ujemalne zgradbe, ki se iz rabe umikajo. Med 42 najpogostejšimi zgradbami se ujemalne zgradbe uporabljajo samo z dvema samomnožinskima samostalnikoma: vrata in volitve v dvoja vra- ta, dvoje volitve. Korpusno gradivo kaže, da so ujemalne zgradbe z izbranima samostalnikoma pogosteje rabljene v stranskih sklonih, npr. z dvojimi vrati, na dvojih volitvah. Ugotovili smo, da je v korpusu največ pojavitev različnih oblik s samom- nožinskimi samostalniki, med katerimi izrazito številčno prevladujejo pojavitve količinskih zvez s samostalnikom vrata. Pri analizi najpogostejših zvez z dvoje 23Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) in lemami smo ugotovili, da je zvez z dvoj in troštevilskimi samostalniki več kot dvakrat več kot zvez s samomnožinskimi samostalniki. Z vidika števila besednozveznih zgradb torej prevladujejo zveze s trošte- vilskimi samostalniki, zlasti srednjega spola, npr. dvoje vprašanj, dvoje dejstev. Ravno ta dva primera kažeta na odvečno rabo ločilnega dvoje namesto glavnega števnika dva, ker samostalnika vprašanje in dejstvo v needninski rabi že vključu- jeta raznolikost. Raba zvez s troštevilskimi samostalniki kaže, da v slovenščini ni vzpostav- ljene eksplicitne pomenske odvisnosti med rabo ločilnih števnikov s pomenskim ali števnim tipom samostalnikov (prim. Zakrajšek 1996). Korpusna analiza je pokazala, da v slovenščini v zvezah z dvoje prevladujejo neživi samostalniki, posebej tisti, ki označujejo predmetno vsebino, npr. dvoje oken, dvoje ušes, sledijo jim pojmovni samostalniki, npr. dvoje sanj, dvoje dejstev. Raba samostalnikov, ki označujejo žive udeležence, je v izbranih najpogostejših zgradbah omejena na človeške udeležence, in sicer na otroke in ljudi. Zveza dvoje otrok se najpogosteje pojavlja ob glagolu imeti dvoje otrok, če je poudarjena zbirna pojavna celota, med- tem ko ima zveza dvoje ljudi lahko razlikovalno-ločevalni pomen oz. ‘dva tipa ljudi’ ali zbirni pomen označevanja ‘skupine ljudi’. viRi in liteRatURa Breznik 1916 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje: Družba sv. Mohorja, 1916. ePravopis = ePravopis: slovar slovenskega pravopisa 2014–, https://www.fran.si/135/epravopis-slo- venski-pravopis. eSSKJ = eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–, www.fran.si. Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., Corpus of Written Standard Slovene Gigafida 2.0, Slovenian langu- age resource repository CLARIN.SI, 2019, http://hdl.handle.net/11356/1320. Herrity 2016 = Peter Herrity, Slovene: a Comprehensive Grammar, London – New York: Routledge, 22016 (Routledge Comprehensive Grammars). IMP = Tomaž Erjavec, Digital library and corpus of historical Slovene IMP 1.1, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, 2014, http://hdl.handle.net/11356/1031. SS 1956 = Anton Bajec – Rudolf Kolarič – Mirko Rupel – Jakob Šolar, Slovenska slovnica, Ljubljana: DZS, 1956. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (11970–1991), www.fran.si. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Uhlik – Žele 2023 = Mladen Uhlik – Andreja Žele, Ujemanje v zgradbah s količinskimi zvezami: slovenščina v sopostavitvi z drugimi zahodnimi južnoslovanskimi jeziki, Slavistična revija 71.4 (2023), 337–354. Zakrajšek 1996 = Katjuša Zakrajšek, Sistem brojnih reči u slovenačkom i srpskom jeziku, Srpski jezik 1.1–2 (1996), 374–380. 24 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini sUmmaRy Slovenian Quantified Constructions with the Collective Numeral dvoj- This article addresses Slovenian quantified constructions with numerals, in particular those including the collective numeral dvoj(e). It also evaluates the descriptions of numerals in Slo- venian grammars, highlighting the inconsistency in defining numerals as adjectival words in Jože Toporišič’s 2000 edition of Slovenska slovnica (Slovenian Grammar). In analyzing the descriptions of numerals in Slovenian grammars, it is observed that col- lective numerals are identified as a distinct group used for enumerating specific types of nouns or determining the quantity of a given category. Recent grammars indicate that there are two types of constructions with collective numerals. In the first type of construction, the numeral is in the neuter singular, regardless of the gender of the noun phrase; for example, dvoje vrat ‘two doors’. In these constructions, the collective numerals serve as the syntactic head, com- plemented by a genitive complement. The second type encompasses constructions involving collective coordinate numerals as attributes that agree with the noun; for example, dvoja vrata ‘two types of doors’. This study presents the characteristics of the use of these two constructions with col- lective numerals in modern Slovenian, with the help of corpus material. The corpus data for the numeral constructions with dvoje demonstrate a pronounced prevalence of constructions with non-coordinate numerals, most frequently in the nominative–accusative form dvoje, and a noun in the plural genitive. These constructions can express countable content in pluralia tantum nouns, such as dvoje vrat ‘two doors’, and they can also indicate paired organs, as in dvoje oči ‘two eyes’. In certain instances, the collective meaning of a phrase can be expressed by the use of certain nouns. This is exemplified by the phrases dvoje ljudi ‘two people’ and dvoje otrok ‘two chil- dren’, which convey the idea of a collective whole. The differential meaning, indicating the number of a different species or type, is pri- marily expressed by constructions with coordinate numerals, such as dvoja kolesa ‘two types of wheels/bicycles’. However, corpus data indicate that this meaning is also more frequently expressed by constructions with non-coordinate numerals, such as dvoje koles ‘two types of wheels/bicycles; two wheels/bicycles’. Among the forty-two most frequent constructions, constructions with coordinate nume- rals are employed solely with the two nouns vrata ‘door’ and volitev ‘election’. The corpus data indicate that constructions with a coordinate numeral and the two selected nouns are more frequently used in indirect cases, such as z dvojimi vrati ‘with two doors’ or v dvojih volitvah ‘in two elections’. The corpus contains the greatest number of occurrences with dvoje constru- ctions involving pluralia tantum nouns, with the noun vrata ‘doors’ being the most prevalent. In terms of the number of constructions, those with nouns that can take all three numbers (sin- gular, dual, and plural) are predominant, and they are mainly of the neuter gender; for example, dvoje vprašanj ‘two questions’ and dvoje dejstev ‘two facts’. The use of collective numerals with nouns that can take a singular, dual, or plural form indicates that there is no explicit semantic dependency between the use of collective numerals with types of nouns in Slovenian. In Slovenian, noun phrases with dvoje are predominantly composed of inanimate nouns, as exemplified by dvoje oken ‘two windows’ and dvoje ušes ‘two ears’. The use of nouns for animate participants is limited to human participants, speci- fically children and people, such as dvoje otrok ‘two children’ and dvoje ljudi ‘two people’. 25Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 25–42 ManCa Černivec o daljšanjU osnove z j pRi lastnih imenih v PravoPisnih Priročnikih Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.02 Daljšanje osnove z j je ena izmed oblikoslovnih posebnosti slovenskega jezika, ki se po- javlja pri nekaterih skupinah samostalnikov prve moške sklanjatve. Čeprav gre izhodiščno za oblikoslovno vprašanje, je v prispevku predstavljena obravnava daljšanja z j v pravo- pisnih priročnikih, ki so namenjeni širšemu krogu uporabnikov. Predstavljene so posa- mezne skupine samostalnikov moškega spola, s poudarkom na tujih lastnih imenih, pri katerih so (gledano kronološko) v priročnikih rešitve neusklajene ali pa jih je bodisi zaradi neskladja med govorno in pisno podobo bodisi zaradi izkazane variantnosti mogoče uvrs- titi med težavnejše primere. Ključne besede: pravopis, oblikoslovje, daljšanje osnove, tuja imena Lengthening Stems with -j- Occurring in Proper Nouns in Slovenian Normative Guides Modification of a stem by lengthening it with -j- is one of the special morphological features of Slovenian, occurring in certain groups of masculine nouns of the first declen- sion. Although this is primarily a morphological issue, this article presents the treatment of lengthening with -j- in normative manuals for a wider audience. Specific groups of masculine nouns are presented, with a focus on foreign proper nouns for which manuals offer inconsistent solutions (chronologically speaking) or which may be considered more problematic due to discrepancies between spoken and written forms or proven variability. Keywords: orthography (standardization), morphology, stem lengthening, foreign proper nouns 1 Uvod Ena1izmed oblikoslovnih posebnosti slovenskega jezika, ki se pojavlja pri nekate- rih skupinah samostalnikov prve moške sklanjatve, je daljšanje osnove s soglas- nikom j (npr. iglu, rod. igluja; gozdar, rod. gozdarja). Daljšanje osnove z j je odvisno od izgovora, saj do daljšanja prihaja, če se samostalnik moškega spola konča na naglašene samoglasnike á, é, í, ó, ú; nenaglašena i in u; nenaglašeni e, Manca Černivec  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  manca.cernivec@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 Besedilo je nastalo v okviru raziskovalnega programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira ARIS. 26 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih kadar e ni končnica; ali pri nekaterih skupinah samostalnikov na končni soglas- nik r. Sodobne raziskave daljšanja z j so redke in problemsko ozko usmerjene,1 v preteklosti so bili v razpravah izpostavljeni različni pogledi na zapisovalne možnosti tujih lastnih imen.2 Namen prispevka je predstaviti obravnavo daljša- nja osnove z j (s težiščem na lastnih imenih) v pravopisnih priročnikih, z rezul- tati korpusne analize preveriti sodobno rabo oz. omahovanje pišočih v besedilih knjižnega jezika pri težavnejših primerih ter prikazati nekatere predlagane rešit- ve v predlogu novih pravopisnih pravil (Pravopis 8.0). Ob potekajoči prenovi sta namreč smiselna pogled v preteklost in kritično ovrednotenje pravopisnih rešitev. Pravopisna prenova pri konkretnih vsebinskih vprašanjih upošteva tudi načelo izročila in izhaja iz obstoječe kodifikacije, v njej išče morebitne pomanj- kljivosti in zapolnjuje vrzeli, upošteva pa tudi premike v rabi, ki jih je mogoče sistemsko opisati in ovrednotiti. 2 daljšanje osnove z j v PravoPisnih Priročnikih V preteklosti se pravila o daljšanju z j v pravopisih vsebinsko niso bistveno spre- minjala. Mestoma so nedosledno izpeljane rešitve v pravilih in slovarju; na nedo- slednost kažejo neenotne slovarske uresničitve, ki se pojavljajo na dveh ravneh, in sicer so rešitve različne: (1) v posameznem pravopisnem priročniku pri istovrstnih primerih (npr. Cher- bourg [šerbúr], rod. Cherbourga [šerbúrja] proti Strasbourg [strazbúr], rod. Strasbourga [strazbúra] v SP 2001) in (2) kronološko v različnih pravopisnih priročnih pri istih primerih (npr. Bona- parte, rod. Bonaparteja v SP 1935 in 1950 proti Bonaparte, rod. Bonaparta v SP 1961 proti Bonaparte, rod. Bonaparta tudi Bonaparteja v SP 2001). Obravnavo daljšanja z j v pravopisu – čeprav gre za slovnično posebnost prve moške sklanjatve – je mogoče utemeljiti z argumenti: (1) daljšanje osnove z j pri samostalnikih moškega spola povzroča spremembo končaja osnove in zato premeno po preglasu, ki se kaže v zamenjavi končni- škega o z e; 1 Npr. v prispevku Podaljšava večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r (Rotovnik Omerzu – Stramljič Breznik 2022) je ob analizi sodobnega gradiva predstavljeno uresničevanje pravopisnih načel v rabi pri moških samostalnikih na končni r; v prispevku Končaj v tujih moških lastnih imenih iz evropskih jezikov, zapisanih v latiničnih pisavah (Kocjan - Barle 2012) je pred- stavljeno prevzemanje tujih moških imen glede na končaje, ki se v zapisu razlikujejo od izgovora. 2 Npr. razprava med Tomincem (1933), Brežnikom (1933) in Debeljakom (1933) v Ljubljanskem zvonu. 27Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) (2) pri sklanjanju tujih imen in pisno nepodomačenih poimenovanj v sloven- ščini se večinoma pojavlja le daljšanje osnove z j, druga daljšanja osnove so redkejša (npr. daljšanje s t pri nekaterih imenih zlasti slovanskega izvora); (3) pri nekaterih tujih imenih je zaradi razlik med izgovorom in zapisom podaljševanje bodisi govorno in pisno (ko sta pisna in govorna podoba prekrivni oz. so glasovi á, é/e, í/i, ó, ú/u ali r zapisani s črkami a, e, i, o, u ali r) bodisi le govorno (ko govorna in pisna podoba nista skladni oz. so glasovi á, é/e, í/i, ó, ú/u ali r v prevzetih besedah zapisani s črkami ali črkovnimi sklopi, ki izkazujejo drugačna razmerja med črkami in glasovi kot v slovenščini); (4) zlasti pri prevzetih besedah, katerih zapis in izgovor nista skladna, ter pri samostalnikih moškega spola na soglasniški končaj r, pri katerih daljšanje osnove ni predvidljivo in je glede na dvojnično normo v času spremenljivo, se pri uporabnikih slovenščine pojavljajo jezikovne zadrege. V nadaljevanju so predstavljene skupine samostalnikov moškega spola, pri katerih uveljavljamo daljšanje z j in pri katerih je (gledano kronološko) v priročnikih pri- hajalo do neusklajenih rešitev, in sicer:  nekatera tuja (zlasti francoska) imena, ki daljšajo osnovo samo v govoru;  imena na končni samoglasnik e, ki je bodisi del osnove bodisi končnica;  imena na končni r ter  imena na končni govorjeni r, ki mu v zapisu sledi nema črka ali nemi črkovni sklop (tj. nema črka e v pisnem končaju -‹re› oz. črka za soglasnik ali črkovni sklop). Pri naštetih kategorijah samostalnikov, ki daljšajo osnovo z j, je zaradi neskladne govorne in pisne podobe ali tudi izkazane variantnosti mogoče govoriti o obliko- slovno težavnejših primerih sklanjanja v slovenščini. 3 tUja imena, ki daljšajo osnovo samo v govoRU V preteklosti je bilo zaradi razlik med zapisom in govorom vzpostavljeno na- čelo, da je daljšanje osnove z j odvisno od pisnega končaja. Samo v govoru daljšajo osnovo nekatera tuja (zlasti francoska) moška imena s pisnimi soglasni- škimi končaji, ki so lahko nemi (tudi v črkovnem sklopu) ali del veččrkja s samoglasniškim izgovorom (npr. Dumas [dimá], rod. Dumasa; Andrew [êndru], rod. Andrewa). Pri tujih imenih zapisovalna pravila sledijo načelu, da se za sa- 28 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih moglasniškimi pisnimi končaji daljšanje z j uresničuje govorno in pisno,3 za soglasniškimi pa le govorno: Sklanjatev se ravna v pisavi po tuji pisni osnovi, v izreki pa po tuji fonetični (glasovni) osno- vi, n. pr. Descartes, rod. Descartesa, svoj. prid. Descartesov (izg.: dekárt, dekárta, dekártov); Calais, rod. Calaisa, prid. calaiski (izg.: kalê, kalêja, kalêjski); Diderot, rod. Diderota, prid. Diderotov izg.: didró, didrója, didrójev). [...] Osnovam na -e, -i in na poudarjeni samoglasnik pritikamo končnico -j-, osnove na -e: [...] Bramante, Bramanteja [...]; osnove na -i: Assisi (izg.: asizi), rod. Assisija [...]; osnove na poudarjeni samoglasnik: [...] Bourdaloue, rod. Bourdalouja; Richelieu, rod. Richelieuja. (SP 1935: § 18–19) V SP 1935 je bila sprejeta pravopisna rešitev, ki je veljavna še danes in je predvi- dena v predlogu Pravopisa 8.0, čeprav so se v preteklosti pojavljale težnje, da bi bilo daljšanje z j pri pisnih soglasniških končajih razvidno tudi v zapisu. Breznik je v SP 1920 predlagal rešitev z vezajem, od katere je v SP 1935 odstopil. V SP 1920 predlagani vezaj bi ločeval končnico/obrazilo od osnove/podstave: »Vezaj (-) nam rabi: da ločimo sklonilo in slovenske končnice pri tujih lastnih imenih, zlasti fran- coskih, n. pr. Impresionizem Manet-jev je bistveno to, kar tehnika George-ova ali Momberte-ova« (SP 1920: § 57). Rešitev z vezajem je kasneje zagovarjal tudi To- minec z argumentom, da »postavljamo radi jasnosti med ime in končnico vezaj« (Tominec 1933: 317), npr. Amyot, rod. Amyot-ja. Zapisovalna rešitev z vezajem naj bi omogočala pravilno izreko in odpravila nejasnosti, saj bi vezaj nakazal, »da je končna pisana, a nema črka za končnico brez pomena« (Tominec 1933: 315). Odstopanje od pravila se glede na dvojnično normo (z daljšanjem osnove z j v zapisu in brez njega), ki je izkazana v rabi, pojavlja pri imenih na končni govorjeni samoglasnik in zapisani končni nemi r (Fourier [furjé], Garnier [gar- njé], Montpellier [monpeljé]). V preteklosti v pravopisnih priročnikih daljšanje z j ni bilo predvideno, kar je skladno s pravilom o nespremenljivosti pisne osnove, če samoglasniku v izglasju sledi samoglasniška nema črka ali nemi črkovni sklop, v govoru pa se podaljšuje z j, npr. nema črka s (Beaumarchais [bomaršé], rod. Beaumarchaisa [bomaršêja]), nema črka x (Chamonix [šamoní], rod. Chamonixa 3 Daljšanje z j je v zapisu in govoru predvideno pri tujih imenih na končni naglašeni samoglasnik, nenaglašeni i (ta je lahko zapisan tudi s črko y ali veččrkji, npr. ey) ter nekončniška nenaglašena e in o pri daljšanju osnove z j sledijo slovenskemu vzorcu ter daljšajo osnovo govorno in pisno (npr. Assisi, rod. Assisija; Calgary, rod. Calgaryja; Makalu, rod. Makaluja; Nietzsche, rod. Nietz­ scheja). Enako je tudi pri imenih, pri katerih je izglasje zapisano s samoglasniškimi dvočrkji ali črkovnimi sklopi (Monroe, rod. Monroeja). Zapisovalna izjema je bila v preteklosti vzpostavljena pri imenih s skupino samoglasnikov, ki se konča na -i (ali -y). Pravopisna pravila iz let 1935, 1950 in 1962 predvidevajo za to skupino le govorno daljšanje z j (Macaulay, rod. Macaulaya; Cambrai, rod. Cambraia). Pregibanje skupine imen s samoglasniškimi končaji je bilo poenoteno v SP 2001, ki za celotno skupino predlaga pisno in govorno daljšanje z j: »Če pisni dvoglasnik zaznamuje en sam govorjeni samoglasnik, se za takim i ali y piše govorjeni j: Disney [dízni] Disneyja, Swansea -ja, Quai d’Orsay [ké dorsé] Quai d’Orsayja« (SP 2001: § 782). 29Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) [šamoníja]). V preglednici 1 prikazana raba4 kaže, da se pri imenih na govorjeni soglasnik in zapisani nemi r daljšanje z j izkazuje tudi v zapisu, pri nekaterih ime- nih je daljšanje z j produktivnejša zapisovalna uresničitev. Preglednica 1: Daljšanje z j pri samostalnikih na govorjeni soglasnik in zapisani nemi r v pravopisnih priročnikih 1935–2001 in Gigafidi 2.0 SP 1935 SP 1950 SP 1962 SP 2001 Gigafida 2.0 Rodilnik s pisno podaljšavo brez pisne podaljšave Montpellier, rod. Montpelliera Montpellier, rod. Montpelliera Montpellier, rod. Montpelliera Montpellier, rod. Montpelliera 397 292 Chenier, rod. Cheniera Chenier, rod. Cheniera Chenier, rod. Cheniera Chenier, rod. Cheniera 13 7 Nodier, rod. Nodiera Nodier, rod. Nodiera Nodier, rod. Nodiera Nodier, rod. Nodiera 23 47 Garnier, rod. Garniera 25 27 Zapisovalno prakso je mogoče nasloniti na vidni vtis in vzporednost s slovenskim sistemom oz. analogijo s končaji, ki v slovenščini daljšajo osnovo z j tudi v zapisu – v slovenščini nekatere besede s pisnim in govornim končajem r daljšajo osnovo z j v zapisu in govoru, npr. vodnar, rod. vodnarja. Da je zapisovalna uresničitev s podaljšano osnovo pogosta, potrjujejo tudi iz francoščine prevzete pisno nepodomačene občne besede, ki se končajo na samo- glasnik in jim v zapisu sledi nemi r, saj se v rabi podaljševanje z j pri tej skupini besed uresničuje tudi v zapisu5 (sommelier, rod. sommelierja/sommeliera), čeprav je v SP 2001 pri tej skupini besed kodificiran zapis brez podaljšave (financier, rod. financiera; sommelier, rod. sommeliera). Tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pri teh besedah osnova ni podaljšana (rentier, rod. rentiera; roman- cier, rod. romanciera). V obeh priročnikih je sicer pri večini besed te skupine kot prednostna navedena pisno podomačena oblika (croupier gl. krupje). Med obč- noimenskimi besedami tega tipa izstopa samostalnik premier, saj je obravnava v jezikovnih priročnikih neenotna. V preteklosti se je pri tem samostalniku uve- ljavil tudi izgovor po črki – končna črka r je torej tudi izgovorjena, kar se pojavi najprej v SSKJ (premier -a [-miêr in -mjêr, in -mjé -ja]). V SP 1950 in 1962 je bil ob zapisu premier, rod. premiera predviden le izgovor [premjé, rod. premjéja], v 4 Raba je bila preverjana v korpusu Gigafida 2.0, ki vključuje večinoma lektorirana besedila, navedene so številčne pojavitve oblik v korpusu. 5 V korpusu Gigafida 2.0 je 396 oblik s podaljšavo (sommelierja) in 189 brez nje (sommeliera). 30 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih SP 2001 pa je predviden zapis s podaljšavo (premier, rod. premierja) in dvojnični izgovor [premjêr in premjé -êja]. Preglednica 2: Samostalnik premier v pravopisnih priročnikih 1950–2001 in SSKJ SP 1950 SP 1962 SSKJ SP 2001 premier, rod. premiera [premjé, -éja] premier, rod. premiera [premjé -ja] premier, rod. premiera6 [-miêr in -mjêr, in -mjé -ja] premier, rod. premierja [premjêr in premjé -êja] Danes ni mogoče izpeljati, ali je podaljšava z j v zapisu posledica izgovora po črki [premjêr]7 in je daljšanje z j posledica vzporednosti s slovenskim vzorcem (pastir, rod. pastirja) ali gre za pisno zaznamovanje daljšanja z j ob izgovoru [premjé]. V korpusu Gigafida 2.0 je zaradi neustrezne lematizacije (samostalnik premiera je v nekaterih primerih lematiziran kot premier) veliko šuma, ugotoviti pa je mogoče, da so pogosti tako zapisi s podaljšavo (ki je po SP 2001 edina ustrezna možnost) kot brez nje. Ob prenovi pravopisnih pravil je izkazano dvojnično normo, ki se kaže pri tujih imenih (in tudi občnoimenski leksiki) na končni govorjeni samoglasnik in zapisani nemi r, smiselno upoštevati, saj se je vzpostavila kljub pravopisnemu predpisu, ki pri imenih na govorjeni samoglasnik in zapisani nemi r ne predvideva daljšanja z j v zapisu. Izhajajoč iz dvojnične norme ter z naslonitvijo na slovenski vzorec, ki omogoča pisno daljšanje z j za pisnim končajem r, je povsem utemeljeno, da se pri tujih imenih in pisno nepodomačenih besedah na končni govorjeni samoglasnik in končni zapisani nemi r daljšanje z j uresničuje v govoru in zapisu tudi za soglasniško črko r (Montpellier, rod. Montpelliera in Montpellierja; sommelier, rod. sommeliera in sommelierja). V predlogu Pravopisa 8.0 je govorno in pisno daljšanje z j predvi- deno ob primeru sommelier (Pravopis 8.0, Glasovno-črkovne premene: člen 130), ob pripravi končne različice pravil pa bi bilo smiselno skupino samostalnikov na končni govorjeni samoglasnik in zapisani nemi r obravnavati samostojno ter tudi pisno daljšanje z j prikazati kot ustrezno dvojničnost možnost za knjižni jezik. 4 imena na končni samoglasnik e, ki je bodisi del osnove bodisi končnica Med samostalnike moškega spola spadajo tudi imena s samoglasniško končnico v imenovalniku. Do daljšanja osnove z j v govoru in zapisu prihaja, če se osnova končuje na naglašeni samoglasnik ali nenaglašena i in u ter nenaglašeni e, če ta 6 V listkovnem gradivu za SSKJ (LG) je 14 zgledov, v katerih se pojavlja neimenovalniška oblika besede premier, 13 med njimi jih je z nepodaljšano osnovo. 7 Branje po črki je mogoče pripisati tudi vplivu samostalnikov z istim končajem, ki niso prevzeti iz francoščine (npr. terier) in jih izgovarjamo s končnim [r]. 31Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ni končnica. Primeri z nenaglašenim e so problematični, ker je lahko končni sa- moglasnik zadnji glas osnove ali spremenljiva končnica, od česar je odvisno tudi daljšanje osnove z j – če je nenaglašeni končni e del osnove, v stranskih sklonih prihaja do daljšanja z j oz. t. Pravila starejših pravopisnih priročnikov so izhajala iz delitve imen na domača in prevzeta – domača imena podaljšujejo osnovo s t, prevzeta pa z j.8 Preglednica 3: Daljšanje osnove z j pri imenih na končni nenaglašeni e v pravopisnih priročnikih 1935–2001 in rabi SP 1935 SP 1950 SP 1962 SP 2001 Gigafida 2.0 s podaljšavo brez podaljšave Bonaparte, rod. Bonaparteja Bonaparte, rod. Bonaparteja Bonaparte, rod. Bonaparta Bonaparte, rod. Bonaparta tudi Bonaparteja 108 88 Pordenone, rod. Pordenona Pordenone, rod. Pordenona Pordenone, rod. Pordenona 83 444 Borghese, rod. Borgheseja Borghese, rod. Borgheseja Borghese, rod. Borghesa tudi Borgheseja 16 25 SP 1935 je za tuja imena na nenaglašeni e predvidel le podaljšavo z j: »Osnovam na -e [...] pritikamo končnico -j-; osnove na -e: Goethe (izg.: göte), rod. Goetheja, svoj. prid. Goethejev; Bramante, Bramanteja, Bramantejev itd.« (SP 1935: § 19). Pravilu je izjemo dodal SP 1950, izhodišče pa je ostalo enako – pri tujih lastnih imenih, ki se »končuje[jo] v pismu in govoru na nepoudarjeni -e [...], pišemo pred samoglasnikom v obrazilu -j-« (SP 1950: § 34). Izjemo predstavljajo romanska občna in rojstna imena, »ki se sklanjajo po slov. moških primerih: breve breva, konklave konklava, [...] Giuseppe -eppa [džuzépe -épa]; tako včasih tudi večzložna lastna imena: Pordenone -ona [pordenóne -óna], Belvedere -era [belvedêre -êra] ipd.« (SP 1950: § 34). Pravilo ni bilo dosledno izpeljano v slovarskem delu, saj se pri romanskih imenih v rodilniku pojavlja daljšanje z j kot edina sklanjatvena možnost (Bonaparte, rod. Bonaparteja; Borghese, rod. Borgheseja). Pravilu iz SP 1935 je sledil tudi SP 1962, ki je ob romanskih imenih na nenaglašeni e opozoril na neustaljenost, saj »sklanjamo Giuseppe Giuseppa Giu- seppov, Pantalone Pantalona Pantalonov, pa Silone Siloneja Silonejev, Felice Feliceja. Zemljepisna imena na končni nepoudarjeni -e na splošno sklanjamo 8 Delitev je v nekaterih primerih problematična (npr. Arne), saj mnenja poznavalcev glede izvora – domačega ali tujega – niso enotna (prim. Dobrovoljc idr. 2017). Dvojnično normo je mogoče po- trditi gradivsko, saj korpusno gradivo (Gigafida 2.0) npr. ob pregledu rodilniških oblik ob imenu Arne Hodalič kaže skoraj povsem enakovredno rabo oblik Arneja Hodaliča (73 pojavitev) in Arneta Hodaliča (64 pojavitev). V Pravopisu 8.0 je glede na starejše pravopisne priročnike pri nekaterih osebnih imenih in priimkih na končni nenaglašeni e predlagano, da je v knjižni rabi daljšanje z j ali t enakovredna možnost, izbira pa je odvisna od nosilca imena in od regionalne ali rodbinske navade, ki jo v knjižnem jeziku ohranjamo (Pravopis 8.0, Glasovno-črkovne premene: člen 82). 32 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih po zgledu: Pordenone Pordenona« (SP 1962: § 63). Pravila SP 2001 so skopa, izpostavljeno je, da pri končnem nenaglašenem e prihaja do daljšanja z j, »če se osnova ne podaljšuje s t in če seveda -e ni končnica« (SP 2001: § 781), predvidene pa so dvojnice v dvomnih primerih (Čašule, rod. Čašuleja ali Čašula), ko je lahko končni e »del osnove ali pa končnica (boljša je druga možnost)« (SP 2001: § 781). Majdič je že pred desetletji opozoril, da formalni kriterij, ki uravnava sklanja- nje glede na razmerje domače proti tujemu, ni zadovoljiv in da pri imenih moškega spola na e »[p]rimerjava med v normativnih priročnikih zapisanimi pravili in de- jansko jezikovno rabo kaže na pogosta razhajanja« (Majdič 1985: 56). Pri imenih z nenaglašenim končajem e je sklanjatveni vzorec precej nenapovedljiv, saj lahko nekatera imena sklanjamo (1) s podaljšavo s t, (2) s podaljšavo z j ali (3) brez podaljšave. Pri nekaterih sta zaradi omahovanja mogoča dva sklanjatvena vzorca. Sklanjatveni vzorec je deloma napovedljiv v posameznih skupinah imen, npr.: (1) s podaljšavo s t sklanjamo domača in nekatera slovanska imena (npr. Cene, Stipe); (2) s podaljšavo z j sklanjamo večinoma tuja osebna imena (npr. Goethe, Kette); (3) brez podaljšave sklanjamo nekatera slovanska osebna imena (npr. Hrvoje); (4) s podaljšavo s t ali j sklanjamo nekatera osebna imena, večinoma slovanskega izvora (npr. Ante). Pri zemljepisnih imenih za tuje zemljepisne danosti (eksonimi ali endonimi) je vzorec manj napovedljiv, večinoma jih sklanjamo s podaljšavo z j (Tennessee, Be- lize), redka sklanjamo tudi brez podaljšave (Čile, Tenerife), še redkeje pa jih skla- njamo po dveh sklanjatvenih vzorcih (Pordenone, Pijade). Po dveh sklanjatvenih vzorcih se sklanjajo nekatera tuja osebna imena znanih oseb (npr. Bonaparte). V predlogu Pravopisa 8.0 so glede na predhodne pravopisne priročnike in slovar knjižnega jezika natančneje opredeljena in predstavljena imena s končnim e, ki daljšajo osnovo z j. Opisane so skupine, pri katerih je sklanjatveni vzorec predvidljiv. Zaradi nenapovedljivosti vzorca pri posameznih skupinah imen, ki je posledica raznolike rabe, so nekatera imena opisno predstavljena, uresničevanje posameznih sklanjatvenih vzorcev pa se uravnava glede na rabo. Novost glede na SP 2001 je ovrednotenje uveljavljanja daljšanja z j in t pri nekaterih osebnih ime- nih in priimkih na končni nenaglašeni e kot enakovredne možnosti v sodobnem knjižnem jeziku. Prevzemalna pravila za nekatere slovanske jezike se v Pravopisu 8.0 podrobneje posvečajo problemom daljšanja osnove pri imenih na končni e, in sicer je skupna lastnost imen, pri katerih omahujemo glede izbire podaljšave, da so navadno klicne ali skrajšane oblike imen, npr. iz bolgarščine (Goce, rod. Goceta/ Goceja), bosanščine (Sule, rod. Suleta/Suleja), makedonščine (Tale, rod. Taleta/ Taleja), srbščine (Đorđe, rod. Đorđeta/Đorđeja). 33Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 5 samostalniki moškega sPola na končni r Daljšanje osnove z j pri samostalnikih moškega spola na končni r ni predvidljivo, nekatere skupine samostalnikov na končni r osnove ne daljšajo z j. Daljšanje z j je pri nekaterih samostalnikih lahko: (1) edina sklanjatvena možnost (npr. pastir, rod. pastirja); (2) ena od dveh sklanjatvenih možnosti (npr. hektar, rod. hektarja/hektara).9 Daljšanje osnove z j ni predvidljivo niti pri enakozvočnih občnih poimenovanjih in lastnih imenih, saj ni vedno enako uveljavljeno (sever, rod. severa proti Se- ver, rod. Severja; javor, rod. javorja/javora proti Javor, rod. Javorja),10 je pa pri lastnih imenih daljšanje z j produktivnejše.11 Pravopisno pravilo se v preteklosti v pravopisnih priročnikih ni spreminjalo, spreminjale pa so se rešitve pri posameznih primerih, pri katerih so se izkazovali premiki v normi (gl. preglednico 4). Glede na prejšnje pravopisne priročnike je mogoče prepoznati dva vzorca: 1. vzorec: pri nekaterih samostalnikih se v preteklosti osnova ni daljšala, danes pa je daljšanje prednostna ali edina uveljavljena možnost; 2. vzorec: pri nekaterih samostalnikih (večinoma z izglasnim črkovnim sklopom -‹er›) se je v preteklosti osnova daljšala, danes pa je daljšanje neprednostna možnost. Preglednica 4: Daljšanje z j pri besedah na končni zapisani r v pravopisnih priročnikih 1950–2001 in rabi Vzorec Rodilnik SP 1950 SP 1962 SP 2001 Gigafida 2.012 s podaljšavo brez podaljšave javor 1 javora javora javorja in javora 453 45 termofor 1 termofora termofora termofora in termoforja 28 0 gejzir 1 gejzira gejzirja gejzira in gejzirja 587 103 fluor 2 fluora fluor(j)a fluora in fluorja 22 273 poker 2 pokerja pokra in pokerja 23 1137 seter 2 seterja setra tudi seterja 0 59 Kazimir13 1 Kazimira Kazimira Kazimirja 296 36 Ikar 1 Ikara Ikara Ikara 48 33 9 O nepredvidljivosti sklanjatvenega vzorca pri samostalnikih na končni r prim. Jakopin 1967. 10 Tudi pri priimku Prostor (glede na občno poimenovanje prostor), rod. Prostora (Vranjek Ošlak 2023). 11 V SP 2001 je pri večzložnih osebnih imenih daljšanje z j izpeljano skoraj brezizjemno, edina izjema je ime rimskega cesarja, pri katerem osnova ni podaljšana (Sever, rod. Severa). 12 Pri občnih poimenovanjih so bili upoštevani le zapisi pojavnic z malo začetnico zaradi ena- kozvočnih lastnih imen, pri lastnih imenih pa le zapisi z veliko začetnico. 13 Enozložne besede v slovenščini – razen redkih izjem – pri sklanjanju ne daljšajo osnove z j (npr. mir). V preteklosti so se tudi nekatera s temi sestavinami zložena imena sklanjala le z nespremenjeno osnovo (Kazimir, rod. Kazimira; Črtomir, rod. Črtomira), danes pa se pogosteje sklanjajo s podaljšano osnovo. Pri nekaterih imenih pa je bila že v preteklosti (SP 1935, 1950, 1962, 2001) predvidena le podaljšava z j, npr. Božidar, rod. Božidarja. 34 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih V predlogu Pravopisa 8.0 pravila sledijo uveljavljenim pravilom; pri samostalni- kih, pri katerih sta sklanjatveni možnosti dve, je izpostavljeno, da je prednostna tista, ki je v rabi bolj uveljavljena in zato nevtralna: 1. Pri samostalnikih gejzir, hektar, kamamber, lovor, lemur, termofor; Ikar …, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi z nespremenjeno osnovo, je bolj razširjeno sklanjanje z daljšanjem osnove, npr. javor [jávor], rod. javorja [jávorja] tudi javora [jávora]. Izjema: fluor [fluór], rod. fluora [fluóra] tudi fluorja [fluórja]. 2. Pri samostalnikih s končnim -‹er›, ki jih sklanjamo bodisi z daljšanjem osnove bodisi s skrajšano osnovo (zaradi neobstojnega samoglasnika), je bolj razširjeno sklanjanje s skrajšano osnovo, npr. seter [sétər], rod. setra [sétra] tudi seter [séter], seterja [séterja]. Tako še: bager, sfinkter ... (Pravopis 8.0, Glasovno-črkovne premene: člen 85) V primerjavi s SP 2001 so tuja imena na govorjeni in zapisani končni r v Pra- vopisu 8.0 obravnavana v posebnem razdelku. Z zapisom pravila, da »[i]mena z osnovo na govorjeni in zapisani končni r (zlasti v večzložnih samostalnikih) sklanjamo tako, da osnovo daljšamo v govoru in zapisu« (Pravopis 8.0, Glasov- no-črkovne premene: člen 93), je izrecno predstavljeno, da je pri tej skupini tujih imen podaljševanje osnove z j predvidljivo in edina sklanjatvena možnost, npr. nem. Weimar [vájmar], rod. Weimarja [vájmarja], ne *Weimara *[vájmara]. Pri tujih imenih pa sta dve sklanjatveni možnosti uveljavljeni pri nekaterih imenih na končni govorjeni r, ki mu v zapisu sledi nema črka ali nemi črkovni sklop, kar je vzporedno s slovenskim vzorcem, izkazanim pri občnoimenski leksiki (tip javor, rod. javorja/javora). 5.1 Imena na končni r, ki mu v zapisu sledi nema črka ali nemi črkovni sklop Posebno skupino predstavljajo imena s končnim r, ki mu v zapisu sledi nema črka za samoglasnik e (npr. Molière), nemi soglasnik (npr. Ronsard, Flaubert) ali nemi črkovni/soglasniški sklop (npr. Bernhardt). Pri teh imenih je z izhajanjem iz go- vora ter vzporedno s slovenskim vzorcem mogoče uresničevati dve sklanjatveni možnosti, in sicer: (1) s podaljšavo z j, ki je le v primeru pisnega končaja -‹re› razvidna tudi iz zapisa, sicer pa le v govoru, ali (2) brez podaljšave. 5.1.1 Imena s pisnim končajem -‹re› V SP 1935 in 1950 pri prevzetih (angleških in francoskih) besedah s pisnim konča- jem -‹re›, izgovorjenim [r], daljšanje z j pri sklanjanju v pravopisnih priročnikih ni bilo predvideno, čeprav so se v obdobju pred izidom SP 1935 in po njem pojavljale tudi drugačne rešitve. 35Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Preglednica 5: Daljšanje z j pri tujih imenih s pisnim končajem -‹re› v pravopisnih priročnikih 1935–2001 SP 1935 SP 1950 SP 1962 SP 2001 Molière, rod. Molièra Molière, rod. Molièra Molière, rod. Molièra Molière, rod. Molièrja in Molièra Baudelaire, rod. Baudelaira Baudelaire, rod. Baudelaira Baudelaire, rod. Baudelaira in Baudelairja Baudelaire, rod. Baudelaira in Baudelairja Voltaire, rod. Voltaira Voltaire, rod. Voltaira Voltaire, rod. Voltaira in Voltairja Voltaire, rod. Voltaira in Voltairja Shakespeare, rod. Shakespera Shakespeare, rod. Shakespera Shakespeare, rod. Shakespeara in Shakespearja Shakespeare, rod. Shakespeara in Shakespearja Baltimore, rod. Baltimora Yorkshire, rod. Yorkshira Yorkshire, rod. Yorkshira Yorkshire, rod. Yorkshira Tominec je predlagal podaljšavo z j in zapis z vezajem, kar je oprl na argumente, pred- stavljene v poglavju o tujih imenih, ki daljšajo osnovo z j samo v govoru. Daljšanje z j v SP 1935 pri tej skupini ni bilo uveljavljeno, v odgovoru Tomincu ga je zavrnil tudi Debeljak: Svojevoljno se mi zdi nadalje Tominčevo pravilo, da mehča vsak končni slišni r. Srbi so ta j docela izgubili. Nič ne bomo utrpeli, če v tujkah krenemo za njimi, saj imamo sami dosti ta- kih besed: javorova zibel, bukov tečaj, notri se ziblje debel smrčaj. [...] Tako ostane preprosto navodilo: j se pri sklanji vtika samo na besede, ki se končujejo na: a, é, i, o, u, ae, ée, oe, ue. (Debeljak 1933: 384) SP 1935 predvideva, da pri sklanjanju končni nemi e izpade, osnova pa se ne daljša z j: »V odvisnih sklonih odpahujemo nemi -e-, razen v primerih, kjer označuje iz- reko spred stoječega soglasnika. Zgledi: Baltimore (izg.: baltimor), rod. Baltimora, v Baltimoru; Morse (izg.: mors), Morsa, Morsov aparat; Lafontaine (izg.: lafõtên), rod. Lafontaina, prid. Lafontainov« (SP 1935: § 19). Po izidu SP 1935 so se pojavljale rešitve, ki niso sledile pravopisnim pravilom. Slovar slovenskega jezika (1936) Joža Glonarja, enega od kritikov SP 1935, je pri- nesel različne rešitve, npr. Molière, rod. Molièra proti Shakespeare, rod. Shakespe- areja. SP 1950 je nadaljeval pravopisno tradicijo SP 1935: »Imena na -er [-er] dobi- vajo v odvisnih sklonih -j-: Grillparzer -ja -jev, Büchner -ja -jev [...]; ne vrivamo pa -j-, če za -r- odpada nemi -e: Shakespeare -eara -earov [šekspír -ra -ro], Molière -èra -èrov [moljêr -a -o). Voltaire -aira -airov [voltêr -a -o) itd.« (SP 1950: § 36). S tradicijo nepodaljševanja in nezapisovanja soglasnika j je prekinil SP 1962, ki pa ni prinesel sistemskih rešitev, saj je daljšanje z j predvidel kot eno od mož- nosti, ki se uravnava po rabi: Angleška in francoska imena na -re pri sklanjatvi omahujejo: Baudelaire Baudelaira ali Bau- delairja [bodlêr bodlêra / bodlêrja], Voltaire Voltaira ali Voltairja [voltêr voltêra / voltêrja], 36 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih Shakespeare Shakespeara ali Shakespearja [šékspir šékspira / šékspirja]; pri nekaterih pa so v rabi samo ene oblike: Molière Molièra [moljêr móljêra], Moore Moora [mór móra / múr múra], Sartre Sartra [sártr sártra], Montmartre Montmartra [monmártr monmártra]. (SP 1962: § 63) Prav tako je dvojnična možnost zaradi nihanja v rabi predvidena v SP 2001 (§ 781). Nekatere rešitve se pri konkretnih imenih razlikujejo v primerjavi s SP 1962, saj je SP 2001 v slovarju dvojnico uresničil tudi pri imenih, pri katerih je SP 1962 do- ločal samo pisanje brez j. SP 2001 je v slovarju dvojničnost sistemsko prikazal pri vseh večzložnih imenih s pisnim končajem -‹re› (izjema je Yorkshire, pri katerem je predvidena samo možnost brez podaljšave), le pri enozložnih imenih in imenih s polglasnikom v izglasju (Moore [múr], rod. Moora; Montmartre [monmártər], rod. Montmartra) je predvidena le možnost brez podaljšave. Preglednica 6: Pogostnost podaljšanih in nepodaljšanih oblik v Gigafidi 2.0 Ime Gigafida 2.0 brez podaljšave s podaljšavo Baudelaire 227 pojavitev 23 pojavitev Shakespeare 2177 pojavitev 573 pojavitev Baltimore 960 pojavitev 140 pojavitev Yorkshire 283 pojavitev 5 pojavitev More 813 pojavitev 0 pojavitev Analiza sodobne rabe (preglednica 6) kaže, da so pri tej skupini imen pri večzložnih imenih izkazane dvojnice, prevladujejo pa oblike z nepodaljšano osnovo. Ob tem se pojavljajo tudi nepravilni zapisi s končnim e (npr. Yorkshirea: deset pojavitev, Baltimoreja: štiri pojavitve). Raba pokaže vzporednost s slovenskim vzorcem, ki se vzpostavlja pri enozložnih in večzložnih imenih. Vzporedno s slovenskim vzorcem mir : Kazimir se v rabi kaže, da se pri angleških enozložnih imenih (npr. More) dalj- šanje ne uresničuje, zložena imena z enozložnimi sestavinami v drugem delu imena pa se danes vse pogosteje sklanjajo s podaljšano osnovo (Baltimore, rod. Baltimora/ Baltimorja), čeprav so se v preteklosti sklanjala le z nespremenjeno osnovo. Predlog Pravopisa 8.0 predvideva daljšanje z j pri imenih s pisnim končajem -‹re› kot eno od sklanjatvenih možnosti pri vseh imenih iz skupine. Daljšanje z j je ovrednoteno glede na prevladujočo rabo: Daljšanja z j ne poznajo angleške enozložnice s končnim govorjenim r (npr. angl. More [mór], rod. Mora [móra]; Shire [šír], rod. Shira [šíra]). Tako še: angl. Gere [gír], angl. Eyre [êjr], angl. Ware [vêr]. Večzložna ali zložena imena s temi sestavinami v drugem delu imena so v preteklo- sti sklanjali le z nespremenjeno, danes pa tudi s podaljšano osnovo, npr. • angl. Baltimore [báltimọr], rod. Baltimora [báltimọra] tudi Baltimorja [báltimọrja]; • angl. Hampshire [hêmpšir], rod. Hampshira [hêmpšira] tudi Hampshirja [hêmpširja]. (Pravopis 8.0, Glasovno-črkovne premene: člen 85) 37Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 5.1.2 Imena na končni govorjeni r, ki mu v zapisu sledi črka za nemi soglasnik ali nemi črkovni sklop Pri imenih na končni govorjeni r, ki mu v zapisu sledi črka za soglasnik ali nemi črkovni sklop, v SP 1950 in 1962 daljšanje z j ni bilo predvideno, npr.: »Fran- coska imena na govorjeni končni -r navadno sklanjamo brez podaljšane osnove: Flaubert Flauberta [flobêr flobêra], Bernard Bernarda [bernár bernára], Thiers Thiersa [tjêr tjêra], Cherbourg Cherbourga [šerbúr šerbúra]« (SP 1962: § 63). Preglednica 7: Daljšanje z j pri prevzetih besedah z nemimi soglasniškimi črkami za govorjenim r v pravopisnih priročnikih 1935–2001 SP 1950 SP 1962 SP 2001 Flaubert, rod. Flauberta [flobêr -a] Flaubert, rod. Flauberta [flobêr -a] Flaubert, rod. Flauberta [flober -ja] Beaufort, rod. Beauforta [bofór -a] Beaufort, rod. Beauforta [bofór -ja] Colbert, rod. Colberta [kolbêr -a] Colbert, rod. Colberta [kolbêr -a] Colbert, rod. Colberta [kolbêr -ja] D’Alembert, rod. D’Alemberta [dalambêr -a] D’Alembert, rod. D’Alemberta [dalambêr -a] D’Alembert, rod. D’Alemberta [dalambêr -ja] Cherbourg, rod. Cherbourga [šerbúr -a] Cherbourg, rod. Cherbourga [šerbúr -ja] S tradicijo je prelomil SP 2001, ki je ob imenih na govorjeni r, ki mu v zapisu sle- dijo nemi soglasniki, v pravilih sistemsko uvedel govorno daljšanje z j: »Samo v izgovoru svojo osnovo podaljšujejo z j samostalniki na govorjeni samoglasnik ali r in z nemim soglasnikom za seboj: Dumas -a, Diderot -a, Macquart -a, Andrew -a [dimá dimája, didró didrója, makár makár(j)a, éndru éndruja]« (SP 2001: § 784). Čeprav je v pravilih nakazana dvojnična sklanjatvena možnost ob primeru Macquart [makár], rod. Macquarta [makár(j)a], v slovarju dvojnična možnost ni nikoli ure- sničena, saj je pri večini večzložnih imenih predvideno le govorno daljšanje z j. Od ubesedenega pravila odstopata slovarski rešitvi pri imenih Teilhard de Chardin in Strasbourg, saj daljšanje ni predvideno niti kot dvojnična možnost. Preverjanje razširjenosti v rabi je v pisnih korpusih omejeno na preglašene oblike za orodnik in svojilni pridevnik, saj je preglas uresničen le ob daljšanju z j. Analiza kaže, da so v zapisu preglašene oblike uresničene redko (npr. Flaubertev, dve pojavitvi; Flaubertov, 170 pojavitev; s Flaubertem, nič pojavitev; s Flaubertom, dva- najst pojavitev). Na podlagi pisnega korpusa je nemogoče sklepati, kako bi se oblike uresničile v govoru, saj je pridevniško svojilno obliko Flaubertov mogoče govorno uresničiti kot [flobêrjev-] (ob [flobêrov-]), obliko Flaubertev pa le [flobêrjev-]. V Govornem pomočniku so imena tega tipa izgovorjena z j, kar kaže, da se uresničuje izgovor z j, saj je npr. pri imenih Jean-Luc Godard, Ugo Humbert predviden izgovor [žanlík godár], rod. [žanlíka godárja] oz. [igó embêr], rod. [igója embêrja]. 38 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih Predlog Pravopisa 8.0 upošteva rešitve SP 2001 in predvideva daljšanje z j pri imenih na končni r, ki mu v zapisu sledi črka za soglasnik ali nemi črkovni sklop, kot eno od sklanjatvenih možnosti, ki se uresničuje v govoru, v zapisu pa na daljšanje z j lahko kažejo v zapisu preglašene oblike za orodnik in svojilni pridev- nik. V predlogu pravil je ob tem opozorjeno, da se preglas uresničuje le v primeru, ko je osnova v govoru podaljšana z j. 6 Zaključek Obravnava daljšanja z j je bila v starejših pravopisnih priročnikih razdrobljena in nepovezana, izhodišče je bilo slovnično – daljšanje z j je bilo predstavljeno v okviru sklanjanja samostalnikov moškega spola. Ob tem sta se skozi čas vzposta- vili dve težišči opisa, in sicer opoziciji domače proti tujemu ter izgovor proti zapisu, ter načelo, da se daljšanje z j uravnava na dveh ravneh, in sicer pisni in govorni, pri čemer govorjeni j ni nujno razviden v zapisu. Pravopisno uravna- vanje daljšanja osnove z j pri tujih imenih še vedno sledi načelu, zapisanemu v SP 1935, da se »sklanjatev ravna v pisavi po tuji pisni osnovi, v izreki pa po tuji fonetični (glasovni) osnovi« (SP 1935: § 18). V predlogu novih pravopisnih pravil Pravopis 8.0 je pri daljšanju osnove z j slovnično izhodišče upoštevano, hkrati pa je razširjeno in ponatančeno, da na enem mestu prinaša sistematičen opis daljšanja osnove z j in pojavov, povezanih z daljšanjem osnove; odpravljene so neenotnosti prejšnjih pravil, npr. neenotna obravnava imen z istimi končaji,14 morebitne izjeme pa so eksplicitno predstav- ljene in pojasnjene.15 Pojavi so kontrastivno obravnavani z vidika oblikotvorja in besedotvorja, ob tem je predstavljeno razmerje med osnovo in podstavo. Pra- vila in posebnosti so gradivsko razširjeni in vsebinsko dopolnjeni, upoštevajoč rabo in premike v njej, npr. ovrednotenje daljšanja z j in t pri nekaterih osebnih imenih na končni nenaglašeni e kot enakovredne možnosti v knjižnem jeziku. Slovenske (podomačene) in prevzete besede so zaradi sistematičnosti prikaza obravnavane ločeno, tuja imena so obravnavana glede na slovenski sistem – pri- kazani so vzporednosti s slovenskim sistemom in odstopanja od njega. 14 V Pravopisu 8.0 sta npr. imeni Strasbourg in Cherbourg obravnavani enotno, predvideno je sklanjanje na dva načina – s podaljšano ali nepodaljšano osnovo. 15 »Pri imenih iz različnih jezikov s sestavinami -bourg, -burg, -burgh, -borg, ki so bila prevzeta v preteklosti, se je v slovenščini uveljavilo branje po črki ([burg-] ali [borg-]), čeprav npr. franco- ščina zahteva izgovor [bur], angleščina predvsem [bər] in [bra], švedščina [borj] ipd.« (Pravopis 8.0, Glasovno-črkovne premene: člen 99) 39Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Sl ik a 1: D al jš an je z j pr i s am os ta ln ik ih m oš ke ga sp ol a pr i s lo ve ns ki h (p od om ač en ih ) i n pr ev ze tih b es ed ah v P ra vo pi su 8 .0 (v ir : P ra vo pi s 8 .0 ) 40 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih Pravila o daljšanju osnove z j pri samostalnikih moškega spola izhajajo iz vsebin- skih rešitev SP 2001 in jih ob tem dopolnjujejo, slovarska obravnava v ePravopisu pa pri nekaterih primerih glede na SP 2001 prinaša drugačne rešitve, ki kažejo na spreminjajočo se normo. Slika 2: Slovarska uresničitev ob imenih Črtomir in Flaubert v SP 2001 in ePravopisu (vir: Fran) Pregled pravopisnih priročnikov in sodobne rabe kaže, da daljšanje osnove z j – čeprav gre izhodiščno za slovnično vprašanje –, predvsem pri tujih imenih, katerih izglasje je zapisano tako, da slovensko govorečemu ne ponuja intuitivno predvidljivih možnosti pregibanja, zahteva upoštevanje vseh mejnih primerov in vzpostavitev jasnih dogovornih zapisovalnih pravil, ki tradicionalno izhajajo iz naslonitve na glasovno in pisno vzporednost domačih in tujih imen. Glede na preteklost je jezikovna resničnost precej bolj raznolika, zato je za učinkovito pravopisno normiranje potrebna usklajenost med pravopisnimi pravili in slo- varskimi rešitvami. Norma se v času (neodvisno od pravopisnih pravil) spremi- nja,16 kar kaže na dinamičnost jezikovnega sistema. Spreminjajoči se rabi, ki jo je mogoče sistemsko opisati in utemeljiti, morajo slediti tudi pravila za knjižni jezik. liteRatURa Brežnik 1933 = Pavel Brežnik, Tuja lastna imena v slovenščini, Ljubljanski zvon 53.9 (1933), 572–573. Debeljak 1933 = Anton Debeljak, Tuja lastna imena, Ljubljanski zvon 53.6 (1933), 383–384. Dobrovoljc idr. 2017 = Helena Dobrovoljc – Marko Snoj – Silvo Torkar, Sklanjanje in izvor imena »Arne«, Jezikovna svetovalnica (2017), https://svetovalnica.zrc-sazu.si/. ePravopis = ePravopis: slovar slovenskega pravopisa 2014–, https://fran.si. Fran = Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014–, različica 8.0, https://fran.si. 16 Potrebo po prilagoditvi pravopisnih pravil, da bi se bolje ujemala s sodobno jezikovno rabo, npr. nakazuje pisno daljšanje osnove z j pri tujih imenih na govorjeni samoglasnik in zapisani nemi r (tip Montpellier), ki se je v rabi vzpostavilo kljub drugačnim pravopisnim določilom. 41Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., Corpus of Written Standard Slovene Gigafida 2.0, Slovenian langu- age resource repository CLARIN.SI, 2019, http://hdl.handle.net/11356/1320. Govorni pomočnik = Govorni pomočnik: spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru, https://govornipomocnik.rtvslo.si/. Jakopin 1967 = Franc Jakopin, Sklanjatev moških samostalnikov na -r, v: Jezikovni pogovori 2, ur. France Vurnik, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1967. Kocjan - Barle 2012 = Marta Kocjan Barle, Končaj v tujih moških lastnih imenih iz evropskih jezi- kov, zapisanih v latiničnih pisavah, v: Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. Nataša Jakop – Helena Dobrovoljc, Ljubljana: Založba ZRC, 2012. LG = Listkovno gradivo za Slovar slovenskega knjižnega jezika, hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Majdič 1985 = Viktor Majdič, Oblikoslovna podoba samostalnikov moškega spola na -e, Jezik in slovstvo 31.2–3 (1985), 55–62. Pravopis 8.0 = Pravopis 8.0: pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo, https://pra- vopis8.fran.si/. Rotovnik Omerzu – Stramljič Breznik 2022 = Ana Rotovnik Omerzu – Irena Stramljič Breznik, Podaljšava večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, v: Pravopis na zrnu graha, ur. Urška Vranjek Ošlak – Tina Lengar Verovnik, Ljubljana: Založba ZRC, 2022. SP 1899 = Fran Levec, Slovenski pravopis, Dunaj: Cesarska kraljeva zaloga šolskih knjig, 1899. SP 1920 = Anton Breznik, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1920. SP 1935 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Znanstveno društvo – Uči- teljska tiskarna, 1935. SP 1937 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1937. SP 1938 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1938. SP 1950 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950. SP 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11970–1991, https://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, spletna objava 2014. Tominec 1933 = Ivan Tominec, O pregibanju lastnih imen iz zapadnoevropskih jezikov, Ljubljanski zvon 53.5 (1933), 314–317. Vranjek Ošlak 2023 = Urška Vranjek Ošlak, Sklanjanje priimka »Prostor«, Jezikovna svetovalnica, 2023, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/. sUmmaRy Lengthening Stems with -j- Occurring in Proper Nouns in Slovenian Normative Guides The lengthening of a stem with -j- is one of the special morphological features of Slove- nian, occurring in certain groups of masculine nouns of the first declension. Lengthening with -j- depends on the pronunciation because it occurs when the masculine noun ends with the stressed vowels á, é, í, ó, ú; unstressed i and u; unstressed e when e is not a suffix; or in certain groups of nouns ending in the consonant r. This article presents cer- tain groups of masculine nouns, focusing on foreign proper nouns for which normative manuals offer inconsistent solutions (chronologically speaking) or that may be conside- red more problematic cases due to discrepancies between spoken and written forms or demonstrated variability, namely (1) some foreign (especially French) proper nouns that lengthen the stem only in speech; (2) proper nouns ending in the vowel e, which is either part of the stem or a suffix; (3) proper nouns ending in r, and (3.1) proper nouns ending in a spoken r followed by a silent letter or silent letter combination in writing. The discussion 42 Manca Černivec  O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih is supplemented by the results of a corpus analysis that examines contemporary usage. A look at the status in the normative manuals and today’s language usage, which is much more diverse compared to the past, shows that the lengthening of a stem with -j-, especial- ly in foreign nouns in which the ending is written in a way that does not offer intuitively predictable inflectional possibilities to Slovenian speakers, requires the consideration of all borderline cases and, in the ongoing revision of orthographic rules, the establishment of clear, agreed-upon spelling rules traditionally based on parallelism between the pronun- ciation and spelling of native and foreign (proper) nouns. 43Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 43–57 eva Trivunović diahRoni Razvoj fRazema solzna dolina / dolina solz v slovenskem knjižnem jeZiku Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.03 V članku je predstavljen diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz, ki je bil v pr- vih obdobjih slovenskega knjižnega jezika izjemno pogost. Razlog za njegovo izstopajočo frekvenco bi lahko bilo pojavljanje frazema v antifoni Salve regina. Prvi ohranjeni zapis te antifone v slovenskem jeziku je iz 15. stoletja, torej ima na Slovenskem že dolgo tradicijo, kasneje pa je pogosto bila del lekcionarjev in brevirja. Na podlagi raznovrstnih gradivskih in slovarskih virov je predstavljeno spreminjanje oblike, pomena in rabe frazema od 16. stoletja do sodobnega časa. Ključne besede: izbiblijski frazem, slovenski knjižni jezik, diahrona frazeologija, dia- hroni razvoj Diachronic Development of the Phraseological Unit solzna dolina / dolina solz ‘valley of tears’ in Slovenian Literary Language This article discusses the diachronic development of the phraseological unit solzna dolina / dolina solz ‘valley of tears’ in Slovenian literary language. The phraseological unit was very frequently used in the early periods of the Slovenian literary language. The reason for its’ notable frequency could be the occurrence of the phraseological unit in the antiphon Salve Regina. The first written record of a Slovenian translation of Salve Regina is from the fifteenth century and thus has a long tradition in Slovenia. Later it was included in mul- tiple lectionaries and breviary. On the basis of a wide array of texts and dictionary sources, the changes in form, meaning and use of the phraseological unit from the sixteenth century to today are presented. Keywords: Bible-derived phraseological unit, Slovenian literary language, diachronic phraseology, diachronic development 1 Uvod V1obsežni diahroni analizi razvoja 52 frazemov v slovenskem knjižnem jeziku, ki zajema celotno obdobje slovenskega knjižnega jezika od prvih tiskanih knjig iz Eva Trivunović  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  eva.trivunovic@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0002-9136-519X Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa PODOBA – BESEDA – ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400–1800 (P6-0437), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko de- javnost Republike Slovenije (ARIS). 44 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... sredine 16. stoletja do sodobnega časa (Trivunović 2023), je bilo ugotovljeno, da v starejših obdobjih po pogostosti izrazito izstopa frazem solzna dolina / dolina solz, a iz analize ni bilo razvidno, zakaj je ravno ta frazem tako frekventen. Ta prispe- vek zato poskuša z dodatno raziskavo virov ponuditi odgovor na to vprašanje ter natančneje osvetliti oblikovni in pomenski razvoj frazema. V prvem delu so predstavljeni viri za raziskavo in uporabljena metodologija, nato so primerjalno prikazane nekatere ključne ugotovitve prvotne analize, temu pa sledi diahrona analiza frazema, kjer so predstavljeni njegov izvor, okoliščine, ki so domnevno doprinesle k njegovi izraziti pogostosti v starejših obdobjih sloven- skega knjižnega jezika, ter razvoj oblike, pomena in rabe. 2 UpoRabljeni viRi in metodologija Analiza zajema obdobje od začetkov slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju do sodobnega knjižnega jezika ter temelji na raznovrstnih slovarskih in gradivskih virih. Za ugotavljanje stanja v 16. stoletju sem uporabljala lastno- in občnoimen- sko kartoteko za slovenski knjižni jezik 16. stoletja.1 Abecedno urejeni listkovni kartoteki sta nastali za potrebe priprave Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (v nadaljevanju SSKJ16). Narejeni sta z metodo popolnega izpisa vseh be- sed v vsakokratni rabi iz vseh protestantskih besedil 16. stoletja (Merše 2011: 7). Kartoteki vsebujeta 53 del protestantskih piscev; od slovarskih virov sta vanjo vključena dva Megiserjeva slovarja: nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM iz leta 1592 (MD 1592) in Thesaurus Polyglottus iz leta 1603 (MTh 1603). Oba slovarja sta v kartoteki vključena v ob- liki kartotečnih listkov, ki so bili izdelani z izpisom po metodologiji za pripravo obrnjenih slovarjev s slovenskim izhodiščem.2 Za iskanje frazemov v kartotečnem gradivu so bile pregledane vse pojavitve leksemov, za katere sem predvidevala, da bi lahko bili sestavine iskanega frazema, ob tem pa sem upoštevala določeno mero variantnosti in odstopov od sodobne oblike frazema. Pomembno je dejstvo, da je to gradivo zvrstno omejeno zlasti na verska bese- dila, biblijske prevode in manjši fond takrat nastalih jezikovnih priročnikov (abe- cedniki, slovnica, slovarji idr.; prim. seznam virov za SSKJ16 v Ahačič idr. 2021: 37–38), saj raba v teh besedilih ni nujno odraz splošne rabe v tem obdobju (Legan 1 Poleg kartoteke sem pri delu uporabljala tudi nastajajoči SSKJ16, katerega prva knjiga je izšla leta 2021 in vsebuje gesla A–D; leta 2022 je bila na portalu Fran objavljena spletna različica prve knjige slovarja, leta 2023 pa je bil objavljen prvi letni prirastek, ki vsebuje izbrana gesla na črki E in F. 2 Leta 1967 je Annelies Lägreid izdala MD 1592 kot obrnjeni slovensko-nemško-latinski slovar; slovarju je dodan tudi posnetek prve izdaje. Leta 1977 je Jože Stabej izdal obrnjeni MTh 1603 kot slovensko-latinsko-nemški slovar. Stabejev obrnjeni slovar je bil leta 2023 prirejen in ob- javljen na slovarskem portalu Fran. 45Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Ravnikar 2017: 39). Zato moramo biti ob odsotnosti določenega frazema v gradivu pazljivi pri interpretaciji: če nekaj v gradivu ni izpričano, ni nujno, da ni bilo v rabi v drugih kontekstih ali v govorjenem jeziku. Tako na podlagi ohranjenih pisnih virov ne moremo povsem zanesljivo trditi, kateri frazemi so bili zares v rabi v slovenskem jeziku 16. stoletja. Nadalje sem v analizo vključila 18 različnih slovarskih virov in dva korpusa: za analizo frazemov v preteklih obdobjih Korpus starejših besedil IMP (1584– 1918) (Erjavec 2014; v nadaljevanju IMP), za sodobni jezik pa korpus Gigafida 2.0 (Krek idr. 2019). Od slovarskih virov sem za potrjevanje frazemov v preteklih obdobjih jezikovne zgodovine uporabljala: (a) starejše slovarje, ki so nastali v preteklosti in opisujejo sočasni jezik (Gutsman 1789, Murko 1833, Cigale 1860, Pleteršnik 1894–1895,3 Glonar 1936); ter (b) zgodovinske slovarje, ki opisujejo jezik preteklih obdobij:  Jože Stabej: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710) (obrnjeni zgodovinski slovar na podlagi rokopisnih slovarjev iz obdobja 1680–1710);  Marko Snoj: Slovar jezika Janeza Svetokriškega (avtorski zgodovinski slovar na podlagi slovenskega dela besedila pridig Janeza Svetokriškega iz Svetega priročnika (1691–1707));  Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novome- škega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Sta- beja (obrnjeni zgodovinski slovar na podlagi rokopisnega slovarja iz obdobja 1711–1712);  Marko Snoj: Slovar Pohlinovega jezika (avtorski zgodovinski slovar na pod- lagi jezikoslovnih del Marka Pohlina iz obdobja 1765–1798);  Kartoteka za pripravo obrnjenega slovarja na podlagi nemško-slovenskega rokopisnega slovarja Valentina Vodnika (1804–1806); pripravil Jože Stabej.4 V analizo so vključeni tudi sodobni splošni (SSK2, eSSKJ) in pravopisni slovarji (SP 2001, ePravopis) ter specializirani frazeološki slovarji in zbirke (Pavlica 1960, Bojc 1980, Slovar slovenskih frazemov (v nadaljevanju SSF), Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov (v nadaljevanju SPP)) za opis sodobnega stanja v jeziku.5 Ob analizi razvoja 52 frazemov v slovenskem knjižnem jeziku (Trivunović 2023) se je kot ključno izkazalo, da se v diahrone raziskave takega tipa vključi 3 Uporabljala sem transliterirano izdajo, ki je od leta 2014 dostopna na portalu Fran. 4 Gradivo hrani Oddelek za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ra- movša ZRC SAZU. 5 Glede na predhodne objave (predvsem Trivunović 2019, delno tudi Trivunović 2022) so viri nekoliko razširjeni, saj so bili naknadno vključeni še Slovar Pohlinovega jezika (Snoj 2021), Pregovori in reki na Slovenskem (Bojc 1980), eSSKJ, SP 2001, ePravopis in SPP. 46 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... čim večje število čim bolj raznovrstnih virov. Predvsem za slovarje, ki so nastali pred drugo polovico 18. stoletja, je značilno, da pojavitev besede v slovarju ne nedvomno potrjuje, da se je ta takrat uporabljala, temveč da jo je avtor slovarja poznal, saj so besede in besedne zveze pogosto prepisovali iz že obstoječih slo- varjev brez potrditve v dejanski rabi (Legan Ravnikar 2011b: 294, op. 4). Pri stalnih besednih zvezah je mogoče tudi, da jih je avtor slovarja sproti kalkirano prevajal po latinščini ali nemščini, da bi dokazal bogastvo in enakovrednost slo- venskega jezika (Legan Ravnikar 2011a: 186). Prisotnost frazema le v slovarjih do druge polovice 18. stoletja tako ne pomeni nujno, da je bil frazem takrat v slovenskem knjižnem jeziku dejansko v rabi. Hkrati je tudi v korpusu IMP delež besedil, ki so nastala pred 19. stoletjem, zelo majhen, zato so podatki tako iz slovarjev kot iz korpusa za obdobje od začetka 17. stoletja do 19. stoletja naj- manj zanesljivi.6 V obdobju razsvetljenstva na prehodu iz 18. v 19. stoletje so se v širšem srednjeevropskem prostoru oblikovali novi koncepti predvsem eno- jezičnih slovarjev, za katere so bili značilni: (1) dokumentiranost jezikovnega gradiva in aktualna raba, (2) zbiranje avtohtonega besedja ljudskih jezikov ter (3) opremljenost slovarskih sestavkov s kvalifikatorskimi pojasnili in kvalifika- torji (Legan Ravnikar 2019: 61). V slovenskem slovaropisju je tako pomemben mejnik Vodnikov slovar, saj je poleg pisnega gradiva prvi načrtno zbiral tudi slovensko govorjeno besedje na terenu, in sicer na območju Kranjske, Koroške, Štajerske, Goriške, Bele krajine in celo Rezije, ter tako postal prvi slovaropisec, ki je načrtoval slovarsko predstavitev besedja s skoraj celotnega slovenskega etničnega ozemlja (Legan Ravnikar 2019: 58–61). 3 diahRona analiza fRazema dolina solz / solzna dolina 3.1 Izpričanost v slovenskem knjižnem jeziku Pogostost frazema solzna dolina / dolina solz v zgodovini slovenskega jezika do leta 1970 je najbolj razvidna na podlagi primerjave z drugimi sorodnimi frazemi, ki so bili analizirani v Trivunović 2023. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je frazem solzna dolina / dolina solz potrjen z 18 pojavitvami in je s tem največkrat izpričani frazem. Drugi najpogostejši frazem izgubljena ovca/ovčica se pojavi le osemkrat. Od preostalih 50 analiziranih frazemov jih je v tem gradivu z več kot dvema različnima pojavitvama izpričanih le še osem, 13 frazemov je izpričanih z enim ali dvema istovrstnima zgledoma,7 na podlagi česar ne moremo 6 Korpus vsebuje 658 del. Del, ki so izšla pred letom 1800, je le 18; del, ki so izšla med letoma 1800 in 1849, je 27; vsa ostala vključena dela so izšla med 1850 in 1918 (https://nl.ijs.si/imp/dl/ indexf-date.html). 7 Kot istovrstni zgledi se štejejo npr. pojavitve v DM 1584 in TfM 1595, saj je TfM 1595 ponatis DM 1584, ki od Dalmatinovega besedila le redko odstopa. 47Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) sklepati o splošni razširjenosti in ustaljenosti zveze v takratnem jeziku. Kar 29 iskanih frazemov v tem gradivu ni izpričanih, zato njihova raba v tem obdobju ni potrjena (Trivunović 2023: 79–168). Frazem solzna dolina / dolina solz je naveden v kar devetih starejših in zgodo- vinskih slovarjih, ki obravnavajo jezik pred letom 1970: Kastelec-Vorenc 1680– 1710, Svetokriški 1691–1707, Hipolit 1711–1712, Gutsman 1789, Vodnik 1804– 1806, Murko 1833, Cigale 1860, Pleteršnik 1894–1895, Glonar 1936.8 Drugi v teh slovarjih najpogostejši frazem Kar seješ, to žanješ in njemu sorodni frazemi z glagoloma (po)sejati in (po)žeti se pojavijo v petih starejših in zgodovinskih slo- varjih. Za primerjavo je zelo relevanten podatek, da kar 28 frazemov pred letom 1900 v slovarjih sploh ni izpričanih, čeprav je za večji del teh frazemov potrjena raba v gradivskih virih, ki zajemajo isto obdobje. Tudi v korpusu IMP je za ta frazem bistveno več pojavitev kot za ostale fra- zeme. Najpogostejši štirje frazemi v korpusu IMP so: dolina solz / solzna dolina (63 pojavitev), (kot) izgubljena ovca/ovčica (35 pojavitev), Človek obrača, Bog obrne (25 pojavitev) in Evina hči (17 pojavitev). Sledijo trije frazemi, ki imajo 11–15 pojavitev, devet frazemov je potrjenih s šestimi do desetimi pojavitvami, 21 frazemov je potrjenih le z eno do petimi pojavitvami, za kar 15 frazemov pa v tem korpusu nisem našla potrditve. Ne samo da je v obdobju od 16. do srede 20. stoletja dolina solz / solzna dolina najpogosteje izpričani frazem, razlika v pogostosti glede na ostale frazeme je tako v slovarskih kot gradivskih virih tako velika, da se postavlja vprašanje, zakaj je ta frazem v začetnih obdobjih slovenskega jezika toliko pogostejši od vseh ostalih obravnavanih frazemov. Odgovor na vprašanje sem najprej iskala v izvoru frazema, nato pa sem ugotavljala še druge dejavnike, ki bi lahko doprinesli k njegovi pogostosti. 3.2 Izvor in popularizacija frazema Podatke o izvoru frazema sem sprva iskala v SSF, kjer v ustreznem razdelku sicer piše, da ima frazem »svoje poreklo v Svetem pismu«, vendar ne navaja, za kateri biblijski odlomek bi lahko šlo. V slovarju Lepta biblejskoj mudrosti (LBM 2019: II,217), ki prinaša podatke o biblijskih in izbiblijskih frazemih ter njihovih izho- diščnih odlomkih v 19 jezikih, sta v slovenskem razdelku navedeni dve varianti: dolina solz in solzna dolina. Ruski uvodni sestavek navaja številne ruske varian- te frazema, kot izhodiščni odlomek navaja Ps 83,7, v povezavi z besedo юдоль (zastar. dolina (Pretnar 1973: 971)) pa navaja še nekaj drugih starozaveznih mest (npr. Bar 5,7; Iz 40,4), kjer je uporabljena v geografskem smislu (LBM 2019: II,215). Ostali jeziki kot izhodiščni odlomek najpogosteje navajajo Jer 31,40 (17 8 Pri zgodovinskih slovarjih je navedeno časovno obdobje nastanka gradiva, na katerem temelji slovar. Pri starejših slovarjih je navedena letnica izida slovarja. 48 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... jezikov, tudi sln.), drugi najpogosteje navajani odlomek je Ps 84,79 (deset jezi- kov), le trije navajajo Iz 40,4 (LBM 2019: II,215–217). Ob pregledu odlomkov v Dalmatinovem prevodu (v nadaljevanju DB 1584) in v sodobnem slovenskem standardnem prevodu (v nadaljevanju SSP3)10 se zdi najverjetnejša podlaga za nastanek frazema v slovenskem jeziku Ps 84,7, saj prinaša zvezo solzni dol (DB 1584) oziroma dolina joka (SSP3), odlomek Jer 31,40 pa je bistveno drugačen.11 [1] Kateri po tém ſolsnim dolu hodio, inu tukaj Studence delajo, Inu vuzheniki bodo s’mnogim shegnom ſnasheni (DB 1584: I,301a) [2] Ko hodijo po dolini joka, jo spreminjajo v kraj s studencem, tudi zgodnji dež jo pokriva z bla- goslovi (SSP3) Vendar je ta zveza v slovenski jezik prišla že pred prvim prevodom psalmov in Dalmatinovim celotnim prevodom Biblije. Pojavi se namreč v pesmi Salve regina (prev. Pozdravljena, kraljica), antifoni12 s konca 10. stoletja v čast Mariji,13 ki je še danes ena od sklepnih v bogoslužnem molitveniku ali brevirju (Splošni religijski leksikon: 957). Salve regina ima na Slovenskem zelo dolgo tradicijo, saj je njen prevod v slovenščino izpričan že v Stiškem rokopisu (nastanek ok. 1428–1440; Pogačnik 1998: 67), verjetno pa je bila ustno v rabi že pred tem. Avtor rokopisa je češki redovnik in prav na Češkem in Poljskem je bila ta pesem zelo prilju- bljena, od 14. stoletja dalje pa je bila razširjena po vsej zahodni Evropi (Pogačnik 1998: 72). Vključena je v večino lekcionarjev, ki so izšli med letoma 1741 in 1870,14 ter je najpogosteje pridružena litanijam Matere Božje (EvL 1741, 1758, 1764, 1772, 1777, 1787 (več izdaj), 1792, 1800, 1803 (več izdaj), 1805, 1806, 1809, 1816, 1817, 1820, 1825, 1826, 1833 (Dajnko), 1833 (Burger), 1840 (več izdaj), 1845, 1857 (več izdaj), 1870),15 le v Gutsmanovi izdaji (1780) jo najdemo pri rožnem vencu; pojavlja se tudi v Japljevih zbirkah cerkvenih pesmi, litanij in molitev (Japelj 1784; 1788). Pesem je bila tako dlje časa širše prisotna v sloven- skem prostoru, po virih lahko sklepamo, da so jo redno peli ali molili, kar je po 9 Nekateri jeziki navajajo Ps 83, drugi pa Ps 84. Gre za isti psalm, le z drugačnim številčenjem. 10 Odlomke iz SSP3 navajam po spletni strani Biblija.net. 11 »Inu vſa dolina téh Teles inu Pepela, inu vſe pule do tiga Potoka Kidrona, do tiga vogla pèr Kojnſkih vratih, pruti Iutru, bo GOSPVDV ſveta imenovana, de nebo nikuli vezh resdèrtu ni resvalenu« (DB 1584: II,43a; podčrtala E. T.); »In vsa dolina trupel in pepela in vse polje do potoka Cedrona in do vogala Konjskih vrat na vzhodu bosta sveta Gospodu. Nikdar več se ne bo podrlo ne razdejalo« (SSP3; podčrtala E. T.). 12 Antifona je v »rimskem obredu odpev na začetku in na koncu psalma v molitveniku, včasih pa med verzi enega psalma; predspev« (Splošni religijski leksikon: 54). 13 Po Pogačniku (1998: 72) so bili prvi zapisi izvirnika te pesmi izpričani konec 11. stoletja. 14 Pred letom 1741 se v lekcionarjih ne pojavlja: EvL iz leta 1612 (Hren) in 1672 (Schönleben) nimata dodatkov, EvL iz leta 1715 (Hipolit) in 1730 (Hipolit) imata dodatke, vendar brez litanij Matere Božje in Salve Regina. Zanimivo je, da tudi EvL iz leta 1816 (Ravnikar) tega nima, čeprav jo imajo prejšnje in kasnejše izdaje. 15 Vsi EvL ter Japljeve zbirke cerkvenih pesmi, litanij in molitev so dostopni na portalu dLib.si. 49Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) vsej verjetnosti pripomoglo k pogostosti rabe tega frazema. V spodnji preglednici so prikazani različni prevodi prve kitice, v kateri se pojavi analizirani frazem, saj se med seboj nekoliko razlikujejo. Preglednica 1: Prva kitica Salve regina v latinskem izvirniku in več slovenskih prevodih16 Latinsko besedilo Stiški rokopis (ok. 1428–1440) Krelj Salve, Regina, Mater misericordiae, vita, dulcedo, et spes nostra, salve. Ad te clamamus, exsules filii Hevae, ad te suspiramus, gementes et flentes in hac lacrimarum valle. Czeſtyena body / kralewa mati te myloſti zywota ſladkoſti / yno naſſ troſt Czeſtyena ſy / my ktebe vpyeme tuge ſabne otroczy / te ewe My ktebe zdvchvgeme / glagogicze yno placzecz / te dolynye tech ſlſſ Sdrava, o Kralica Mati te Miloſti shivot, ſlatkoſt inu upanie naſhe, sdrava. Ktebi vpiemo ſtrannici Sinove Evini, ktebi vsdiſhemo toshech inu iokaiozh vtém ſolsnim dolu. Japelj Sodobni prevod Zheſhena ſi Krajliza, Mati tę miloſti To shivlenje, ſladkoſt, inu naſhe vupanje, bodi zheſhena. K’tebi vpiemo my sapuſheni otrozi Eve. K’tebi sdihujemo my shaloſtni, inu objokani v’dolini tęh ſols. Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja, življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo izgnani Evini otroci, k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. V isti kitici se pojavi tudi frazem Evini otroci (Stiški rokopis: otroci te Eve, Krelj: sinovi Evini, Japelj: otroci Eve), ki pa je v slovenskem knjižnem jeziku bistveno redkejši. Če pogledamo nekoliko širše ter primerjamo razvoj in pogostost več fra- zemov s sestavinama Evin in Adamov,17 je stanje takšno: v gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je s sedmimi pojavitvami18 prepričljivo izpričan le frazem Adamov otrok, z eno pojavitvijo je izpričan še frazem Adamov sin, od frazemov s sestavino Evin pa se le v Kreljevem prevodu pesmi Salve regina pojavi sinovi Evi- ni. V obeh primerih na podlagi le ene pojavitve ne moremo sklepati o ustaljenosti in razširjenosti zveze v takratnem slovenskem jeziku. V korpusu IMP je med fra- zemi s svojilnima pridevnikoma Adamov in Evin daleč najpogostejši frazem Evi- na hči (17 pojavitev, prevladuje množina, tudi besednoredna varianta hči Evina), 16 Besedilo Salve regina je navedeno po naslednjih virih: Salve regina (latinsko besedilo), SR 1992: 4 (Stiški rokopis), KB 1566: H1b (Krelj), EvL 1787: 365 (Japelj), BM 1976: 125 (sodobni prevod). 17 Iskala sem naslednje frazeme: Adamov otrok, Adamov rod, Adamov sin, Adamova deca, Evin otrok, Evin rod in Evina hči. Frazemov Evin rod in Evin otrok sodobni slovarji sicer ne navajajo, a bi bila po analogiji s frazemi s pridevnikom Adamov mogoča. Frazema Evin rod nisem našla v nobenem viru, zato v nadaljevanju ni omenjen. 18 Frazem se šestkrat pojavi s pomenom ‘ljudje, človeštvo’ (štirikrat v TPs 1566, enkrat v JPo 1578 in enkrat v uvodu v DB 1584) in enkrat s pomenom ‘neverniki’ (TPo 1595). 50 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... sledi Adamov otrok (osem pojavitev, samo množina), Adamov sin (tri pojavitve, pogosteje množina, tudi besednoredna varianta sinovi Adamovi) in Evin otrok (tri pojavitve, samo množina, tudi besednoredna varianta otroci Evini) ter Adamov rod (ena pojavitev). Od treh pojavitev frazema Evin otrok v korpusu IMP sta dve v pesmi Salve regina. V korpusu Gigafida 2.0 so vsi navedeni frazemi razmeroma redki. Frazemi Adamov otrok, Adamov rod in Evin otrok se pojavijo manj kot pet- krat, nekoliko pogostejša sta frazema Evina hči (sedem pojavitev) in Adamov sin (13 pojavitev), kar pa je v tako velikem korpusu še vedno dokaj malo pojavitev. V slovarjih frazem Evin otrok sploh ni naveden, frazem Evina hči se pojavi šele v sodobnih slovarjih (SSKJ2, SP 2001, SSF, ePravopis), v uporabljenih gradivskih virih pa je prvič izpričan leta 1859. Sorodni frazemi s sestavino Adamov so bili uslovarjeni prej: Adamov otrok se pojavi v Slovarju jezika Janeza Svetokriškega, v Cigaletovem slovarju in SSF; Adamov rod najdemo pri Cigaletu, Glonarju in v SSF; v največ slovarjih pa je obravnavan Adamov sin, saj se pojavi pri Cigaletu, Glonarju, v SSKJ2, SSF in ePravopisu. Frazem Adamova deca obravnava le SSF, kjer je kot zgled naveden odlomek iz Gregorčičeve pesmi Izgubljeni raj, kjer bi lahko šlo za enkratno tvorbo oziroma modifikacijo, saj glede na pregledano gra- divo dvomim, da je bil razširjen v (takratni) splošni rabi, ker je druga polovica 19. stoletja v IMP gradivsko dobro zastopana. Poleg tega se frazem ne pojavi v Gigafidi 2.0. V spodnji tabeli so prikazani podatki o pojavljanju frazemov s sestavinama Adamov in Evin v različnih virih. Pri gradivskih virih (16. stoletje, IMP, Giga- fida 2.0) je zapisano število pojavitev iskanega frazema v določenem viru, v zad- njem stolpcu pa je predstavljeno, v katerih slovarjih se frazem pojavlja. Slovarji so našteti po kronološkem redu nastanka vključenega gradiva in ne po letnici izida slovarjev. Preglednica 2: Frazemi s sestavinama Adamov in Evin Frazem 16. stoletje IMP Gigafida 2.0 Slovarji Adamov otrok 7 8 4 Svetokriški 1691–1707, Cigale 1860, SSF 2011 Adamov rod 0 1 3 Cigale 1860, Glonar 1936, SSF 2011 Adamov sin 1 3 13 Cigale 1860, Glonar 1936, SSF 2011, SSKJ2 2014, ePravopis 2014– Adamova deca 0 0 0 SSF 2011 Evin otrok 0 3 3 ni v slovarjih Evin rod 0 0 0 ni v slovarjih Evina hči 0 17 7 SP 2001, SSF 2011, SSKJ2 2014, ePravopis 2014– Primerjava frazema dolina solz / solzna dolina s frazemi s sestavino Evin kaže, da so kljub pojavljanju v isti kitici iste pesmi ti frazemi imeli v slovenskem knjižnem 51Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) jeziku bistveno drugačen razvoj. Zakaj je neki frazem v rabi izrazito pogost, drugi pa ne, je težko ugotoviti, vendar je verjetno v primeru frazema dolina solz / solzna dolina moral biti še kakšen drug razlog za njegovo pogostost. Primerjava sorodnih frazemov s sestavinama Adamov in Evin kaže, da je kljub podobni motivaciji vsak frazem imel svoj samostojni razvoj in da niso pri obeh pridevnikih realizirane enake variante oziroma frazemi. 3.3 Razvoj pomena Frazem dolina solz / solzna dolina je v gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stolet- ja v večini primerov (16 od 18 primerov) izpričan v pomenu ‘tostranstvo kot kraj trpljenja, težav, predvsem v nasprotju s posmrtnim življenjem, onostranstvom’, kjer je v kontekstu jasno izraženo nasprotje med tostranstvom in onostranstvom: [3] Obdèrshi taku letiga vmirajozhiga zhloveka, v’pravi tèrdni veri supàr vſa Paklenſka vrata: ſprej- mi inu pelaj ga is letiga reuniga dollu na ta oblubleni, inu ſkusi tebe dragu dobit vezhni dum inu ſtan, Amen (DM 1584: CLXXIIII, podobno tudi TfM 1595) [4] Nu vſhe vſi ty, kateri takovu is ſerza verujo, ty gredo tjakaj is letiga ſolſniga dolu vtu vezhnu veſselje inu isvelizhainje (TPo 1595: I,21) Dve pojavitvi se od ostalih ločita, saj nasprotje med tostranstvom in onostran- stvom ni jasno izraženo, kot je to očitno v zgornjih primerih, temveč je pomen morda že posplošen v ‘kraj trpljenja, težav’, čeprav bi pomensko lahko ustrezala tudi razlaga ‘tostranstvo kot kraj trpljenja, težav, predvsem v nasprotju s posmrt- nim življenjem, onostranstvom’. Pomenljivo je, da je eden od teh zgledov ravno primer iz Salve regina. [5] Ktebi vpiemo ſtrannici Sinove Evini, ktebi vsdiſhemo toshech inu iokaiozh vtém ſolsnim dolu (KB 1566, H1b; v pesmi Salve regina) [6] Adam nash perui Ozhak, ie tako Vparadishu ſtoril, da ishe vſi niegoui Otroci vtei shaloſtni Dolini, tusheio inu Plazheio (JPo 1578: II,144a) V tem obdobju je tako zanesljivo potrjen le verski pomen, nadaljnji razvoj v sploš- nejši pomen ni prepričljivo dokazan, temveč je le nakazan. Tako kot v 16. stoletju tudi v korpusu IMP pomen ‘tostranstvo kot kraj trpljenja, težav’ močno prevladuje, saj sta (poleg pojavitev v Salve regina, ki so pomensko težko določljive) za neverski pomen ‘kraj trpljenja, težav’ le dva prepričljiva zgleda, v sodobnem gradivu v kor- pusu Gigafida 2.0 pa sta pomena zastopana bolj enakovredno. Od 17. stoletja dalje do vključno sodobnega časa pojavitve v slovarjih in korpusih kažejo na preplet obeh pomenov, saj se pojavijo zgledi tipa Zemlja/ta svet je dolina solz, torej ta svet je kraj trpljenja in težav, kar prikazuje spodnji izbor kronološko19 navedenih zgledov: 19 Upoštevana je letnica uporabljenega gradiva in ne izida slovarja, kjer se ta podatek seveda na voljo. SSF pri zgledih iz korpusa Nova beseda letnice zgledov sicer ne navaja, vendar se da to ugotoviti iz podatka o avtorju in naslovu dela. 52 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... [7] ta ſvejt je dolina teh ſols imenuana (Svetokriški 1691–1707) [8] Pazh je reſ ta ſvet dolina ſolsa (IMP: Janez Cigler, 1813: Štiri poslednje reči) [9] solzna dolina je zemlja res (SSF: Josip Stritar, 1876: Gospod Mirodolski) [10] jadikujejo, da je naš svet ‚dolina solz‘ (IMP in SSF: Fran Gestrin, 1890: Iz arhiva) [11] Zemlja je solzna dolina (SSF: Milan Pugelj: Bela vrana in druge novele, Izbor) [12] ta svet je solzna dolina (SSKJ2, SP 2001) [13] ta svet je dolina solz (SSKJ2) [14] Močni in bogati so že lahko zagovarjali prepričanje, da je svet “solzna dolina” (Gigafida 2.0: Življenje na otokih, 1997) [15] Zemlja je solzna dolina (Gigafida 2.0: drugo, 2007) V povezavi s slovarskimi viri je pomembno dejstvo, da v več virih pomen frazema ni razviden (Hipolit 1711–1712, Gutsman 1789, Vodnik 1804–1806, Cigale 1860, Pleteršnik 1894–1895, Bojc 1980). Pri Kastelec-Vorencu (1680–1710) in Mur- ku (1833) je razviden pomen ‘kraj trpljenja, težav’, medtem ko lahko pri Sveto- kriškem (1691–1707) nedvoumno potrdim le verski pomen ‘tostranstvo kot kraj trpljenja, težav’, dva zgleda pa lahko razložimo z verskim ali neverskim pome- nom. Samo z verskim pomenom frazem navaja mnogo poznejši Glonarjev slovar (1936).20 Na podlagi vseh pregledanih virov sklepam, da je bil frazem ves čas v rabi v obeh pomenih, vendar je bila v preteklih obdobjih slovenskega knjižnega jezika pogostejša raba v verskem pomenu. 3.4 Razvoj frazeoloških variant Kot je razvidno iz zgoraj navedenih zgledov, se skozi stoletja razvoja slovenskega knjižnega jezika se ni spreminjal le pomen frazema, temveč tudi njegova oblika. V kartoteki za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je frazem izpričan le v gradivskih virih, v slovarjih pa se ne pojavlja. Izpričane so naslednje variante: solzni dol (de- vet pojavitev), revni dol (štiri pojavitve), revna dolina (tri pojavitve), žalostna dolina (ena pojavitev) ter solzni in revni dol (ena pojavitev). Frazem je varianten tako v pridevniški kot v samostalniški sestavini. Pogostejše so variante s samostal- nikom dol kot dolina, čeprav je v knjižnem jeziku 16. stoletja samostalnik dolina mnogo pogostejši.21 Vse variante imajo levi pridevniški prilastek, in sicer je naj- pogostejša varianta s pridevnikom solzen, sledi reven, le enkrat se pojavi žalosten. Tako slovarji kot tudi starejša besedila iz korpusa IMP za naslednja obdobja kažejo podobno sliko. Zelo kmalu se je ustalil samostalnik dolina, saj varianta z dol po koncu 16. stoletja ni več izpričana. Od 17. stoletja dalje je ves čas prisotna skladenjska variantnost tipa solzna dolina (zveza levega pridevniškega prilastka in samostalnika) in dolina solz (zveza samostalnika in desnega samostalniškega 20 Pri iztočnicah dolina: »dolina solz: naša zemlja (v nasprotju z nebesi, ki so nad nami)« (Glonar 1936: 57); solza: »dolina solz: zemlja, ta svet« (Glonar 1936: 361–362); solzen: »solzna dolina: zemlja, ta svet« (Glonar 1936: 362). 21 SSKJ16, geslo dol1: 58 pojavitev v 21 delih – geslo dolina: 204 pojavitve v 12 delih (avtorica gesel: J. Narat). 53Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) prilastka); v korpusu IMP sta obe skladenjski varianti približno enako pogosti. SSKJ2 in SSF obravnavata obe skladenjski varianti, SP 2001 pa le varianto solzna dolina. V Gigafidi 2.0 je izrazito najpogostejša varianta solzna dolina, torej je šele v najnovejšem gradivu prišlo do izrazite prevlade ene od skladenjskih variant, prej je opazen dolg soobstoj obeh variant s približno enako frekvenco rabe. V spodnji preglednici so prikazane diahrone frazeološke variante po obdob- jih. Prvo obdobje je zamejeno z letnicama 1550 in 1603, časom, ki ga pokriva kartoteka za slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Naslednje obdobje se zaključuje z letnico 1970, ko je izšla prva knjiga prve izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki v slovenskem slovaropisju predstavlja pomembno prelomnico. Zadnje obdobje tako zajema slovenski knjižni jezik približno zadnjih 50 let. Ločeno so predstavljene variante, ki so izpričane v gradivskih virih (za prvo obdobje je to kartoteka za slovenski knjižni jezik 16. stoletja, za drugo korpus IMP22 in za tretje korpus Gigafida 2.0) in v slovarskih virih za posamezno obdobje. Preglednica 3: Diahrone frazeološke variante po obdobjih23 Obdobje Gradivski viri Slovarski viri 1550–1603 solzni dol (9 pojavitev) revni dol (4 pojavitve) revna dolina (3 pojavitve) žalostna dolina (1 pojavitev) solzni in revni dol (1 pojavitev) Frazem ni izpričan. 1604–1970 dolina solz (28 pojavitev) solzna dolina (24 pojavitev) dolina solza (4 pojavitve) dolina teh solz (3 pojavitve) solza dolina (2 pojavitvi) teh solz dolina (1 pojavitev) dolina britke žalosti (1 pojavitev)24 dolina te žalosti (Kastelec-Vorenc 1680–1710) dolina teh solz (Svetokriški 1691–1707) dolina teh solz in nadlog (Hipolit 1711–1712) revna dolina (Gutsman 1789) solzna dolina (Vodnik 1804–1806, Cigale 1860, Pleteršnik 1894–1895, Glonar 1936) dolina solz (Murko 1833, Cigale 1860, Glonar 1936) 1970– solzna dolina (117 pojavitev) dolina solz (38 pojavitev) dolina solza (14 pojavitev) dolina žalosti (2 pojavitvi) solzna dolina (Bojc 1980, SP 2001, SSF 2011, SSKJ2 2014) dolina solz (SSF 2011, SSKJ2 2014) Od konca 18. stoletja dalje kot podredna sestavina skoraj vedno nastopa beseda iz besedne družine solza (solza ali solzen), že v gradivu za slovenski knjižni jezik 16. 22 Pri tem je v gradivskih virih povsem nepokrito obdobje od 1918, do koder segajo viri v korpusu IMP, do 1990, ko se začnejo viri, vključeni v Gigafido 2.0. 23 V nekaterih primerih gre za različne oblike rabe in ne za frazeološke variante, npr. raba s členom in brez njega (dolina solz – dolina teh solz) ali različne rodilniške oblike samostalniškega pri- rastka (dolina solz – dolina solza). V preglednicah so te oblike navedene samostojno, saj so tudi to zelo relevantne informacije, dodatno pa dokazujejo potrebo po široko zastavljenih iskalnih pogojih v korpusih, da je zajetih čim več relevantnih zgledov. 24 Zgled je iz pesmi iz romana Stric Tomaž (danes: Koča strica Toma), ki je prevod angleškega dela Uncle Tom’s Cabin: »V dolini britke žalosti, / Ohrani, vari, vodi nas! — / In daj enkrat u večnosti, / Da hvalimo Te vedni čas.« (Harriet Elisabeth Beecher-Stowe, 1853: Stric Tomaž; poudarila E. T.) 54 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... stoletja je najpogostejša varianta s pridevnikom solzen. Frazem je s pridevnikom reven izpričan samo v 16. stoletju in nato pri Gutsmanu, kasneje pa se tovrstne variante s tem pridevnikom ne pojavljajo. Varianta se je verjetno nehala uporab- ljati zaradi pomenskega razvoja besed iz te besedne družine. Samostalnik reva je namreč izhodiščno pomenil ‘beda, revščina, žalost’, kar je pomensko kalkirano po srvnem. riuwe (SES, geslo reva); torej gre pri pridevniku reven v starejšem gradivu za sopomenko pridevnikov žalosten, nesrečen. Tudi variante iz besedne družine žalost so zelo redke, predvsem v poznejših obdobjih in v sodobnem jeziku je široka razširjenost in raba v jeziku dvomljiva. Preglednica 4: Diahrone frazeološke variante po besednih družinah Besedna družina Frazeološke variante reven revni dol (16. stoletje (4 pojavitve)) solzni in revni dol (16. stoletje (1 pojavitev)) revna dolina (16. stoletje (3 pojavitve), Gutsman 1789) žalost, žalosten žalostna dolina (16. stoletje (1 pojavitev)) dolina te žalosti (Kastelec-Vorenc 1680–1710) dolina britke žalosti (IMP (1 pojavitev)) dolina žalosti (Gigafida 2.0 (2 pojavitvi)) solza, solzen solzni dol (16. stoletje (9 pojavitev)) solzni in revni dol (16. stoletje (1 pojavitev)) dolina teh solz (Svetokriški 1691–1707, IMP (3 pojavitve)) solza dolina (IMP (2 pojavitvi)) teh solz dolina (IMP (1 pojavitev)) dolina teh solz in nadlog (Hipolit 1711–1712) solzna dolina (Vodnik 1804–1806, Cigale 1860, Pleteršnik 1894–1895, IMP (24 pojavitev), Glonar 1936, Bojc 1980, SP 2001, SSF 2011, SSKJ2 2014, Gigafida 2.0 (117 pojavitev)) dolina solz (Murko 1833, Cigale 1860, IMP (28 pojavitev), Glonar 1936, SSF 2011, SSKJ2 2014, Gigafida 2.0 (38 pojavitev)) dolina solza (IMP (4 pojavitve), Gigafida 2.0 (14 pojavitev)) Korpusni in slovarski viri za obdobje 1603–1970 se tako ujemajo v več vidikih: oboji potrjujejo zgodnjo prevlado samostalnika dolina in besed iz besedne dru- žine solza, kontinuirano prisotnost skladenjske variantnosti solzna dolina / doli- na solz ter pogostejšo rabo z verskim pomenom. Takšno ujemanje slovarskih in gradivskih virov je redka izjema, veliko pogosteje namreč prihaja do razhajanj: pogosto so frazemi bistveno prej potrjeni v gradivskih virih, le redko so najprej potrjeni v slovarskih (Trivunović 2023: 322–328). 55Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 4 sklep Frazem dolina solz / solzna dolina je eden redkih frazemov, pri katerem je diahro- na analiza prepričljivo potrdila njegovo kontinuirano rabo od vključno 16. stoletja do sodobnega jezika. Na njegovo izstopajočo pogostost glede na ostale analizirane frazeme je bolj kot njegov biblijski izvor verjetno vplivalo dejstvo, da se pojavlja v antifoni Salve regina, ki je bila že zgodaj prevedena v slovenski jezik in je bila vklju- čena v veliko število izdaj EvL, še danes pa se pojavlja v brevirju. Primerjava z raz- vojem frazema Evini otroci (in drugimi sorodnimi frazemi), ki se prav tako pojavlja v Salve regina, a je v slovenskem jeziku bistveno redkejši, kaže na domnevne druge, še ne raziskane dejavnike, ki so vplivali na popularizacijo frazema solzna dolina / dolina solz. Najverjetneje je frazem že od 16. stoletja dalje v rabi v verskem pomenu ‘tostranstvo kot kraj trpljenja, težav, predvsem v nasprotju s posmrtnim življenjem, onostranstvom’ in splošnem pomenu ‘kraj trpljenja, težav’, vendar v starejših obdob- jih slovenskega knjižnega jezika prevladujejo zgledi z verskim pomenom. viRi Biblija.net = Sveto pismo na internetu, https://www.biblija.net/. BM 1976 = Bogoslužni molitvenik: molitveno bogoslužje, kakor ga je naročil prenoviti drugi vati­ kanski cerkveni zbor in ga je razglasil papež Pavel VI. 1: od prve adventne nedelje do velikega četrtka, Ljubljana: Slovenska škofovska liturgična komisija, 1976. Bojc 1980 = Etbin Bojc, Pregovori in reki, Ljubljana: DZS, 1980. Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch­slovenisches Wörterbuch, 1860, http://www.dlib.si/?URN= URN:NBN:SI:DOC-PKL1Z02C. DB 1584 = Jurij Dalmatin, BIBLIA, Wittenberg, 1584. dLib = Digitalna knjižnica Slovenije, www.dlib.si. DM 1584 = Jurij Dalmatin, KARSZANSKE LEPE MOLITVE, Wittenberg, 1584. ePravopis = ePravopis: slovar slovenskega pravopisa 2014–, www.fran.si. eSSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–, www.fran.si. EvL 1787 = Jurij Japelj, Lysti inu evangelia, na vse nedele, inu prasnike zhes lejtu, 1787, http://www. dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJQS1QAP. Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., Corpus of Written Standard Slovene Gigafida 2.0, Slovenian langu- age resource repository CLARIN.SI, 2019, http://hdl.handle.net/11356/1320. Glonar 1936 = Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, 1936, http://www.dlib.si/?URN=URN: NBN:SI:DOC-FMMRZVRI. Gutsman 1789 = Ožbalt Gutsman, Deutsch­windisches Wörterbuch, 1789, http://www.dlib.si/? URN=URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF. Hipolit 1711–1712 = Slovensko­nemško­latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novome­ škega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, 2022, www.fran.si. IMP = Tomaž Erjavec, Digital library and corpus of historical Slovene IMP 1.1, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, 2014, http://hdl.handle.net/11356/1031. Japelj 1784 = Jurij Japelj, ZERKOVNE PESMI, LITANIE, INU MOLITVE, PER BOSHJI SLUSHBI, 1784, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NKLYBZK. Japelj 1788 = Jurij Japelj, ZERKOVNE PESMI, LITANIE, INU MOLITVE, PER BOSHJI SLUSHBI, 1788, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WLOZEP2E. JPo 1578 = Jurij Juričič, POSTILLA, Ljubljana, 1578. 56 Eva Trivunović  Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz ... Kastelec-Vorenc 1680–1710 = Jože Stabej, Slovensko­latinski slovar po: Matija Kastelec ­ Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997, www.fran.si, spletna objava 2014. KB 1566 = Sebastijan Krelj, OTROZHIA BIBLIA, Regensburg, 1566. MD 1592 = Hieronymus Megiser, DICTIONARIVM QVATVOR LINGVARVM, Graz, 1592. MTh 1603 = Hieronymus Megiser, Thesaurus Polyglottus, Frankfurt am Main, 1603. Murko 1833 = Anton Murko, ,Slovénſko-Némſhki in Némſhko-,Slovénſki rózhni besédnik, 1833, www.dlib.si. Pavlica 1960 = Josip Pavlica, Frazeološki slovar v petih jezikih, Ljubljana: Državna založba Slove- nije, 1960. Pleteršnik 1894–1895= Maks Pleteršnik, Slovensko­nemški slovar: transliterirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (11894–1895), https://www.fran.si, spletna objava 2014. Pretnar 1973 = Janko Pretnar, Rusko­slovenski slovar, Ljubljana: DZS, 1973. Salve regina = Salve regina, https://sl.wikipedia.org/wiki/Salve_Regina. SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar: tretja izdaja, 2015 (11997), www.fran.si. Snoj 2014 = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, Ljubljana: Založba ZRC, 2006, www.fran.si, spletna objava 2014. Snoj 2021 = Marko Snoj, Slovar Pohlinovega jezika, 2021 (12020), www.fran.si. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, www.fran.si, spletna objava 2014. SPP = Matej Meterc, Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, 2020–, www.fran.si. SSF = Janez Keber, Slovar slovenskih frazemov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, www.fran.si, spletna objava 2015. SSKJ16 = Kozma Ahačič – Metod Čepar – Alenka Jelovšek – Andreja Legan Ravnikar – Majda Merše – Jožica Narat – France Novak – Francka Premk, Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: A–D, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Zbirka Slovarji), 2021. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (11970–1991), www.fran.si. TfM 1595 = Felicijan Trubar (ur.), LEPE KARSZHANSKE MOLITVE, Tübingen, 1595. SR 1992 = Stiški rokopis: študije, ur. Mihael Glavan, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1992. TPo 1595 = Primož Trubar, HISHNA POSTILLA, Tübingen, 1595. TPs 1566 = Primož Trubar, Ta Celi Pſalter Dauidou, Tübingen, 1566. Vodnik 1804–1806 = Kartoteka gesel obrnjenega nemško-slovenskega slovarja Valentina Vodnika; pripravil Jože Stabej; gradivo hrani Oddelek za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slo- venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. liteRatURa LBM 2019 = Evgenij JE. Ivanov – Valerij M. Mokienko, Lepta biblejskoj mudrosti: russko­slavjan­ skiij slovar’ biblejskih krylatyh vyraženij i aforizmov s sootvetstvijami v germanskih, romanskih, armjanskom i gruzinskom jazykah I–II, Mogilev: MGU imeni A. A. Kulešova, 2019. Legan Ravnikar 2011a = Andreja Legan Ravnikar, Glagolski kalki med Vodnikovim rokopisnim slovarjem in njegovimi neverskimi tiskanimi besedili, v: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2011 (Zora 80), 184–196. Legan Ravnikar 2011b = Andreja Legan Ravnikar, Strokovno izrazje v Vodnikovem nemško-sloven- skem rokopisnem slovarju in njegovih tiskanih virih, Slavistična revija 59.3 (2011), 293–305. Legan Ravnikar 2017 = Andreja Legan Ravnikar, K problematiki vpliva stičnega jezika – nemščine na semantične spremembe in stilno vrednost najstarejše slovenske knjižne leksike (16. stoletje), Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 11 (2017), 35–53. Legan Ravnikar 2019 = Andreja Legan Ravnikar, Vodnik kot leksikograf: večbesedni leksemi v ro- kopisnem nemško-slovenskem slovarju, v: Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku, ur. Andreja Legan Ravnikar – Irena Orel – Alenka Jelovšek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019 (Linguistica et philologica 39), 57–73. 57Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Merše 2011 = Majda Merše, Uvod, v: Kozma Ahačič – Andreja Legan Ravnikar – Majda Merše – Jožica Narat – France Novak, Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Zbirka Slovarji). Pogačnik 1998 = Jože Pogačnik, Slovenska književnost I, Ljubljana: DZS, 1998. Splošni religijski leksikon = Splošni religijski leksikon, glavni urednik Adalbert Rebić, urednika slovenske izdaje Drago Bajt – Marta Kocjan-Barle, Ljubljana: Modrijan, 2007. Trivunović 2019 = Eva Trivunović, Primerjava izvora in razvoja frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njunih variant slovenskem knjižnem jeziku, Jezikoslovni zapiski 25.2 (2019), 47–61. Trivunović 2022 = Eva Trivunović, Diahrono raziskovanje biblijskih in izbiblijskih frazemov, Jezi­ koslovni zapiski 28.2 (2022), 33–51. Trivunović 2023 = Eva Trivunović, Biblijski frazemi v zgodovinskem slovaropisju: sinhroni in di­ ahroni vidik, doktorska disertacija, Podiplomska šola ZRC SAZU, 2023. sUmmaRy Diachronic Development of the Phraseological Unit solzna dolina / dolina solz ‘valley of tears’ in the Slovenian Literary Language This article discusses the diachronic development of the phraseological unit solzna dolina / dolina solz ‘valley of tears’ in standard Slovenian. In the early periods of standard Slove- nian, the phraseological unit was very frequently used: compared to other phraseological units analysed (fifty-two in total) it has the most occurrences in the texts from the sixteenth century, and in the IMP Corpus of Historical Texts (1584–1918), and it is found in most historical and older dictionaries. Its remarkable high frequency in these texts and dictio- naries could be explained by the fact that it appears in the antiphon Salve Regina, which was first translated into Slovenian in the fifteenth century and thus has a long tradition in Slovenia. Salve Regina was later included in multiple lectionaries, and it is part of the bre- viary even today. The comparison with the phraseological unit Evin otrok ‘child of Eve’, which appears in the same stanza of Salve Regina but is used quite rarely in the same texts and dictionary sources, lead one to believe that there were other contributing factors to the high frequency of the phraseological unit dolina solz / solzna dolina that have yet to be explored. The corpora and dictionaries for the period from 1603 to 1970 both confirm the early predominance of the noun dolina ‘valley’, words from the word family solza ‘tear’, and the continuous presence of syntactic variation. 59Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 59–70 lUka brenko izzivi Relativne kRonologije Razvoja labiovelaRov v anatolski jezikovni skUpini Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.04 Prispevek obravnava vprašanje fonemskega statusa odrazov praindoevropskih labiovela- rov v anatolski jezikovni skupini v diahroni luči, predvsem v oziru na relativno kronolo- gijo glasovnih sprememb, ki se jih tičejo. Pomembna je predvsem interakcija med labio- velari in labialnim drsnikom ter zlogotvornimi rezonanti. Glede na relativno kronologijo je razvoj zlogotvornih rezonantov ob labialnem drsniku in labiovelarih bolje razumeti kot praanatolsko prezlogovanje, kasnejše razzlogovanje pa je ločen, verjetno posameznojezi- čen proces. To ponudi tudi razlago za izstopajoč razvoj manjše skupine glagolov, v katerih je v posebnem fonetičnem okolju prezlogovanje blokirano, o-jevski vokalizem v izpriča- nih odrazih prezlogovanja pa je posledica povsem ločene pozne glasovne spremembe. Ključne besede: praindoevropščina, anatolski jeziki, hetitščina, labiovelari, zlogotvorni re- zonanti, relativna kronologija The Challenges of Relative Chronology of Labiovelar Development in Anatolian This article discusses the phonemic status of reflexes of Proto-Indo-European labiovelars in the Anatolian language group with regard to their diachronic development and the relative chrono- logy of relevant sound changes. This mainly concerns the interaction of labiovelars and the la- bial glide with syllabic resonants. The relative chronology points to a separate Proto-Anatolian resyllabification of syllabic resonants in contact with the labial glide and labiovelars, whereas the later syllabic decomposition is its own, probably intra-Anatolian process. This explanation also accounts for the divergent development of a small group of verbs in which resyllabification is blocked in a particular phonetic environment, whereas the o vocalism in the attested reflexes of resyllabification is instead the result of a separate late sound change. Keywords: Proto-Indo-European, Anatolian languages, Hittite, labiovelars, syllabic reso- nants, relative chronology 1 Uvod V25okviru historične fonetike hetitščine in drugih anatolskih jezikov indoevropske jezikovne družine je še veliko nerešenih vprašanj predvsem zaradi zlogovnih kli- nopisnih zapisov, ki vodijo do različnih interpretacij fonološkega sistema, fonetič- Luka Brenko  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  luka.brenko@ff.uni-lj.si Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0218, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. 60 Luka Brenko  Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov ... no-fonološke interpretacije besed in njihovega naglasa. Obravnava razvoja prain- doevropskih labiovelarov1 (*k, *g, *gh) skupaj z novonastalima praanatolskima labiovelarnima pripornikoma (tukaj označenima kot *h in *ɣ)2 predstavlja izho- diščno točko za določanje relativne kronologije nekaterih pomembnih glasovnih sprememb v razvoju anatolskih jezikov: razlikovanje med labiovelari in zaporedji soglasnika in  (*K : *C) pred *o in splošneje, pri tem pa tudi vprašanje pogo- jev za praanatolsko lenizacijo in odraza vseh treh praindoevropskih velarnih vrst v luvijski skupini, ter hetitski razvoj zlogotvornih rezonantov v zaporedju z  in labiovelari v zaprtih zlogih, navadno ponazorjen s spremembo *σ > uRσ, *K σ > KuRσ, ki pa ne velja v zaporedju *CCσC oz. *K CσC. 2 labiovelari v PraindoevroPščini in v anatolski jeZikovni skuPini V fonemskem sestavu indoevropskega prajezika so prepoznane tri t. i. velarne vrste: palatovelari, navadni velari in labiovelari. Te se v kasnejših jezikovnih vejah praviloma kažejo v obliki dveh velarnih vrst – ali sovpadejo palatovelari in navad- ni velari (v kentumskih jezikih) ali pa navadni velari in labiovelari (v satemskih jezikih). Znotraj anatolščine se hetitščina jasno kaže kot kentumski jezik, medtem ko luvijska skupina jezikov kaže ločen odraz * poleg pričakovanega ločenega odraza labiovelarov. Luvijska skupina anatolske veje indoevropskih jezikov tako vsaj v delu sistematično izkazuje vse tri velarne vrste.3 1 Termin labiovelar označuje velaren glas z labialno koartikulacijo in ne glasu, ki je artikuliran z ustnicami in mehkim nebom hkrati. Edini glas v praindoevropskem fonemskem sestavu, ki je dejansko labialen in velaren obenem, je *. 2 Znaki, ki sicer označujejo zveneče in nezveneče soglasnike, so tukaj in v nadaljevanju uporab- ljeni brez opredelitve do dejanskega fonetičnega razlikovanja med dvojno in enojno zapisanimi soglasniki v klinopisnih anatolskih jezikih, za katere je že Sturtevant ugotovil, da prvi ustrezajo praindoevropskim nezvenečim, drugi pa praindoevropskim zvenečim in zvenečim pridihnjenim zapornikom. To sinhrono pisno razlikovanje, ki se v splošnem razume kot fortis : lenis, na fonetič- ni ravni različni avtorji interpretirajo na različne načine: Melchert (1994: 18, 150) kot podvojeni : kratki (TT : T), Kimball (1999: 44, 46) kot nezveneči : zveneči (T : D), Kloekhorst (2008: 23) kot dolgi : kratki (Tː : T), Patri (2019: 204) pa kot pridihnjeni : nepridihnjeni soglasniki (Th : T). 3 Zaradi neskladnega razvoja pide. zvenečih palatovelarov * in *h, ki se v obliki navadnega velara ohranjata v vzglasju pred zadnjimi samoglasniki (npr. pide. *hut­ v kluv. kuttaššara/i­ ‘ortostat’ ob het. kutt­ c. ‘zid’ (Melchert 1994: 255; Kloekhorst 2008: 498–499)), sicer pa ne puščata sledu in se zdi, da se obnašata enako kot že praindoevropski navadni velari (Melchert (1994: 254) navaja panat. *g(e)ib- > luv. *ip­ v kluv. ipala­ ‘lev’, hluv. i­pa­ma/i­ ‘zahod’ poleg panat. *esr- > kluv. īš(ša)r(i)-, hluv. i­sá­tara/i­ /istr(i)-/ ob het. keššar c. ‘roka’, čeprav etimologija prvega primera z navadnim velarom ni zanesljiva), je Melchert to svojo ugotovitev kasneje umaknil in trdi, da je treba tudi primere s palatalizacijo * videti kot sekundarne in da je torej tudi luvijska skupina v osnovi kentumska (Melchert 2012). Pri tem gre za drugačno razumevanje, kaj izoglosa ken- tum : satem sploh pomeni. Čeprav je res treba prepoznati, da odraz * tudi v luvijski skupini ni brezpogojno palatalen (prim. npr. pide. *mo- > kluv. kumma­ ‘svet’, lik. kumaza­ ‘duhovnik’ (Melchert 1994: 284; 2020: 209)), pa je za samo oznako satemski oz. kentumski treba ugotoviti identično obnašanje dveh pide. velarnih vrst. Glede na primer pide. *ks- > kluv. kišā(i)- ‘česati’, 61Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) V anatolskih jezikih imajo labiovelari prav tako fonemski status, primeri hetit- skih pisnih dvojnic s klinopisnima znakoma ku in uk namreč kažejo, da gre v takih primerih za en hetitski labiovelarni soglasnik in ne za zaporedje velara in samoglas- nika u (npr. 3. os. sg. pret. glagola eku-/aku-mi ‘piti’ (< pide. *h1eg h-): e-ku-ut-ta in e-uk-ta, varianti pa s končnim anaptiktičnim samoglasnikom neizpodbitno kažeta, da gre za zaporedje dveh soglasnikov, tj. /egta/; prim. 3. os. sg. pret. kavzativov na -nu-: -nu-ut (npr. pár-ga-nu-ut ‘očistil(a) je’), kjer tak anaptiktični samoglasnik, ker ne gre za izglasno zaporedje dveh zapornikov, ni potreben).4 Tudi v lidijskem črkopisu je q zelo verjetno labiovelar: pide. *ki-/ke- > lid. qi-/qe- ‘kdor, kar’.5 Eno- fonemski odraz istega izvora pa kaže tudi likijščina: ti- ‘kdor, kar’.6 Toda poleg znakov za velarne zapornike se enaka variacija pojavlja pri znakih ḫu in uḫ,7 kar kaže tudi na obstoj labiovelarnega pripornika, ki se za indoevropski pra- jezik ne rekonstruira. Tako se npr. pri glagolu tarḫu-mi ‘premagati, pokoriti’ pojav lja pisanje tar-ḫu-°, tar-uḫ-(ḫu-)°, ta-ru-uḫ- iz pide. *térh2-u-/th2-u-´ (s posplošitvijo šibke osnove; prim. stind. t́rvati, av. tauruuaiieiti ‘premaga’), povsem paralelno z glagolom tarku-mi ‘plesati’ iz pide. *térk-/tk-´ (prim. lat. torquēre ‘obračati’, stind. tarkayati ‘obrača’, toh. B tärk- ‘zvijati’), kar kaže na obstoj enotnega fonema h in ne le na zaporedje h in .8 Kloekhorst (2008: 18) poleg tega v likijskem q identificira enofonemski odraz pide. *h2 (preko panat. *h ). To dejstvo ima dve implikaciji, ki sicer običajno nista ekplicitno izraženi, a ju je vredno izpostaviti. Prvič, da gre torej tudi pri pripornikih, zapisanih s ḫ, zelo verjetno za glasove istega mesta artikulacije, ki velja za zapornike, zapisane s k – ali velare ali uvulare.9 To ne pomeni, da mora enaka enačba veljati tudi za kjer v očitno palatalizirajočem okolju pide. *k ne daje enakega odraza kot * (prim. pide. *ei̯- > kluv. zii̯ari, lik. sijẽni ‘leži’), torej ni mogoče govoriti o splošnem sovpadu * in *k, kar opisujemo z oznako nekega jezika oz. jezikovne skupine kot kentumske. 4 Melchert 1994: 92; Kimball 1999: 281–282; Kloekhorst 2008: 25; Patri 2019: 160–165. Za raz voj izglasnega zaporniškega zaporedja *-TT# > -TTa# gl. Melchert 1994: 175–176; Kimball 1999: 193–194; Kloekhorst 2008: 800–801; Patri 2019: 509–510. 5 Melchert 1994: 332; Kloekhorst 2008: 489–490. 6 Melchert 1994: 284; Kloekhorst 2008: 489–490. 7 Sam znak uḫ je sicer nepoveden, saj lahko predstavlja tudi silabem s katerim koli drugim sa- moglasnikom iz klinopisnega nabora, torej aḫ, eḫ ali iḫ, toda njegova interpretacija z u-jevskim vokalizmom je tu zaradi variantnih zapisov s ḫu povsem upravičena. 8 Kloekhorst 2008: 835–839, 842–844. 9 Labializacija se najpogosteje pojavlja ob velarih. Če se labializacija pojavlja ob uvularnih ali še bolj zadnjih glasovih, se to navadno dogaja v sklopu širše prisotnosti labializacije v fonolo- škem sistemu nekega jezika oz. ob siceršnjem obstoju uvularne soglasniške vrste. Po podatkih iz PHOIBLE imajo skoraj vsi jeziki, v katerih se pojavlja labializirani uvularni fonem /χw/ (45 unikatnih vnosov v bazi), ob njem tudi uvularna /q/ in /qw/. Kjer to ni tako, je ali v sistemu pri- soten tudi /xw/ (en vnos: mehiški jezik seri) ali pa se ob /χw/ ne pojavlja /kw/, ampak /k͡p/ (štirje vnosi: dialekti v jezikovni skupini gbe ob Gvinejskem zalivu), samo v jeziku bana (iz severnega Kameruna) pa se ob /kw/ pojavlja /χw/, ne da bi ob njiju bil prisoten ali /qw/ ali /xw/; a tudi tam gre za pare po labializaciji vseh velarnih in postvelarnih segmentov (poleg /kw/, /gw/, /χw/ in /ʁw/ še /ŋw/, /ŋgw/ in /ʔw/). 62 Luka Brenko  Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov ... praindoevropske velarne vrste in laringala *h2 in *h3, je pa takšen sistem primerno nastaviti vsaj za vmesno stopnjo med praindoevropščino in anatolskimi jeziki, tj. za praanatolščino.10 Druga implikacija pa je, da panat. *h (oz. *ɣ) ni mogoče enačiti s praindoevropskim laringalom *h3, čeprav se zanj še vedno pogosto ome- nja možnost, da je bil labializiran, ker je rezultat njegovega obarvanja vokal *o. V anatolskih jezikih se laringal *h3 zelo očitno ne kaže kot labiovelar (prim. pide. *h3ép > het. ḫāppar n. ‘trgovanje; cena’, pide. *h3éron- v het. ḫāraš/ḫāran- c. ‘orel’), prav znotraj anatolske skupine pa je mogoče videti, kako se dejanski labiovelarni priporniki obnašajo, ko njihov nezvočniški element izgine: čeprav se v hetitščini pide. *g(h) ohrani, se v palajščini lenira, v luvijščini pa od njega ostane le labialni element, npr. pide. *h1eg h- > panat. *eg-/ag- > het. eku-/ aku-, pal. aḫu-, kluv. u- ‘piti’, pa tudi pide. *go- → kluv. aa- c. ‘krava’ (s sekundarno tematizacijo). Tipološko paralelo za takšen razvoj v anatolski skupini najdemo tudi pri odrazih pide. *h2 v drugih indoevropskih jezikovnih vejah: npr. pide. *h2és-/h2us-´ > het. ḫuiš-/ḫuš- mi ‘živeti’, stind. vásati ‘biva, prenoči’, stgr. aor. ἄεσα ‘prenočil/-a sem’, toh. B wäs- ‘bivati, stati’, got. wisan ‘biti’, morda arm. gom ‘sem’.11 Takega labialnega elementa kot odraza larin- gala *h3 ni videti nikjer.12 3 odRazi labiovelaRov teR sklopov soglasnika in  (*K : *C) Razen variantne rabe znakov (ku : uk, ḫu : uḫ) klinopisni zapisi ne omogočajo, da bi lahko jasno prepoznali morebitno razlikovanje med labiovelari ter zapo- redji soglasnika in . Med anatolskimi jeziki prvega tisočletja pr. n. št. ima vsaj likijščina v abecednih zapisih svojstvene odraze labiovelarov, kot že omenjeni ozir. zaim. ti- < panat. (in pide.) *ki-, ki predstavlja razvoj pred sprednjimi 10 Prim. tudi razpravo v Kümmel 2007: 327–336. Posebej zanimiv je zaključek: »Insgesamt dürfte damit unter den diachron-typologisch sinnvollen Rekonstruktionsalternativen die Variante *h : *χ : *ʁ am meisten für sich haben. Als praktischere Notation empfiehlt sich dann *h1 = h, *h2 = x, *h3 = γ, womit auch eine aufgrund der häufigen Uvularisierung velarer Frikative mögliche Vorstufe (oder Variation) erfasst wäre.« (Kümmel 2007: 336) Tu omenjena velarna predstopnja bi sicer tudi povsem ustrezala anatolskemu stanju, vendar pa gre verjetneje za uvularne glasove; temu v prid namreč govorijo jasni odrazi že laringalno obarvanih vokalov, saj se obarvanje povezuje prav s postvelarno (uvularno, faringalno oz. glotalno) lego teh glasov – zato tudi po- imenovanje »laringali«. 11 Kloekhorst 2008: 353–355; Beekes 2010: 25. 12 Eksplicitna opredelitev glede tega dejstva je pomembna, ker se v splošnih razpravah o fone- tičnih značilnostih praindoevropskih laringalov možnost labializiranega *h3 še vedno pogosto omenja. Kljub drugačnemu zaključku jo kot povsem legitimno obravnava tudi Kümmel (2007: 327–336), communis opinio pa zajame tudi Byrd (2018: 2065): »*/h3/ = /ʕ (w)/, a voiced pharyn- geal or uvular fricative with possible rounding coarticulation.« Meier-Brügger (2021: 116) po drugi strani v zadnji (deseti) izdaji svojega priročnika možne labializacije tretjega laringala ne omenja več in zanj nastavlja /ʕ/, medtem ko je v deveti izdaji (Meier-Brügger 2010: 237) za možni realizaciji *h3 še navajal /ɣ/ in /ɣ w/. 63Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) samoglasniki, obenem pa se labializacija ob zaokroženih samoglasnikih izgu- bi (npr. lik. kme/i- ‘koliko(r)’ < panat. *kommo/ī-),13 ohranja se morebiti le predkonzonantno in pred a. Da gre tu za razvoj znotraj historičnega razvoja likijščine, kaže tako paralelen primer s palatovelarom: pide. *h1éo- > lik. esbe- ‘konj’, ki se zaradi palatalne narave tega glasu ne obnaša kot enofonem- ski labiovelar, ampak se segmenta razvijata ločeno, kot tudi pide. *di- > lik. kbi- ‘drug’ (ob mil. tbisu ‘dvakrat’) s sekundarno nastalim sinhronim likijskim sklopom kb.14 V anatolščini drugega tisočletja pr. n. št. je situacija manj gotova. Kim- ball (1999: 293–294) se jasno izreka proti enačenju labiovelarov ter zaporedij soglasnika (tudi velara!) in , pri čemer navaja kluv. papparkuā(i)- ‘(o)čis- titi’ ← panat. *be-bər- ← pide. *bh- ‘sijati’, kjer se odraz (izhodiščnega) palatovelara in  ne obnaša kot odraz labiovelara *g, pri katerem v luvijščini zaporniški element odpade in ostane samo  (npr. že navedeno pide. *go- → kluv. aa- c. ‘krava’). Toda kluv. papparkuā(i)- se da razložiti tudi drugače. Tako npr. Kloekhorst (2008: 637–639) v glagolu prepoznava pide. koren *pk- ‘čistiti’ in tudi sicer ne ločuje med zaporedji velara in  ter labiovelari. To je tudi fonetično bolj upravičeno, sploh če upoštevamo že obravnavani nastanek fonema *h, ki je sam izraz izenačitve te vrste sklopov (K in K). S tem se Kloekhorst tudi izogne problemom, s katerimi se sooča Melchert (1994: 239, 255–256), ko prepoznava, da se v luvijščini pide. *(h) odraža enako kot *g(h), odraz * pa naj bi se obenem razlikoval od *g tudi v povsem primerljivem fonetičnem okolju (že navedeno kluv. papparkuā(i)- proti panat. *morgoi̯o- > kluv. marai̯(a)- ‘temen’). Kot glede anatolščine drugega tisočletja pr. n. št. kažejo že luvijski primeri, tudi v hetitščini o izgubi labialnega elementa pred zaokroženimi (ali zadnjimi) samoglasniki ne moremo govoriti (npr. pide. *kó-bhi > het. kuāpi ‘kje, kdaj’, pide. *on-/un- > het. LÚkuan-/kun- c. ‘pasji mož, pasjeglavec(?)’)15 oz. vsaj ne v primeru odrazov labiovelarov, saj se po drugi strani prav soroden proces (izguba  pred o) v hetitščini zgodi za dentali, npr. panat. *doi̯om > het. dān ‘drugi’16 (prim. kluv. kuai̯a- ‘strah’ ← *‘dvom’ iz iste pide. osnove).17 Obnašanje  tudi v primeru praanatolske lenizacije ni nujno povedno. Leni- zacija je sicer po splošno sprejeti razlagi Adiega (2001) definirana, da poteče med 13 Z razokroženjem *ko > *ko še pred spremembo panat. *o > lik. e (Melchert 1994: 328). 14 Melchert 1994: 284–285, 302; Kimball 1999: 294. Fonetična vrednost zapisa kb je verjetno [kβ], * se za soglasnikom namreč odraža v priporniški obliki, tj. [β] oz. neki soroden glas (prim. Melchert 1994: 291, kjer je nastavljen glas [v]). 15 Melchert 1994: 94, 119; Kimball 1999: 272; Kloekhorst 2008: 488–491, 505–506. 16 Melchert 1994: 128; Kimball 1999: 121; Kloekhorst 2008: 826–827. 17 Melchert 1994: 274. 64 Luka Brenko  Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov ... dvema nenaglašenima morama;18 v primerih kot npr. pide. *h1ḗp → het. denom. ēpurāi- ‘zajeti, ugrabiti’,19 pide. *mḗh2 > het. mēḫur ‘čas’20 pa se postavlja vpra- šanje, ali je  v tem procesu moteč element in moramo torej relativnokronološko spremembo pide. *- > het. -ur, ki zlogotvorni element postavi neposredno za lenirani soglasnik, uvrščati pred lenizacijo (torej že v praanatolščino) ali pa lahko lenizacija poteče tudi preko njega in za časovno opredelitev ni relevanten. Pri- merjava z obnašanjem podedovanega labiovelara *k v lenirajočem položaju je otežena zaradi pomanjkanja primerov; edini potencialni primer je namreč het. kol. šākua ‘oči’, ki pa še nima povsem zanesljive etimologije.21 Ustrezno tipološko paralelo bi lahko morda ponudil historični razvoj roman- skih jezikov, kjer v delu Romanije prav tako poteče lenizacija, latinščina pa je tako kot hetitščina (in praanatolščina) jezik, ki ima tako fonemske labiovelare kot zaporedja C; nanjo spominja tudi sam Adiego (2001: 17) pri razlagi praana- tolske lenizacije. Jasno je, da so v romansko lenizacijo, kjer ta poteče, vključeni tudi labiovelari (npr. lat. aqua ob šp. agua ‘voda’), primeri za zaporedja z  pa se tudi najdejo (npr. vlat. *placi > *plagi > *plagi > stšp. plogue). Vendar pa je poleg tega lenizacija v romanskih jezikih potekala tudi pri zvenečih soglasnikih in poleg zaporedij z  tudi v zaporedjih soglasnika z r, l, ter v nekaterih drugih nezvočniških sklopih,22 zato je kljub navidezni podobnosti njena tipološka vred- nost majhna. 18 Patri (2019: 214–215) je do takšne razlage kritičen, saj da ni znakov, da je bila hetitščina mora- ičen jezik (niti drugi anatolski jeziki). Lenizacijo zato formulira tako, da ta poteče v medvokalni legi v vseh primerih, razen pred naglašenim samoglasnikom. Na tem mestu sicer ne ponudi razlage za primere s kratkimi naglašenimi samoglasniki, kot npr. *péh2 > het. paḫḫur ‘ogenj’. Niti takšna drugačna formulacija ni relevantna za dotični problem, saj tudi on morebitne motnje v obliki  ne omenja. Kloekhorst (2008: 65–66) v tradicionalni razlagi lenizacije vključuje pide. *ó > panat. *ṓ. Prav tako eksplicitno pravi: »It should be borne in mind that lenition only affects intervocalic consonants, i.e. not consonants that are part of a cluster (compare e.g. the treatment of ekk-zi).« (Kloekhorst 2008: 66) 19 Melchert 1994: 60; Kimball 1999: 274. 20 Eichner 1973; Melchert 1994: 180; Kimball 1999: 152. 21 Kimball (1999: 273–74) navaja dve možnosti: *(s)h3ṓk eh2 (z s­mobile, ki se drugod v indo- evropščini ne pojavlja) ali *sṓkeh2, brez pojasnjene podaljšane o-jevske stopnje korena. Kloek- horst (2008: 704–706) to izvaja iz navadne o-jevske stopnje, *sókeh2, ki zanj že sama po sebi povzroča lenizacijo. Melchert (1994: 61) v medvokalnem razvoju *k vidi nepogojen prehod v *g, ki torej ni povezan z lenizacijo. 22 Lausberg 1967: 29–38, 46–66. 65Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 4 Razvoj zlogotvoRnih Rezonantov ob  in K Zlogotvorni rezonanti so v hetitščini praviloma zapisani kot aR (redki so polni zapisi āR),23 razen kadar je pred njimi stal , ko najdemo uR (in ūR).24 Enako se tudi za labiovelari odraz zlogotvornih rezonantov zapisuje z uR, kar kaže na to, da se tudi v tem položaju labiovelari obnašajo enako kot sklopi C. V drugih anatol- skih jezikih so odrazi manj gotovi, v nekaterih pa je uR verjetno regularen razvoj v kakršnem koli labialnem okolju oz. vsaj še v primeru *.25 V tej razpravi bo zaradi številčnejšega gradiva in tudi jasno omejenega okolja, kjer se pojavlja odraz uR, najbolj relevantna hetitščina.26 Zaradi različnega obnašanja postvokalnih in zlogotvornih rezonantov ob s, kjer pri prvih poteče predhetitska (in ne praanatolska!) asimilacija (npr. pide. *h2ónso- > het. ḫāšša- ‘potomec’, prim. lik. χãhb ‘potomec, vnuk’),27 pri drugih pa se po razzlogovanju v novonastalem sklopu pojavi epentetični t (*s > aRts; npr. pide. *sós > het. anzāš ‘nas’),28 se razzlogovanje zlogotvornih rezonantov postavlja v predhetitsko obdobje in ne na skupno anatolsko predstopnjo. Glede na to, da se ti odrazi pod naglasom kažejo s polnimi zapisi, je razzlogovanje obenem relativnokronološko postavljeno še pred značilno predhetitsko podaljšanje samo- glasnikov v odprtih in zaprtih zlogih ter verjetno sočasno skrajšanje nenaglašenih dolgih samoglasnikov. Ker pa je podaljšanje v zaprtih zlogih (torej avtomatsko v vseh primerih razzlogovanja zlogotvornih rezonantov, kjer rezonant zdaj zapira zlog) omejeno na *  in *  (oz. ne poteče v primeru visokih samoglasnikov in *ắ, 23 Tako npr. Melchert (1994: 125): panat. *́dro- > het. āntara- ‘moder’, sledeč Machkovi (1949: 131–132) primerjavi s stcsl. modrъ. 24 In ne ́R! Polno pisanje se pojavlja predvsem na vzglasju, npr. panat. *́i- > het. ūrki- ‘pot’ (tako Melchert (1994: 132; 2020: 266); Kloekhorst (2008: 927–928) rekonstruira pide. *h1/3ur­ gi­), panat. *h1i­ > het. ūrri- ‘pomagati’ (Melchert 1994: 132; prim. Kloekhorst 2008: 927, 962–963, kjer dvomi o takšni interpretaciji oblike). Slednje bi lahko spremembo *σ > *uRσ dodatno relativnokronološko omejilo na čas pred praanatolsko glasovno spremembo *VRHV > *VRRV, toda primer ni zanesljiv. 25 Za palajske primere *P > PuR, * > um gl. Melchert 1994: 214. V luvijščini morda * > um (Melchert 1994: 278–279), ob tem pa prim. lik. * > ã (Melchert 1994: 294). Te razlike kažejo na posameznojezične razvoje, je pa ključno, da je v vseh v zaporedju *C odraz CuR (Melchert 1994: 65–66). 26 Tudi če se v sklopu kasnejšega razzlogovanja ponekod v drugih anatolskih jezikih v labialnem okolju pojavljajo odrazi z uR, pa je za relativnokronološko umestitev prezlogovanja na praa- natolsko stopnjo pomembno le, da se primeri z  enako odražajo v vseh anatolskih jezikih. V tem pogledu je problematično ime boga Gromovnika v likijščini in milijščini: pide. *th2ént-/ th2t- > lik. Nsg. Trqqas, Dsg. Trqqñti, mil. Nsg. Trqqiz, kjer je samo milijski odraz priča- kovan, v likijščini pa bi v stranskih sklonih pričakovali **Trχχñti, v nominativu pa je nejasno, od kod izvira a (Melchert 1994: 305–307, 309–310). Za pričakovani odraz prim. že omenjeni primer pide. *mo- > kluv. kumma­ ‘svet’, lik. kumaza­ ‘duhovnik’ (Melchert 1994: 284; 2020: 209). 27 Melchert 1994: 163. 28 Melchert 1994: 97. 66 Luka Brenko  Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov ... vključuje pa tudi novonastali naglašeni samoglasniški element ob razzlogovanih rezonantih, ki ga Melchert (1994: 125; 2020: 267) sicer identificira z *o), je treba polne zapise ūR pojasniti drugače. Melchert (1994: 55–56) je tako predlagal, da gre v sklopu * za že praanatolsko prezlogovanje v *uR, ki pa je omejeno na položaj za soglasnikom in torej ne poteče na vzglasju.29 Nato pa je v vseh zapo- redjih uL prišlo do podaljšanja, ki se je pod naglasom ohranilo, nenaglašeni samo- glasnik pa se je skrajšal.30 V reviziji lastne razlage anatolske historične fonetike Melchert (2020: 263, 266–268) sprejme razlago o razlikovanju fonetičnih vrednosti klinopisnih znakov u in ú (kot /o/ in /u/), kar ga vodi v popolno reinterpretacijo razlage razvoja zaporedja *. Prezlogovanje namreč označi za nemotivirano, v ūR pa vidi ohranitev prvot- nega samoglasnika *o, nastalega ob razzlogovanju, ki se je ob prisotnosti  ohranil, drugod pa je potekel v skladu s splošno predhetitsko spremembo *o > a. Končno je nato tudi  ob o odpadel (torej: *C > *CoR; *o > a (razen *o); *CoR > CoR). Toda takšna razlaga je pomanjkljiva. Motivacija za prezlogovanje namreč ni vprašljiva, drugod v indoevropskih jezikih v takih sklopih pride celo do premeta, da sonornejši element postane zlogotvoren (tako npr. pide. *smó > het. zama(n) kur n. ‘brada’, toda s premetom v *smóru- > stind. śmáśru-, arm. mawrowk‘ ‘brada’, lit. smãkras ‘brada (anatom.)’).31 Še posebej problematična je Melcher- tova razlaga razvoja *C > CoR z vmesno stopnjo *CoR, kjer se  izgubi. Nepo- sredna paralela se namreč zdi že omenjena sprememba, ki zadeva dentale: *To > *To, kjer pa je končni rezultat a-jevski vokalizem in jo je torej treba relativnokro- nološko postaviti pred splošni predhetitski prehod panat. *o > a. Vpliv , ki da naj bi ohranjal o-jevski vokalizem, je z razvojem za dentali ne le neskladen, ampak mu neposredno nasprotuje.32 Prav tako se s tem ne sklada razvoj labiovelarov, ki se obnašajo enako kot sklopi C in pri katerih, kot tudi že omenjeno, ne moremo govoriti o izgubi labializacije pred zaokroženimi samoglasniki. Kljub temu je treba upoštevati identifikacijo klinopisnih znakov u = /o/, ú = /u/, kjer se kot najbolj neposredna in preprosta interpretacija ponuja pozno zniža- nje že prezlogovanega sklopa: *uR > oR (morda le *uL > oL). To torej ne nadaljuje odraza razzlogovanja v posebnem fonetičnem okolju.33 29 Prim. pide. *l̥ko­ ‘volk’ > luv. ala/i-, lid. ale- ‘lev’ (Melchert 1994: 127). To se da moti- virati s težnjo po ohranitvi (že obstoječe) konzonance v vzglasju. V hetitščini sicer ta spremem- ba poteče tudi na vzglasju. 30 Prim. tudi situacijo v luvijščini, kjer skrajšanja nenaglašenih samoglasnikov ni in kjer torej najdemo odraze z dvojnimi polnimi zapisi, npr. *péh2 > kluv. pāḫūr ob het. paḫḫur (Melchert 1994: 132). 31 Kloekhorst 2008: 1029–1030. 32 Da bi lahko znotraj predhetitskega obdobja imeli tako razvoj *To > *To > Ta in *C > *CoR > CoR, bi ju morali postaviti v povsem ločeni obdobji razvoja jezika: *To > *To, nato * > *oR, nato *o > a (razen *o), nato *Co > Co. 33 Prim. Melchert 2020: 266–267. 67Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 5 Razvoj v zapoRedjU CCC oz. KCC Posebno težavo v razvoju zlogotvornih rezonantov v labiovelarnem okolju pred- stavlja nekaj hetitskih primerov, kjer namesto pričakovanega klinopisnega za- pisa CuR najdemo zapisano CuaR:34 het. kuaške/a-, iter. od kuen-/kun-mi ‘ubiti’, kuaraške/a-, iter. od kuer-/kur-mi ‘(od)rezati’, kuakuaraške/a-, iter. od kuk(k)urš-mi ‘pohabiti’, kjer bi v iterativih pričakovali ničto stopnjo kore- na (pide. *gh-se/o-, *k-se/o- in *ks-se/o-). Podobno zagonetko pred- stavlja glagol duarn(i)-mi ‘zlomiti’, kjer nobena od prevojnih oblik ne more razložiti vokalizma (*dhornei̯e- > **darna-, *dhernei̯e- > **duerna-, v ničti stopnji pa bi pričakovali **durn-).35 Kloekhorst (2007) predlaga, da se je v tež- kem zlogu (oz. ob dveh sledečih soglasnikih) pide. sklop *CCC odražal kot het. CuaRCC, pri čemer upošteva Oettingerjevo (1979: 151) razlago glagola duarn(i)-mi iz nazalno infigiranega *dh-né-h1-ti/d h-n-h1-énti, kar bi nato vodilo do *durnezzi/duarnanzi, z nadaljnjo posplošitvijo šibke osnove. Čeprav Kloekhorstova razlaga nedvomno drži, pa je izražena le v obliki pisnih enačb in ne ponuja fonetične razlage. Tudi Melchert (2020: 267) v svoji reviziji to izjemo le omeni kot poseben razvoj in je kljub očitni neskladnosti s siceršnjo razlago ne pojasni.36 Najbolj verjetno je, da gre tu za blokado prezlo- govanja v fonetičnem okolju, kjer bi sicer nastal težji zlog (sprememba torej poteče samo v primeru *Cσ > CuRσ, ne pa *CCσ > **CuRCσ).37 Zaporedje tako ostane *, zlogotvorni rezonant pa se nato razvije v aR v sklopu regu- larnega razvoja v predhetitskem obdobju. Pri relativnokronološki opredelitvi prezlogovanja pomaga prav primer glagola duarn(i)-mi, saj je moralo prezlo- govanje (in njegova blokada v sklopu CCσ) poteči še pred odpadom laringala *h1 v predvokalni legi, kar je prav tako lažje razložiti, če se je ta glasovna sprememba zgodila v praanatolskem obdobju. Tu se torej vidi tudi prednost ločevanja med prezlogovanjem v sklopu * in kasnejšim razzlogovanjem * 34 V fonetičnem smislu namesto /CuR/ torej /CaR/. 35 Kimball (1999: 161–163) navaja ta glagol med primeri za spremembo panat. *erC > het. arC, zanj torej predpostavlja izhodiščno e-jevsko prevojno stopnjo, toda v vseh ostalih primerih, ki jih navaja za to spremembo, gre pravzaprav za zaporedje *erCC. Melchert (1994: 136–137) to spremembo med drugim omejuje na okolje z zaporedjem treh konzonantov, podobno tudi Kloekhorst (2008: 95). 36 Nastavi torej še en pogoj h glasovni spremembi *o > a, ki jo najprej omeji, da ne poteče v pri- meru *o, zdaj pa še doda, da pa vendarle poteče v primeru *oCC > aCC. V primerjavi s prvo izjemo, kjer je vsaj fonetična motivacija ustrezna, pa za drugi pogoj tega ni mogoče reči. 37 Takšna formulacija je boljša od razlage, ki temelji na dveh sledečih konzonantih (tj. prvotno omenjano *CσC > CuRσC, z blokado v okolju *CCσC > **CuRCσC). Če je enaka blokada potekla ne le pred dvema soglasnikoma, ampak tudi v primeru težjega zaporedja na izglasju, lahko to namreč pojasni likijski odraz Nsg. Trqqas, kjer torej posplošena šibka stopnja v obliki *th2ts ne bi bila prezlogovana in torej u-jevskega vokalizma tam sploh ne pričakujemo. 68 Luka Brenko  Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov ... > aR, pokaže pa se tudi, da v hetitščini na barvo novonastalega samoglasnika okolje ne vpliva.38 6 sklep Hetitski material jasno kaže na obstoj labializirane (post)velarne vrste znotraj he- titskega in verjetno že praanatolskega fonološkega sistema. Identifikacija enotnih fonemov *h in *ɣ kot del te labializirane vrste ima pomembne implikacije za spoznanja o fonetični podobi hetitščine in praanatolščine, nekaj pa nam lahko pove tudi o indoevropskem prajeziku. Obnašanje labiovelarov in je pomembno tudi pri razvoju zlogotvornih rezo- nantov. Čeprav se je razlaga teh razvojev na podlagi identifikacije o-jevskega vokalizma na sinhroni hetitski ravni močno spremenila, se zdi, da je bila popolna reinterpretacija stanja preuranjena. Razlikovanje med posameznojezičnimi odrazi * in že praanatolskim prezlogovanjem *σ > *uRσ (s kasnejšim znižanjem v oR) ob identifikaciji pogojev, ki to spremembo blokirajo, omogoča tudi fonetično pod- prto razlago za razvoje v sklopu CCσ oz. K Cσ. Relativnokronološke opredelitve, do katerih vodi pričujoča razlaga, so torej naslednje:  lenizacija in nastanek enofonemskih *h in *ɣ sta praanatolski spremembi, ki sta relativnokronološko neodvisni oz. nepovedni;  sprememba *Cσ > *CuRσ (ne pa *CCσ > **CuRCσ) je potekla še pred odpadom laringala *h1 med soglasnikom in samoglasnikom, kar se navadno postavlja v praanatolsko obdobje (če velja primer *h1i- > het. ūrri- ‘poma- gati’, tudi pred spremembo *VRHV > *VRRV);  v predhetitskem obdobju je sprememba *To > *To potekla še pred splošnim prehodom *o > a;  Melchertova interpretacija splošnega predhetitskega razzlogovanja * > *oR, kjer je ta *o nato zajet v spremembo *o > a, z izjemo zaporedja o, ki da se ohrani, pa pomeni, da bi to razzlogovanje moralo poteči po prav tako pred- hetitski spremembi *To > *To, kjer pa je v istem fonetičnem zaporedju /o/ 38 To trditev je sicer striktno gledano treba omejiti na nabor zlogotvornih rezonantov, ki so prisotni v navedenih primerih, tj. * in *. Zanimiva paralela je Claytonova (2022) razlaga razvoja zlogotvornih rezonantov v indoiranščini (ki sicer nasprotuje splošno sprejetemu konsenzu, da labiovelari ob zlogotvornih rezonantih v in- doiranščini niso pustili sledu), prim. različen razvoj v stind. *KərσH­ : *K ərHσC­ (gīr/gir- ‘hvala’ < *gH-V°, ob gari-/g̄- ‘hvaliti’ (ppp. gūrta-, perf. opt. juguryāt) < *gH-C°), kjer je vpliv torej ravno obraten: v težjem zlogu je vpliv labializacije večji kot sicer. Toda v indoiranščini so v tem obdobju labiovelari izgubili labializacijo, prenos le-te na novonastali samoglasnik, ki je nastal ob razzlogovanju, pa je mogoče videti kot del tega procesa. Prav tako ta razlika v odnosu do anatol- ščine jezikovne veje spet kaže, da je razvoj * > uR bolje razumeti kot prezlogovanje. 69Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) prišlo do odpada prvega elementa; ta nekonsistentnost že sama nakazuje dru- gačen razvoj, ki ga dokazuje že omenjena relativnokronološka umestitev pre- zlogovanja na praanatolsko jezikovno stopnjo;  v interpretaciji, ki ne potrebuje vmesne stopnje, je predhetitsko razzlogova- nje * > aR (vključno s *CCσ > CaRCσ) neodvisno od splošnega prehoda *o > a;  končno je sprememba *uR > oR (oz. *uL > oL?) mlajša od prehoda *o > a. kRajšave in kRatice anatom. = anatomsko; aor. = aorist; arm. = armensko; av. = avestijsko; C = konzo- nant, soglasnik; c. = genus commune, splošni spol; D = zveneči zapornik / dativ, da- jalnik; denom. = denominativ; got. = gotsko, H = laringal; het. = hetitsko; hluv. = hieroglifno luvijsko; iter. = iterativ; K = velar, mehkonebnik; K = labiovelar, zao- kroženi mehkonebnik; kluv. = klinopisno luvijsko; kol. = kolektiv; L = likvida, je- zičnik; lat. = latinsko; lid. = lidijsko; lik. = likijsko; lit. = litovsko; mil. = milijsko; N = nominativ, imenovalnik; n. = genus neutrum, srednji spol; opt. = optativ, želelnik; os. = oseba; ozir. = oziralni; P = labial, ustničnik; pal. = palajsko; panat. = praanatol- sko; perf. = perfekt, dovršni preteklik; pide. = praindoevropsko; ppp. = particip prete- rita pasiva, pretekliški trpni deležnik; pret. = preterit, preteklik; R = rezonant, zvočnik; sg. = singular, ednina; stgr. = starogrško; stind. = staroindijsko; stšp. = starošpansko; šp. = špansko; T = zapornik / dental, zobnik; toh. B = toharsko B; vlat. = vulgarno latin- sko, zaim. = zaimek; σ = zlogovna meja liteRatURa Adiego 2001 = Ignacio-J. Adiego, Lenición y acento en protoanatolio, v: Anatolisch und Indogerma­ nisch = Anatolico e indoeuropeo: Akten des Kolloquiums der Indogermanischen Gesellschaft Pavia, 22.–25. September 1998, ur. Onofrio Carruba – Wolfgang Meid, Innsbruck: Institut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck, 2001, 11–18. Beekes 2010 = Robert Beekes, Etymological Dictionary of Greek 1–2, sod. Lucien van Beek, Leiden – Boston: Brill, 2010. Byrd 2018 = Andrew Miles Byrd, The phonology of Proto-Indo-European, v: Handbook of Compa­ rative and Historical Indo-European Linguistics 3, ur. Jared Klein – Brian Joseph – Matthias Fritz, Berlin – Boston: De Gruyter Mouton, 2018, 2056–2078. Clayton 2022 = John Clayton, Labiovelar loss and the rounding of syllabic liquids in Indo-Iranian, Indo-European Linguistics 10 (2022), 33–87. Eichner 1973 = Heiner Eichner, Die Etymologie von heth. mehur, Münchener Studien zur Sprachwis­ senschaft 31 (1973), 53–107. Kimball 1999 = Sara Kimball, Hittite Historical Phonology, Innsbruck: Institut für Sprachwis- senschaft der Universität Innsbruck, 1999. Kloekhorst 2007 = Alwin Kloekhorst, The Hittite Syllabification of PIE *CuR and *KR, v: Ta­ bularia Hethaeorum: hethitologische Beiträge: Silvin Košak zum 65. Geburtstag, ur. Detlev Groddek – Marina Zorman, Wiesbaden: Harrasowitz Verlag, 2007, 455–457. Kloekhorst 2008 = Alwin Kloekhorst, Etymological Dictionary of the Hittite Inherited Lexicon, Leiden: Brill, 2008. Kümmel 2007 = Martin Joachim Kümmel, Konsonantenwandel: Bausteine zu einer Typologie des Lautwandels und ihre Konsequenzen für die vergleichende Rekonstruktion, Wiesbaden: Reichert, 2007. 70 Luka Brenko  Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov ... Lausberg 1967 = Heinrich Lausberg, Romanische Sprachwissenschaft II: Konsonantismus, Berlin: Walter de Gruyter & Co., 1967. Machek 1949 = Václav Machek, Hittitio-Slavica, Archív orientální 17.2 (1949), 131–141. Meier-Brügger 2010 = Michael Meier-Brügger, Indogermanische Sprachwissenschaft, sod. Matthias Fritz – Manfred Mayrhofer, Berlin – New York: De Gruyter, 92010. Meier-Brügger 2021 = Michael Meier-Brügger, Indogermanische Sprachwissenschaft, sod. Matthias Fritz, Berlin – Boston: De Gruyter, 102021. Melchert 1994 = H. Craig Melchert, Anatolian Historical Phonology, Amsterdam – Atlanta: Rodopi, 1994. Melchert 2012 = H. Craig Melchert, Luvo-Lycian Dorsal Stops Revisited, v: The Sound of Indo-European 2: Papers on Indo-European Phonetics, Phonemics, and Morphophonemics, ur. Roman Sukač – Ondřej Šefčík, München: Lincom Europa, 2012, 206–215. Melchert 2020 = H. Craig Melchert, Hittite Historical Phonology after 100 Years (and after 20 Years), v: Hrozný and Hittite: the First Hundred Years, ur. Ronald I. Kim – Jana Mynářová – Peter Pavúk, Leiden – Boston: Brill, 2020, 258–276. Oettinger 1979 = Norbert Oettinger, Die Stammbildung des hethitischen Verbums, Nürnberg: Verlag Hans Carl, 1979. Patri 2019 = Sylvain Patri, Phonologie hittite, Leiden: Brill, 2019. PHOIBLE = Steven Moran – Daniel McCloy (ur.), PHOIBLE 2.0, Jena: Max Planck Institute for the Science of Human History, https://phoible.org. sUmmaRy The Challenges of Relative Chronology of Labiovelar Development in Anatolian The discussion of the diachronic development of Proto-Indo-European labiovelars serves as a springboard for an evaluation of the relative chronology of some crucial sound chan- ges that affect the development of languages of the Anatolian branch of Indo-European at their various linguistic (proto-)stages. The evidence that underscores the phonemic status of labiovelar stops in the Anatolian languages also points to the existence of labiovelar fricatives, which did not exist at the Proto-Indo-European stage and whose emergence re- veals their phonetic characteristics as similar to those of the older labiovelar stops (either both are velar or both are uvular). Moreover, it is pointed out that the reflexes of PIE *h3 do not fit the expected reflexes of a labialized sound in Anatolian. However, despite their phonemic status, labiovelars do not differ from the sequences of a consonant and the labial glide in some crucial phonetic environments; Proto-Anatolian lenition is as such not pro- bative for determining when the labiovelar fricatives emerged, nor do these sequences be- have differently before syllabic resonants. This latter phonetic environment is a particular focus of this article; in spite of attempts to explain the development of syllabic resonants in a unified manner (i.e., within the scope of a single sound change), it turns out that the re- lative chronology of sound changes points to a separate Proto-Anatolian resyllabification of syllabic resonants in contact with the labial glide and labiovelars (*Cσ > *CuRσ, *K σ > *KuRσ), whereas the later syllabic decomposition is its own, probably intra-Anatolian process (which differs between the various Anatolian languages; in Hittite the general development is * > aR). This explanation also accounts for the divergent development of a small group of verbs in Hittite in which resyllabification is blocked in an already closed syllable (*CCσ > **CuRCσ, *K Cσ > **KuRCσ) and the attested forms show the expected reflex of later syllabic decomposition (CaRC, KaRC). The identification of o vocalism in the attested reflexes of sequences of labiovelars and labial glides with syllabic resonants, which was the very reason for the attempt at a unified explanation, is instead the result of a separate, late sound change (*uR > oR, including *CuR > CoR, *KuR > KoR; perhaps limited to only the liquids rather than all resonants). 71Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 71–82 Uroš bonšek slovaRska in zUnajjezikovna meRila za Ugotavljanje reterminologiZacije kot Poimenovalnega načina v terminologiji: Primer računalniške terminologije Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.05 Reterminologizacija ali ponovna terminologizacija je znotrajjezikovni terminološki po- imenovalni način, ko se termin enega strokovnega področja najprej determinologizira, preide iz strokovnega v splošni jezik, nato pa se ponovno terminologizira, preide iz sploš- nega v strokovni jezik druge stroke, recimo virus, avatar, gonilnik. V prispevku je reter- minologizacija obravnavana na primeru prehajanja samostalniških terminov iz izhodiščne v računalniško terminologijo in nato spet v splošni jezik. Predstavljen je tudi poskus opre- delitve meril za lažje ugotavljanje reterminologizacije. Ključne besede: reterminologizacija, terminologizacija, determinologizacija, terminologi- ja, računalništvo Lexical and Nonlinguistic Criteria for Identifying Reterminologization as a Designation Method in Terminology: Computer Science Expressions Reterminologization is an internal linguistic terminological designation method in which a term from one area of expertise is first determinologized, passing from an area of expertise into general language, and then terminologized again, passing from general language into another area of expertise; for example, virus, avatar, or driver. Reterminologization is discussed using the example of nouns moving from their original terminology domain into computer science terminology and then back into general language. This article defines criteria to facilitate the identification of reterminologization. Keywords: reterminologization, terminologization, determinologization, terminology, computer science 1 Poimenovalni načini v terminologiji Termini1nastajajo na različne načine. Lahko zapolnjujejo poimenovalno praznino v jeziku, se pravi, da nastajajo kot neologizmi, ali pa tvorijo poimenovanje v dolo- čenem jeziku pod vplivom že obstoječega poimenovanja, torej nastajajo z znotraj- in zunajjezikovnim prevzemanjem (Žagar Karer 2011: 38). Uroš Bonšek  uros.bonsek@gmail.com  Podiplomska šola ZRC SAZU, Ljubljana 72 Uroš Bonšek  Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje ... 1.1 Znotrajjezikovno prevzemanje Pri znotrajjezikovnem prevzemanju so vir za nove termine ali leksemi splošnega jezika, ki se za potrebe stroke terminologizirajo, ali termini drugih (ponavadi so- rodnih) strok, ki se redefinirajo. Nekateri terminologi, recimo Hudeček in Miha- ljević (2009: 31), to redefinicijo, do katere lahko prihaja dostikrat že v tujem (v računalništvu praviloma v angleškem) jeziku, imenujejo reterminologizacija. Tak primer je npr. termin virus, ki je iz medicinske prešel v računalniško terminologi- jo,1 seveda pa v medicinski terminologiji še vedno obstaja. Pri znotrajjezikovnem prevzemanju je vredno omeniti tudi prehajanje ter- minov iz splošnega jezika v strokovni jezik preko metaforičnih in metonimičnih pomenskih prenosov. Meyer (2000: 43) ugotavlja, da je nastajanje novih termi- nov z metaforizacijo zelo pogosto prav v računalniški terminologiji (miška, stre- žnik, namizje) in dodaja, da so snovalci informacijske tehnologije in programske opreme postali izredno pozorni na marketinški potencial računalniških metafor (Meyer 2000: 44). 1.2 Zunajjezikovno prevzemanje Pri zunajjezikovnem prevzemanju gre za izposojanje morfemov (kalkiranje), besed ali besednih zvez iz drugih jezikov. Tu je treba ločiti med prevzemanjem iz klasičnih jezikov latinščine in grščine2 ter prevzemanjem iz sodobnih jezikov. V današnjem času je jezik dajalec največkrat angleščina,3 ker je angleško govoreče območje sveta ekonomsko in kulturno privilegirano ter iz njega izhaja največ tehnoloških in drugih novosti; hkrati uživa angleščina status lingue france, se pravi sporazumevalnega je- zika za številna jezikovno nehomogena okolja (Vintar 2008: 52). 2 teRminologizacija in deteRminologizacija Procesa terminologizacije in determinologizacije sta med seboj precej prepletena. Vidovič Muha (2000: 116–117) ugotavlja, da je pri terminologizaciji izpostavljena zlasti izrazna stran jezikovnega znaka, pri determinologizaciji pa je poudarek na pomenski strani jezikovnega znaka – denotat postaja širše/splošneje prepoznaven. 1 V prispevku pod terminom računalniška leksika ali terminologija razumemo računalniško, in- ternetno in spletno izrazje. 2 Iz grščine in latinščine prevzetim besedam jezikoslovci pripisujejo večjo možnost, da se vklju- čijo v jezikovni sistem jezika prejemnika. Jezika veljata za prestižna, hkrati gre za mrtva jezika. Terminov iz dotičnih jezikov zato mnogi niti ne občutijo kot prevzete besede, pogosti pa so zlasti v naravoslovnih znanostih (Bokal 1998: 148). 3 Angleščina pri Slovencih ni bila vedno glavni jezik dajalec. Jemec Tomazin (2009: 277) na pri- meru pravne terminologije ugotavlja, da je bil v 19. stoletju na tem področju glavni jezik dajalec nemščina (ugotavlja veliko hotenega kalkiranja), kasneje, v 20. stoletju, posebej v času skupne države, pa je močan jezikovni vpliv imela tudi srbohrvaščina. 73Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Žele (2009b: 458) še ugotovlja, da je stalno stopenjsko obojesmerno preha- janje med terminologizacijo in determinologizacijo še posebno eksplicitno pri glagolih kot glavnih usmerjevalnikih in organizatorjih sporočanega v različnih tipih besedil: absorbirati vlago/pline/svetlobo/kisik (fiz.) > Tržišče ni absorbi- ralo vseh industrijskih proizvodov (pren.), Mesta so absorbirala vse podeželsko prebivalstvo. 2.1 Terminologizacija Terminologizacija predstavlja enega od poimenovalnih načinov v terminologiji. Kot ugotavlja Vidovič Muha (2000: 116), gre pri terminologizaciji za poimeno- vanje posebnega, manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del splošne zavesti. Kot način zapolnjevanja poimenovalne praznine je termino- logizacija zavesten proces, kjer nov pomen nastaja nadzorovano. Leder Mancini (1984: 86–87) poudarja, da je predhodni korak terminologizacije desemantizacija. Ko leksem s terminologizacijo postane termin, se splošno uveljavljena vsebina jezikovnega znaka podatkovno poglobi. Dodaja, da je skoraj vsak leksem lahko potencialni termin (Leder Mancini 1984: 86–87). Žele (2009a: 133) o termino- logizaciji piše kot o procesu poimenovanja denotata z znanstvenega področja z izrazom denotata, ki sodi v splošni predstavni svet določenega jezika, tj. poimeno- vanje posebnega, manj znanega z izrazom, ki je vsaj v svojem osnovnem pomenu del splošne zavesti. Tukaj lahko navajamo primere iz računalniške leksike, kot sta črv in meni. 2.2 Determinologizacija Determinologizacija je obraten proces kot terminologizacija, v katerem termin iz znanstvene leksike oziroma terminološkega sistema prehaja v besedila, namenje- na širšemu krogu uporabnikov, torej prehaja v splošni sistem knjižnega jezika. Denotat postane splošno poznan in njegovo poimenovanje kot termin med postop- kom determinologizacije izgubi povezavo z drugimi termini ter se vključi v sistem splošne leksike (Žagar 2005: 35; Žele 2009a: 133). Značilnost determinologizacije je tudi njena stopenjskost. V prvi stopnji, ime- nujemo jo delna determinologizacija, termin po prehodu v splošni jezik obdrži povezavo s pojmom, pri čemer je v primerjavi s terminološko definicijo brez ter- minološkega pomena. Pri drugi stopnji, to je pri popolni determinologizaciji, pa leksem dobi nov pomen, ki nima več povezave z izvornim pojmom (Žagar Karer 2011: 203–205). Aliona (2009: 21) piše, da imajo determinologizirane leksikalne enote pred- vsem funkcijo intelektualizacije diskurza. Žagar (2005: 37) ob tem še ugotavlja, da sicer termin z determinologizacijo izgubi svoj natančno definirani pomen, pri- dobi pa prožnost, ki je značilna za splošno leksiko. Seveda ne glede na selitev iz 74 Uroš Bonšek  Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje ... specializiranega v splošni jezik termin še naprej deluje tudi v pojmovnem polju izvirne stroke. Ledinek (2009: 249) ugotavlja, da determinologizirani leksemi lahko pridobijo konotativne pomene, razvijajo nove pomenske družljivosti, nasto- pajo v drugačnih kontekstih, vse to pa omogoča tudi potencialno spremembo njihovih slovničnih lastnosti. V procesu determinologizacije se lahko pomensko spreminjajo tudi samo posamezni morfemi oz. deli besed (npr. -manija, -holik, mega-) (Ledinek 2009: 249). Če je terminologizacija nadzorovan in zavesten način bogatenja znanstve- nih področij, najbrž tudi zaradi precej strogih in natančnih terminoloških načel, pa je determinologizacija bolj spontan proces. Aliona (2009: 21) ugotavlja, da so procesu determinologizacije posebej izpostavljene leksikalne enote, ki pripadajo področjem, ki govorce jezika v nekem časovnem obdobju bolj zanimajo in se o njih pogosteje poroča ali piše – mednje šteje stroke, ki so povezane s tehničnim in tehnološkim napredkom, to so vojaški sistem, šport in medicina. 3 ReteRminologizacija V prispevku bomo reterminologizacijo obravnavali kot enega od terminoloških po- imenovalnih načinov. Gre za poimenovalni način, ko se termin enega strokov nega področja najprej determinologizira, preide iz strokovnega v splošni jezik in se po- mensko širi, nato pa ponovno terminologizira, preide iz splošnega v strokovni jezik druge stroke in se s tem spet pomensko oži (Hudeček – Mihaljević 2009: 31). Niko- lova (2006: 80) navaja, da se v ruski terminologiji proces imenuje transterminologi- zacija – prenos uveljavljenega termina iz ene stroke v drugo z njegovo popolno ali delno reinterpretacijo; v bolgarski terminologiji isti proces imenujejo na dva različna načina – ali terminologizacija terminov ali reterminologizacija. Tudi kanadska jezi- koslovka I. Mayer (2000: 43) reterminologizacijo razume kot nekakšno terminologi- zacijo terminov, ko piše, da se nekateri računalniški termini terminologizirajo preko drugega/prvotnega področja, preden vstopijo v računalništvo. Kot primera navaja deskanje (surfing), ki najverjetneje izhaja iz televizijskega kanalskega deskanja med kanali/programi (channel surfing), in termin pasovna širina (bandwidth), ki označuje hitrost prenosa podatkov v računalništvu; ta najverjetneje izvira iz telekomunikacij- ske stroke, kjer termin označuje spekter komunikacijskega kanala. Grafično bi lahko reterminologizacijo ponazorili s spodnjo skico: termin (strokovni jezik 1) > leksem (splošni jezik) > termin (strokovni jezik 2)4 4 Pri naši obravnavi reterminologizacije bi lahko tretjemu/slednjemu poimenovalnemu premiku iz skice dodali še ponovno determinologizacijo. Determinologizirana računalniška leksika, ki jo bomo v prispevku obravnavali, je tako že sama po sebi dokaz za poprejšnjo reterminologizacijo. 75Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Aliona (2009: 9) pri definiciji reterminologizacije izhaja iz pomena predpone re- ‘ponovno’ in reterminologizacijo opiše kot poimenovalni proces, v katerem izraz določenega strokovnega jezika razvije nov pomen v strokovnih jezikih drugih stro- kovnih področij. Tukaj gre seveda opozoriti, da s prehodom iz enega strokovnega področja v drugo termin še naprej deluje tudi v izvirnem področju, v sprejemnem pa označuje nov pojem. Reterminologizacija torej kaže tudi na vzajemno delovanje različnih strok in specializiranih jezikov. To sodelovanje poteka v dveh smereh: eno strokovno področje si izposoja termine iz drugih terminoloških sistemov, hkrati pa samo zagotavlja termine drugim strokovnim področjem. Kot piše Aliona (2009: 18), reterminologizacijo spodbujajo tudi razvoj in izpopolnjevanje znanstvenega zna- nja, pojav novih teorij in področij, predvsem pa povezovanje znanosti. Čeprav bomo v prispevku reterminologizacijo obravnavali kot poimenovalni način v terminologiji, spodaj podajamo še nekaj ugotovitev glede povezave reter- minologizacije s terminološko sinonimijo in homonimijo. V slovenski jezikoslovni literaturi se omenja tudi t. i. širša terminologizacija, še posebej pri obravnavah terminoloških sinonimij.5 Kot ugotavlja Žele (2004: 77), gre za pojavljanje istega termina z večjimi ali manjšimi pomenskimi premiki v različnih strokah. Vidovič Muha (2000: 117) v povezavi s tem dodaja, da je s pojmom širša terminologizacija eksplicitno poudarjeno, da enopomenskost ter- mina velja za področje ene stroke, da pa se termini, ki so nastali po metaforični in metonimični poti iz splošnih terminoloških pomenov, lahko pojavljajo v različnih nesorodnih strokah. Enako kot sinonimijo si terminologija sicer zaradi enoumnega izražanja pri- zadeva zmanjševati tudi homonimijo. Cabré (1999: 111) podaja zanimivo ugoto- vitev, da je ravno v terminologiji homonimija veliko pogostejša kot v splošnem jeziku. Ugotovitev utemeljuje z dejstvom, da je v terminologiji vsako strokovno področje zaprta domena; po njeno do terminološkega prehajanja med strokov- nimi področji (reterminologizacije, op. a.) niti ne prihaja pogosto, zato je vsak termin, ki preide iz enega področja v drugo, avtomatsko homonim. Tudi Niko- lova (2006: 80) piše, da je prav reterminologizacija tista, ki vodi do terminološke homonimije. 5 V skladu s tradicionalno terminološko teorijo je ključno, da ima izraz v različnih strokovnih disciplinah različne pomene. Terminologija teži k zmanjševanju sinonimije, izrazov, ki znotraj iste stroke označujejo isti pojem (Žagar Karer 2011: 36). Žagar Karer in Fajfar (2020: 499) v eni novejših raziskav o terminološki sinomiji med še dopustno sinonimijo uvrščata tudi sinonimno razmerje, v katerem so termini tvorjeni z različno poimenovalno motivacijo, recimo samopla­ čniški recept/beli recept (izpostavitev različnih vsebinskih vidikov pojma), ali (še pogosteje) tiste, kjer je eden od terminov v paru poimenovan po osebi, ki je izumila določen predmet, recimo Ostwaldov viskozimeter/kapilarni viskozimeter. 76 Uroš Bonšek  Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje ... 4 gRadivo in analiza 4.1 Računalniška leksika v splošnem slovarju Gradivo za analizo smo pridobili v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), pri nekaterih iztočnicah smo si pomagali tudi s Slovarjem novej- šega besedja (SNB), prvo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) in splet nim rastočim Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ).6 Nekaj iztoč- nic smo našli tudi v monografiji Novejša slovenska leksika v povezavi s spletnimi viri, recimo ključ, pekač, portal, in jih naknadno poiskali v SSKJ2. Za analizo smo (tudi s pomočjo naprednega iskanja) našli 107 iztočnic. Seveda najdemo v splošnih slovarjih tudi determinologizirane računalniške lekseme, ki niso nastali z reterminologizacijo, recimo bajt, bit, internet, inkjet, disketa, RAM. Reterminologizirano računalniško leksiko v SSKJ2 najdemo v različnih delih geselskega sestavka, in sicer:  v enem od pomenov večpomenskega leksema, večinoma na neprvem mestu (skript, protokol, takt),  v terminološkem gnezdu (identifikacija, spremenljivka). Preglednica 1: Umestitev analizirane reterminologizirane računalniške leksike v slovarskem sestavku SSKJ2 Pomen prvi pomen 16 neprvi pomen 74 Terminološko gnezdo 17 Skupaj 107 Da je bilo iskanje primernih iztočnic, s katerimi bi reterminologizacijo lahko ana- lizirali in dokazovali, težje, je krivo dejstvo, da računalniška leksika v SSKJ2 ni enotno označena, lahko je označena na več načinov oziroma sploh ni označena, in sicer:  nima nobene oznake (kvalifikatorja), najdemo jo v enem od pomenov, pomen je razviden zgolj iz razlage (aplikacija, forum, čarovnik),7 6 Zbiranje gradiva za analizo je bilo treba zastaviti širše od prvotne ideje, kjer bi analizirali lek- seme s kvalifikatorjem računalniško. Računalniška leksika v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2) ni enotno označena. Poleg kvalifikatorjev računalniško in računal­ niško žargonsko smo v napredno iskanje vključili še ukaze računaln*, splet* in internet. Kot piše Race (2013: 8), je bil za slovarsko kvalificiranje spletnih in internetnih pojmov že večkrat predlagan tudi kva lifikator spletno, vendar ga obravnavani splošni slovarji, ne glede na silovit razvoj področja spleta, še ne vključujejo. Logar (2003: 136) analizira slovar Slovenskega pra­ vopisa 2001 (SSP) glede vključevanja računalniških leksemov in ugotavlja (na primeru 149 iz- točnic), da je bil v SSP vključen le manjši del (takrat poznane, op. a.) nove računalniške leksike. 7 SSKJ2 (2014: § 129) v uvodu sicer navaja, da se strokovni izrazi, ki jih ne uporabljajo samo strokovnjaki ali pa so na meji med splošno in strokovno rabo, navadno obravnavajo kot besede splošnega besedja. 77Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)  razlago dopolnjuje kvalifikator računalniško ali v enem od pomenov ali v terminološkem gnezdu (avatar, celica, direktorij). Preglednica 2: Kvalifikatorske oznake analizirane reterminologizirane računalniške leksike Pomen kvalifikator 44 brez kvalifikatorja 46 Terminološko gnezdo kvalifikator 17 Skupaj 107 Med iztočnice za obravnavo smo glede na besednovrstnost vključili le samostalni- ke (tudi izglagolske, recimo ribarjenje, deskanje), izpustili pa smo dvojnice, ki se razlikujejo zgolj glede na spol (feminative), ne pa tudi pomensko (administrator/ administratorka ali moderator/moderatorka),8 in pomanjševalnice, če pomen de- terminologizirane računalniške iztočnice ostaja enak (miš/miška ‘z dlanjo vodljiva naprava, navadno z dvema tipkama, za premikanje kazalca na računalniškem za- slonu in izvedbo ukazov’).9 4.2 Analiza gradiva Za dokazovanje reterminologizacije je ključnega pomena ugotavljati časovno komponento prehoda termina iz prvotne/neračunalniške stroke v računalniško. Skoraj zagotovo je računalniška terminologija nastajala kasneje kot termini z iz- vornim pomenom, ker je veda novejša od izvornih medicine, strojništva, športa in ostalih; praviloma je nastajala najprej v angleščini in se nato prenašala v druge jezike.10 Kot smo že razpravljali, je dokaz, da se je neki termin reterminologiziral v računalniško stroko, tudi njegova ponovna determinologizacija – najdemo ga lahko tudi v splošnem jeziku, ob čemer seveda še vedno funkcionira v pojmovnem svetu stroke. Za dodatno potrditev reterminologizacije računalniške leksike bomo na posameznih primerih ugotavljali slovarska in druga merila reterminologizacije. 4.2.1 Zunajjezikovna merila Med zunajjezikovna merila lahko štejemo zgodovinska, kulturno-družbena in teh- nološka. To pomeni, da je iz zgodovinskih dogodkov, razvoja družbe in tehnologi- je nedvoumno jasno, da je bil neki termin najprej del neračunalniške terminologi- je, šele kasneje se je reterminologiziral v računalniško terminologijo. Za primer, ki ga lahko dokazujemo skozi zgodovinski in kulturno-družbeni kriterij, vzemimo športni leksem disk ‘okrogla lesena, okovana plošča za metanje’, 8 V analizo smo vključili iztočnice moškega spola. 9 Razlage so iz SSKJ2. 10 Podobno ugotavljata Michelizza in Žagar Karer (2018: 84), ki se sklicujeta tudi na ugotovitve In- grid Mayer, da so bili tako rekoč vsi pojmi s področja interneta najprej poimenovani v angleščini. 78 Uroš Bonšek  Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje ... ki ima korenine že v antičnih športnih tekmovanjih; v SSKJ2 ga označuje kvalifi- kator športno. V računalništvu disk pomeni ‘upogljivo, vrtljivo magnetno ploščo, zaščiteno s papirnato, plastično ovojnico, za shranjevanje informacij’. Še en pri- mer iz obdobja antike je forum ‘večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami’ (v SSKJ2 je označen s kvalifikatorskim pojasnilom pri starih Rimljanih), v raču- nalništvo pa se je reterminologiziral v ‘spletno mesto, na ka terem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja’. V isto kategorijo lahko štejemo tudi tiste računalniške lekseme, ki so povezani z religijo, recimo avatar, ki v hinduizmu pomeni ‘utelešenje božanstva’, v računal- niški stroki pa ‘ikono, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma’; podobno je z ikono, ki v terminologiji religije pomeni ‘nabožno, sveto podobo’, v računalništvu pa ‘grafični lik, sličico na zaslonu (elektronske) naprave, s katero se požene program, izvede določena funkcija, nastavitev, izbira’. Podobno je tudi računalniški leksem strežnik, ki pomeni ‘računalnik, navadno zmogljivejši, kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne infor- macijske storitve in izvršuje njihove zahteve’, v računalniško terminologijo prišel ali iz zdravstvene terminologije, kjer pomeni ‘bolnišničnega delavca, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov’, ali iz terminologije religije (označen s kvalifikatorskim pojasnilom v Katoliški cerkvi), kjer je razložen kot ‘kdor streže duhovniku pri obredih’. Podobno bi lahko veljajo tudi za lekseme tolmač, ukaz, trol, deskar, skript, meni in čarovnik. Primeri, ki jih lahko dokažemo skozi merila tehnološkega razvoja, pa so recimo takt, ki ima v SSKJ kvalifikatorsko pojasnilo v glasbi in pomeni ‘metrično enoto iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob’, v računalništvu pa ‘hitrost, s katero procesor izvaja računsko operacijo’, ali gonilnik, ki v strojništvu pomeni ‘rotor (pri turbini)’, v računalništvu pa ‘programsko opremo, ki računal- niku omogoča komunikacijo z določeno strojno opremo’. Podobno bi veljajo tudi za lekseme validacija, spremenljivka, prosojnica, peresnik, orodje, okno, kartica, format, datoteka ... 4.2.2 Slovarska merila V slovarskem razdelku je na prvem mestu običajno naveden osnovni pomen, nato pa so pomeni razporejeni po stopnji odvisnosti od osnovnega pomena. Na prvem mestu ni najmočnejši pomen, ampak tisti, ki je izhodiščni. Kadar pa ima beseda več pomenov, ki so enako močni, stoji na prvem mestu pomen, ki ima največ ali najmanj pomenskih prvin (SSKJ2: §§ 75–79). Računalniška leksika se pojavlja tudi v terminološkem gnezdu. Tam velja pravilo (SSKJ2: § 128), da če termin nastopa na več področjih, je v gnezdu zapi- sanih več terminoloških kvalifikatorjev ali pa en sam, in sicer strokovno najširši 79Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) oziroma vsebinsko najprimernejši oziroma kvalifikator tiste stroke, ki termin dejansko uporablja. 4.2.2.1 Ugotavljanje izvornega pomena v pomenskem oddelku Ker ni vedno nujno, da v slovarskem sestavku na prvem mestu stoji osnovni po- men, smo za ugotavljanje izvornega termina, iz katerega bi se lahko reterminolo- giziral računalniški, navzkrižno primerjali SSKJ, SSKJ2 in SNB. Če ima iztočnica v SSKJ2 več pomenov, jo lahko poiščemo v SSKJ in ugotavljamo presek. Tiste pomene, ki so v SSKJ2, ni pa jih v SSKJ, lahko poiščemo tudi v SNB. Tako ima v SSKJ2 ima iztočnica vmesnik dva pomena, in sicer:  na prvem mestu (označena s kvalifikatorjem elektrotehnika) je razložena kot ‘naprava, ki povezuje dva sicer nerazdružljiva sistema ali dva dela istega sis- tema in omogoča njuno medsebojno delovanje’,  na drugem mestu (označena s kvalifikatorjem računalniško) je razložena kot ‘prikaz računalniškega programa na zaslonu, ki uporabniku omogoča delo s programom s pomočjo ikon, menijev’. V SSKJ je ista iztočnica razložena samo s prvim pomenom (kot v SSKJ2) in ozna- čena s kvalifikatorjem elektrotehnika. Drugi pomen iz SSKJ2 je naveden v SNB, kjer pa ima ob enakem kvalifikatorju računalniško drugačno razlago, in sicer ‘hardverski ali softverski način za povezovanje posameznih komponent v raču- nalniku’. Podobno bi lahko med drugim obravnavali lekseme folder, dvigalka, admi- nistrator, vodilo, podatek, orodje, mapa. Ob dotičnem merilu se pojavljata še dve različici, in sicer:  nekatere računalniške lekseme, recimo protokol ali pripona, prvič najdemo v SSKJ2 (ugotavljanje izvornega termina je težje, potrebna je dodatna preverba v tujih slovarjih),11  nekateri leksemi – tudi s prvotnim pomenom, recimo kolokacija, benchmark ali validacija – se predhodno pojavijo samo v SNB. 4.2.2.2 Ugotavljanje izvornega pomena v terminološkem gnezdu Kot smo že ugotavljali, za SSKJ2 velja, da če leksem nastopa na več področjih, je v gnezdu več terminoloških kvalifikatorjev, lahko pa je tudi en sam, in sicer stro- kovno najširši ali vsebinsko najprimernejši ali pa tisti, ki se dejansko uporablja. V naši analizi smo računalniške lekseme v terminoloških gnezdih našli v 17 prime- rih, večinoma na neprvih mestih tvorijo: 11 Termin protokol se je prvič pojavil že v starogrških zapisih v pomenu ‘prvi dokument, ki je bil zalepljen/sestavljen skupaj’, v pomenu ‘primer’ ali ‘zgled’ pa v 16. stoletju; povzeto po splet- nem slovarju Merriam­Webster. 80 Uroš Bonšek  Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje ...  večbesedni leksem z levim prilastkom, recimo pomnilniška celica, podat- kovna zbirka, pomnilniški modul, programski jezik, matična plošča, strojna oprema, mehki disk;  večbesedni leksem z desnim prilastkom, recimo niz podatkov, naslov celice, format datoteke;  ali enobesedni leksem, recimo validator, referenca, izhod. Tudi pri terminološkem gnezdu lahko za ugotavljanje oziroma potrditev izvornega termina, iz katerega se je reterminologiziral računalniški, navzkrižno primerjamo SSKJ, SSKJ2 in SNB. Če ima iztočnica v SSKJ2 več pomenov, jo lahko poiščemo v SSKJ in ugotavljamo presek. Tiste pomene, ki so v SSKJ2, ni pa jih v SSKJ, lahko poiščemo tudi v SNB. Takšna sta recimo:  format datoteke (rač.), ki ga ni v SSKJ, so pa tam leksemi folijski format (biblio.), format A4 (papir.) in drugi, večinoma vezani na tiskarske obrti; računalniški termin se je najbrž reterminologiziral oziroma je prvotno obsta- jal v eni izmed teh strok;  pomnilniški modul, ki ga ravno tako ne najdemo v SSKJ, so pa tam leksemi modul (mat.) in prožnostni modul (fiz.); računalniški termin se je reterminolo- giziral oziroma je prvotno obstajal v matematiki ali fiziki.12 5 Zaključek Preden je postala del splošnega jezika, je računalniška terminologija poimeno- valne možnosti iskala tudi v drugih strokah, od koder se je reterminologizirala, velikokrat preko metaforičnih procesov in najprej v angleščini. V prispevku smo na primeru samostalniške računalniške leksike v SSKJ2 pokazali nekaj načinov, kako ugotoviti, če sploh in iz katerega področja se je računalniška terminologija reterminologizirala. Reterminologizacijo smo ugotavljali na podlagi slovarskih in zunajjezikov- nih meril. Zunajjezikovna merila so tista, pri katerih na podlagi zgodovinskih, družbenih in tehnoloških sprememb ugotavljamo, del katere neračunalniške ter- minologije je bil termin, preden se je reterminologiziral v računalniško terminolo- gijo (recimo forum, disk). Slovarska merila pa so tista, kjer primerjamo pojavitve determinologiziranih terminov v različnih splošnih slovarjih in znotraj slovarskih iztočnic (recimo folder, protokol, validacija), tako v pomenskem oddelku kot v terminološkem gnezdu. V našem primeru smo za primerjavo vzeli SSKJ, SSKJ2 in SNB. 12 Pomnilniški modul (ang. memory board) naj bi se prvotno pojavil leta 1955 v zborniku ameri- škega matematičnega združenja; povzeto po Oxford Online Dictionary. 81Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Ker je računalniška terminologija in nato determinologizirana računalniška leksika novejša od izvornih terminov in pomenov, se reterminologizacija sama po sebi zdi logična (virus je seveda bil najprej v človeškem telesu, šele nato v raču- nalniku, črv pa najprej žival, šele nato škodljiv program), a tu in tam je dokazova- nje težje (recimo pri terminih benchmark, validacija, kolokacija) in tu nam lahko dotična merila pridejo prav. viRi Merriam-Webster = Merriam-Webster English Dictionary, https://www.merriam-webster.com/. Novejša slovenska leksika = Novejša slovenska leksika: v povezavi s spletnimi viri, ur. Alenka Glo- žančev – Primož Jakopin idr., Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Oxford Online Dictionary = Oxford English Dictionary, https://www.oed.com/?tl=true. SNB = Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11970–1991, https://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, spletna objava 2014. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (11970–1991), www.fran.si. liteRatURa Aliona 2009 = Luca Aliona, Terminologization, determinologization and reterminologization in Ro­ manian (based on sports vocabulary): summary of doctoral thesis in philology, Universitatea de Stat Dimitrie Cantemir, Chisinau, 2009. Bokal 1998 = Ljudmila Bokal, Tipologija novih besed (ob primeru avtomobilskega izrazja), v: Slo­ vensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posvetovanja o slovenskem nara­ voslovno­tehniškem izrazju, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1998, 147–166. Cabré 1998 = Maria Teresa Cabré, Terminology: theory, methods and applications, Amsterdam – Phi ladelphia: John Benjamins Publishing Company, 1998. Hudeček – Mihaljević 2009 = Lana Hudeček – Milica Mihaljević, Hrvatski terminološki priručnik, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2009. Jemec Tomazin 2010 = Mateja Jemec Tomazin, Slovenska pravna terminologija: od začetkov v 19. stoletju do danes, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Leder Mancini 1984 = Zvonka Leder Mancini, O nekaterih lingvističnih pogledih na terminološko problematiko, v: Terminologija v znanosti 89: prispevki k teoriji, ur. Franc Pediček, Ljubljana: Pedagoški inštitut, 1984, 81–89. Ledinek 2009 = Nina Ledinek, Determinologizacija geografske terminologije, v: Terminologija in sodobna terminografija, ur. Nina Ledinek – Mojca Žagar Karer – Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 247–258. Logar 2003 = Nataša Logar, Računalniško izrazje v Slovenskem pravopisu 2001, Slavistična revija 51.2 (2003), 135–138. Meyer 2000 = Ingrid Meyer, Computer words in our everyday lives: how are they interesting for terminography and lexicography?, v: Proceedings of the Ninth Euralex International Congress: EURALEX 2000 1, ur. Ulrich Heid idr., Stuttgart: Institut für Maschinelle Sprachverarbeitung, Universität Stuttgart, 2000, 39–58. Michelizza – Žagar Karer 2018 = Mija Michelizza – Mojca Žagar Karer, Internetna leksika v slo- venščini, Jezikoslovni zapiski 24.1 (2018), 79–92. Nikolova 2016 = Diana Nikolova, Medical Terms in Computer Terminology, SocioBrains: Smart Ideas – Wise Decisions Ltd. 24 (2016), 79–89. 82 Uroš Bonšek  Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje ... Race 2013 = Duša Race, Pomenotvorni vidiki leksike s področja spleta, diplomsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, 2013. Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000. Vintar 2008 = Špela Vintar, Terminologija: terminološka veda in računalniško podprtaterminolo­ gija, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za prevajalstvo, 2008. Žagar 2005 = Mojca Žagar: Determinologizacija (na primeru terminologije fizike), Jezik in slovstvo 50.2 (2005), 35– 48. Žagar Karer 2011 = Mojca Žagar Karer, Terminologija med slovarjem in besedilom: analiza elek­ trotehniške terminologije, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. Žagar Karer – Fajfar 2020 = Mojca Žagar Karer – Tanja Fajfar, Sinonimija v terminologiji: analiza normativnih odločitev v terminoloških slovarjih, Slavistična revija 68.4 (2020), 491–507. Žele 2004 = Andreja Žele, Stopnje terminologizacije v leksiki (na primerih glagolov), v: Terminologi­ ja v času globalizacije, ur. Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, 77–91. Žele 2009a = Andreja Žele, Pomenotvorne zmožnosti z vidika (de)terminologizacije (v slovenščini), v: Terminologija in sodobna terminografija, ur. Nina Ledinek – Mojca Žagar Karer – Marjeta Humar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, 125–139. Žele 2009b = Andreja Žele, Enojezični slovarji – sledenje pomenskosti besed oz. kaj in kako pravi raba, v: Infrastruktura slovenščine in slovenistike, ur. Marko Stabej, Ljubljana: Znanstvena za- ložba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 28), 457–461. sUmmaRy Lexical and Nonlinguistic Criteria for Identifying Reterminologization as a Designation Method in Terminology: Computer Science Expressions Before becoming part of general language, computer terminology also sought vocabulary in other areas of expertise, from where it was reterminologized, often through metapho- rical processes and most often first in English. This article examines computer science vocabulary in Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, 2014) to present some ways of determining whether computer terminology has been retermino- logized, if at all, and from which area of expertise. Reterminologization was identified based on lexical and nonlinguistic criteria. The non- linguistic criteria are those that, based on historical, social, and technological changes, identify what part of non–computer science terminology was a term before it was reter- minologized into computer science terminology (e.g., forum or disk). Lexical criteria, on the other hand, compare the occurrences of determinologized terms in various general dictionaries and within dictionary headwords (e.g. folder, protocol, or validation), both in the meaning section and in the terminological nest. In the case at hand, a comparison was made using Slovar slovenskega knjižnega jezika (Standard Slovenian Dictionary, 1997, 2014) and Slovar novejšega besedja (Dictionary of New Words). 83Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 83–110 sanJa Škifić – anita Pavić PinTarić lingUistic diveRsity in cRoatia: histoRical and contempoRaRy peRspectives on langUage contact (and conflict) in the Zadar and varaždin regions Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.06 This article deals with historical and contemporary language contact between Croatian on the one hand and Italian and German on the other in the Zadar and Varaždin regions. It focuses on language contact identifiable in the analysis of linguistic items related to space and occurrences in space. Because language contact frequently results in language conflict, it also considers the possibility of correlating the two phenomena based on a corpus analysis and from the perspective of three areas of interest: language, individual language user(s), and society. The findings suggest that there is a difference between coastal and continental language contact and conflict in manners of naming places, but also that the contemporary language conflict between the languages analyzed is not as prominent as it was in the past. Keywords: language contact, language conflict, Croatian, Italian loanwords, German lo- anwords Jezikovna raznolikost na Hrvaškem: zgodovinske in sodobne perspektive jezikovnega stika (in konfliktov) v zadrski in varaždinski regiji Prispevek obravnava zgodovinski in sodobni jezikovni stik med hrvaškim jezikom ter italijanskim in nemškim jezikom v zadrski in varaždinski regiji. Poudarek je na jezikov- nem stiku, prepoznavnem pri analizi jezikovnih postavk, povezanih s prostorom in doga- janjem v prostoru. Ker jezikovni stik pogosto privede do jezikovnega konflikta, se prav tako upošteva možnost povezave obeh pojavov na podlagi analiziranega korpusa in z vid- ika treh področij zanimanja: jezika, posameznega uporabnika jezika in družbe. Rezultati kažejo, da obstaja razlika med obmorskim in celinskim jezikovnim stikom in konfliktom v načinih poimenovanja kraja, hkrati pa tudi, da sodobni jezikovni konflikt med analizirani- mi jeziki ni tako izrazit, kot je bil v preteklosti. Ključne besede: jezikovni stik, jezikovni konflikt, hrvaški jezik, italijanske izposojenke, nemške izposojenke Sanja Škifić  Sveučilište u Zadru, Odjel za anglistiku  sskific@unizd.hr  https://orcid.org/0000-0002-9858-7852 Anita Pavić Pintarić  Sveučilište u Zadru, Odjel za germanistiku  apintari@unizd.hr  https://orcid.org/0000-0002-5105-9999 84 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... 1 intRodUction In linguistics, language contact has been analyzed from a number of different per- spectives. Because language contact relies on human contact, the analyses fre- quently include insight into the sociocultural dimension of a particular language contact situation. It is also due to the connection between language and human contact that studies of language conflict emerged. Each human contact includes the possibility of conflict, and this holds true for human contacts that include lan- guage. Although some scholars dealing with language conflict believe that every language contact includes some form of language conflict,1 it can be questioned whether the coexistence of the two is necessary. Thus, the correlation between the two might be formulated by saying that (language) contact merely includes the possibility of (language) conflict. De Vries (1990) discusses two types of language conflict, whereby one occurs exclusively at the linguistic level, including contact between two linguistic systems, and the second includes contact between different linguistic communities. The latter may be manifested, for example, through lingu- istic minorities’ demands for greater (linguistic) rights. Both analyses of language contact and language conflict may include focus on linguistic borrowing, instances of language use, and the social context (cf. Darquennes 2015: 9). Croatia has had a turbulent history, and Croatian has come into contact with a number of different languages. Historically speaking, the most relevant and lon- g-standing contacts include those with German and Italian due to foreign rule in different parts of Croatia. The Italian linguistic influence is most evident in coas- tal parts of Croatia (cf. Sočanac 2002: 133), whereas the influence of German is most evident in continental parts of Croatia (cf. Dragičević 2005). In the more contemporary context, Italians and Germans are recognized by the Croatian Con- stitution as among the twenty-two national minorities in Croatia. According to the 2021 census, Italians account for 0.36% of the population of Croatia and Germans account for 0.08%.2 Today most Germans live in Osijek–Baranja County, Zagreb County, and Split–Dalmatia County,3 and most Italians live in Istria County, Pri- morje–Gorski Kotar County, Požega–Slavonia County, and Zagreb.4 The extent and nature of the presence of German and Italian as minority languages in the pla- ces in Croatia where most Italians and Germans live, but also elsewhere, is highly complex, and it became a more prominent issue especially after the European 1 See Section 2 regarding Nelde’s First Law. 2 See GRC 1, https://pravamanjina.gov.hr/nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-republici- -hrvatskoj/352. 3 See GRC 2, https://pravamanjina.gov.hr/nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-republici- -hrvatskoj/nijemci-i-austrijanci/373. 4 See GRC 3, https://pravamanjina.gov.hr/nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-republici- -hrvatskoj/talijani/381. 85Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Charter for Regional or Minority Languages entered into force in Croatia in 1998. Since then, Croatia has focused more on protecting and promoting its minority languages, and their status in Croatia is assessed by the Council of Europe’s Com- mittee of Experts.5 As the book by Pavić Pintarić and Škifić (2021) about the language of space in the Zadar region shows, many loanwords, mostly of Italian origin, are used for naming open and closed spaces. Italian loanwords are used for relief (e.g., talaferma), living (e.g., pjanterin), housing (e.g., pergul), and the sea (e.g., sika). Many Italian verbal loanwords also denote sailing and navigation (e.g., burdi- žati, imbarkati, takati). German loanwords naming space are not as numerous and mostly refer to closed spaces, such as bajbok, birtija, šupa, and štala. Culturally specific expressions primarily include nouns and verbs of movement that refer to the way of life and activities that people engage in within the types of space analyzed. It is therefore challenging to compare two different geographical spaces (seaside and continental) to investigate the role that German and Italian loanwords play in the linguistic expression of space. This article focuses on historical and contemporary language contact and con- flict between Croatian versus Italian and German in the Zadar and Varaždin regi- ons (the former in the coastal area and the latter in the continental part of Croatia), with special attention to the characteristics of the sociohistorical context of contact between different cultures and languages that has led to the creation of space-rela- ted terms. The reason why these two regions were chosen for the research is that in the past Italian was the dominant foreign language in Zadar and it is still used in certain parts of Croatia on a daily basis, whereas German was dominant in Varaž- din.6 Due to different dominant sources of borrowing in coastal and continental parts of Croatia and the contact between Croatian and Italian and between Croatian and German, it is possible to analyze potential language conflict through a com- parison of the linguistic situation in the two areas. The linguistic items analyzed refer to space and various occurrences in space. This small-scale study investigates space-related terms that usually refer to people’s way of life. Linguistic strategies for expressing spatial relations are a suitable source for investigating multilingua- lism. The environment that people live in shapes their vocabulary related to space. The research questions are the following: What is the nature of language con- tact in the two Croatian regions? What types of language conflict can be identified 5 See, for example, Council of Europe (2020), European Charter for Regional or Minority Lan­ guages, Report of the Committee of Experts Presented to the Committee of Ministers of the Council of Europe in Accordance with Article 16 of the Charter, Sixth Report: Croatia, https:// rm.coe.int/croatiaecrml6-en-rm2-docx/16809ec2e9. 6 Zadar and Varaždin were chosen for this research because of the interest of both authors of this article, who had already investigated German and Italian loanwords in the language of both regions (e.g. Pavić Pintarić 2007; Pavić Pintarić – Škifić 2021). 86 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... in the two Croatian regions? What is the intensity of language conflict from a con- temporary perspective? To answer these research questions, dictionaries and other sources dealing with space-related terms were consulted, and a questionnaire was administered to residents of the two regions. The aim of the questionnaire was to determine how familiar residents of the Zadar and Varaždin regions are with Cro- atian space-related terms of different origins, their attitudes toward borrowings, and language use. The questionnaire consisted of three parts and was administered among 110 residents of the Zadar and Varaždin regions from May to September 2022. Among the participants, fifty-two were from the Zadar region, and fifty-e- ight were from the Varaždin region. 2 langUage contact and conflict Language conflict is inextricably connected with language contact.7 This has been attested by many scholars that have analyzed language conflict, and it is most evi- dent in the formulation of Nelde’s First Law (cf. Salverda 2003: 130), one of the basic principles of conflict linguistics referring to the assumption that each langu- age contact situation includes some form of language conflict. Because language is a means of human interaction, the analyses of the broader relationship between human contact and human conflict may also be taken into consideration in eva- luating the validity of this assumption. Thus, Vallacher et al. (2013: 1) claim that “conflict is inherent in virtually every aspect of human encounter,” and Oberschall (1978: 291) states that “conflict results from purposeful interaction among two or more parties in a competitive setting.” Although Janicki (2015) perceives different manifestations of conflict as avoidable by means of careful and conscious langua- ge use, the author also makes reference to other scholars such as Hamelink (2011), who holds that “conflict is built into human relations and we cannot eliminate it” (cited in Janicki 2015: 1). The close connection between language contact and language conflict is reve- aled in the identification of the overlap of the main areas of interest in the analyses of the two phenomena. Drawing on Nelde (1992) and Clyne (1996), Darquennes (2015: 9) discusses three such areas: language, individual language user(s), and society. According to Darquennes (2015), the three areas may clearly be distin- guished in the sense that the “language” area refers to conflict at the intra-lingui- stic level (related to situations of linguistic borrowing), the “individual language 7 Although the notion of linguistic purism is not the central concept analyzed in this article, lan- guage contact and conflict are often related to issues associated with that concept. There is substantial literature dealing with linguistic purism. Thomas (1991), for example, discusses the distinction between external and internal linguistic purism. 87Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) user(s)” area refers to conflict that arises in actual language use (related to the use of different languages or language varieties in interpersonal language contact), and the “society” area refers to conflict that arises at the social level (related to the rela- tionship between language, nationalism, and ethnic identity). Obviously, Nelde’s view (1997: 294) concerning the absence of symmetrical multilingualism appears most closely related to instances of social language conflict, where the focus is not so much on purely linguistic processes, but on issues related to power dynamics and status relations in a given social context. To identify the common characteristics of social conflict and social langu- age conflict, one can apply Coser’s (1957: 232) definition of social conflict as “a struggle over values or claims to status, power, and scarce resources, in which the aims of the conflict groups are not only to gain the desired values, but also to neutralize, injure, or eliminate rivals” (cited in Oberschall 1978: 291). Although the second part of the definition, in which neutralization and elimination of rivals is mentioned, might seem too extreme if applied to certain manifestations of social language conflict, the common characteristics of the two concepts are definitely found in the first part of the definition, which emphasizes the concepts of values, status, and power. Furthermore, in discussing social conflict, Coser (1957: 203) emphasizes that “there is never complete concordance between what individuals and groups within a system consider their just due and the system of allocation.” In contexts in which different linguistic groups do not feel that they have equal access to power or resources due to their ethnic or national background, language may be placed at the focus of such conflicts and struggles for equal rights. On the other hand, in discussing the relationship between language conflict and violence, Laitin (2000: 532) claims that, in comparison to different manifesta- tions of cultural conflict, language conflict has its own dynamics. This is attested by several findings, including the following: “the greater the language difference between the language of the minority group and that of the dominant group, the lower is the probability of violence,” and “language grievances when compounded by religious grievances (which are a reasonable predictor of rebellion) strongly and significantly reduce the magnitude of rebellion” (Laitin 2000: 532–533). One may conclude that, although there are similarities between different types of social conflict and language conflict, each has its own dynamic and set of idiosyncrasies, which becomes evident in cases in which some sort of social conflict interacts with language conflict. It is also noticeable that most recently scholars have started placing significant focus on the role of language in war and conflict. As attested by Kelly et al. (2019), in such analyses the methodology relies significantly on those applied in the humanities and social sciences—specifically, linguistics, war stu- dies, translation studies, and transnational history. Within linguistics, areas that are most relevant for such analyses of conflict are ideologies of language, language 88 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... planning, language policy, multilingualism and contact between languages, lin- guistic landscapes, and status and prestige of different languages (cf. Kelly et al. 2019: 9). Depending on the type of language conflict at hand, in most cases its analysis requires some sort of insight into the extralinguistic context. This means that both the social theories of conflict and the linguistic theories of language conflict need to be equally mutually informed. However, Jeffries and O’Driscoll (2019: 7) note the following: Just as conflict scholars employ insights from linguistics on an ad hoc and partial basis, so lingu- istic scholarship has employed a scatter-gun approach to the social, focusing either on particular issues or events in order to advance theory or on particular settings in order to describe the nature of interaction within it. In both cases, conflict swims in and out of view, just one element of a larger whole. Moreover, the close connection between the extralinguistic and linguistic aspects of conflict in society are clearly revealed in analyses of “language-oriented sur- face syndrome”, which arises in situations in which “over time, as a conflict regarding political, economic or other resources evolves, language takes up much more importance than it had at the start of the conflict” (Deen – Romans 2018: 5). This suggests that the line between what may be termed social conflict on the one hand and language conflict on the other may seem blurred at times, which is also revealed in the analyses of different language policies, whose aim might be to prevent and/or reduce both linguistic and non-linguistic conflict. Moreover, in a discussion of the role of language in human conflict causation and resolution, Chilton (1998: 2) emphasizes the fact that “language is profoundly implicated in all human social activity and cannot easily be isolated as a specific causal factor in violent conflicts.” In relation to the three main areas of interest in the analysis of language con- tact and conflict, this article focuses on the language area by investigating space- -related terms in Croatian that were borrowed from Italian and German. This is why special attention is paid to the characteristics of the sociohistorical context of contacts between different cultures and languages that led to the creation of such space-related terms. However, in addition to the “language” area, the study also focuses on the “individual language user(s)” area because it is possible to analyze the use of borrowed items from the two languages in different Croatian regions, which may lead to the creation of conflict at the level of interpersonal communication between speakers of different varieties of Croatian. In the case of social language conflict, it is necessary to evaluate this from both a historical and contemporary perspective. 89Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 3 langUage contact and lexical boRRowing: italian and geRman loanwoRds in cRoatian Tadmor (2009) identifies open-class words as more frequently borrowed lexical items than function words (cited in Seifart 2019: 16). It is no surprise that, in situa- tions of borrowing linguistic material from other languages, lexical borrowing fe- atures strongly in analyses of language conflict. Davies and Dubinsky’s (2018: 32) discussion of “the politics of borrowing words” reveals just how deeply the ease or difficulty of accepting a foreign element is embedded in the non-linguistic context the borrowing takes place in. For example, the authors discuss the resistance of the Francophone community in Quebec toward borrowings, especially those from English (Davies – Dubinsky 2018: 32). Matras (2019: 152) discusses motivations for borrowing and identifies the two most prominent ones: gaps in the recipient language and the prestige of the donor language. Obviously, the latter motivation is much more interesting from a sociolinguistic perspective because the analyses of the perceived statuses and levels of prestige of different languages or language varieties reveal a strong possibility of the emergence of language conflict due to the connection of the status of a language or a variety to the status of its speakers. Various reasons have led to a number of loanwords from other languages that were in contact with Croatian during different historical periods. The history of contact with Italian, German, and Hungarian is very long because Croatia was part of the Habsburg Monarchy and the Republic of Venice. As Sočanac (2005: 10) points out, contacts between Croatian, French, Russian, and English are of recent date and refer to cultural borrowings, which may be connected to, for example, the significance of French and Russian literature in the nineteenth century. What follows is an overview of Italian and German loanwords that have ente- red Croatian due to different sociohistorical and cultural reasons. As stated in the previous section, language contact may include certain forms of language conflict. Because Italian and German have been in contact with Croatian during various time periods, both as languages of the administration and as minority languages, this should provide sufficient information about language conflict. 3.1 Italian loanwords in Croatian Croatia’s geographical position, often denoted as a border between the East and the West, played an important role in shaping Croatian cultural identity and destiny throughout history. As Sočanac (2004: 50) points out, the Roman- ce influence was strong on the Croatian Adriatic coast—in Istria, Dalmatia, and Dubrovnik—whereas the continental part of the country was less expo- sed to this influence. According to Sočanac (ibid: 103), Romance influence was strong in these areas from the beginning of Croatian settlements there. 90 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... Croatians first came in contact with varieties of Dalmatian Romance,8 which gradually became extinct. With Venetian rule over Istria and Dalmatia, it was the Venetian language that became the language of the ruling class as well as the dominant language of trade and navigation in the Mediterranean. Due to Dalmati- an students that were educated at universities in Bologna and Padua, Tuscan was regarded as the language of culture. After the fall of Venice and a short period of Napoleonic rule, Dalmatia and Dubrovnik came under the rule of Austria (Sočanac 2002: 133). Italian remained the language of administration and education during the nineteenth century, and the language of offices and courts until 1912. The century-long Croatian–Italian bilingualism on the coast was gradually lost in a number of localities9 through the affirmation of Croatian as the official language after the collapse of the Austro-Hungarian Empire. However, many loanwords remained in the local dialects, marking tradition and local identity. In the nineteenth century, due to the development of various professions, there was a need for terminology, for which certain words were borrowed from Italian. Soča- nac (2004: 190–192) lists many of them, connected to music (e.g., violina, kan- tata, duet, sopran), art (e.g., pastel, sfumato), architecture (e.g., citadela, kupola), literature (e.g., burleska, pajac), trade and banking (e.g., banka, bjanko, kasa), and in recent times cuisine (types of pasta, cheese, salami, dishes, and drinks). The Croatian standard incorporated some loanwords from dialects referring to the sea (e.g., bonaca, laguna, marina), fish (e.g., brancin, orada), vessels (e.g., barka, gondola), and sea winds (e.g., bura, maestral, tramontana). Several Italian excla- mations also entered standard Croatian: bravo, basta, and čin-čin (a toast). Because this research refers to Italian influence on dialects of the town of Zadar and its region, the discussion below addresses Italian loanwords in that area. According to Marković (2019: 78), Italian loanwords are mostly present in Zadar’s lexicon, followed by German and Turkish loanwords. Marković (2019: 109–123) notes the following semantic fields in which Italian loanwords are present: the individual (body and clothes; e.g., škîna, štȕmak, bȁlav, franzȅte, šârpa), the family (kitchen, house, and life in the family; e.g., škȁfa, pȉrija, katrîda, intimèla), at sea (e.g., bonȁca, prôva), and crafts (e.g., fjȍk, roštjêra, fratacîn, livȅl). Many loanwords are found in local dialects referring to groceries and food (e.g., armelin, baškotin, biži, frita, čičvarda, kapula, kukumar, marenda) or preparing food (e.g., gradele, pašabrod, teća, terina) (cf. Kolanović 2001: 62–69). 8 Dalmatian Romance is a long-extinct indigenous group of Romance varieties that emerged in early medieval Dalmatia. It initially disappeared due to Slavic ethnic dominance and the signi- ficance of Venetian, which became the dominant Romance language (Sočanac 2004: 69). 9 The use of Italian is still quite noticeable in certain parts of Croatia, especially in Istria (see, e.g., Lalli Paćelat et al. (2020) regarding official bilingualism in Istria County). 91Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 3.2 German loanwords in Croatian German influenced the continental part of Croatia. Contact began in the eighth and ninth centuries and lasted until the beginning of the twentieth century. According to Dragičević (2005: 85–88), the oldest document mentioning settlers from German-speaking countries (the so-called hospites) in Varaždin dates back to the thirteenth century. Habsburg rule over this part of Croatia began in the sixteenth century, when German and Austrian nobility were given land. The settlers that came were craftsmen and merchants, then doctors, pharmacists, and officers from today’s Austria and southern Germany. During the reign of Maria Theresia and Joseph II in the eighteenth century, German was introduced in a large area of today’s Croatia as the official language of the army, judiciary, and edu- cation, suppressing the dominant role of Latin. At the end of the eighteenth century, German was the language of the aristocracy and the educated part of the population, who studied at universities in German-speaking areas (in Vienna, Graz, Munich, and Berlin). After the collapse of the Austro-Hungarian Empire, German lost its prestigi- ous status in Croatia. In today’s standard Croatian, there are relatively few German loanwords (e.g., šunka, cilj, šank, ribizl), but they are still numerous in colloquial speech and dialects, mostly in northern and northwestern parts of Croatia. German played a role as a mediator language in borrowing loanwords from other languages, thanks to which many internationalisms or Europeanisms came into Croatian, such as banknota, bankrot, bilanca, and luster (Dragičević 2005: 89). Stojić and Turk (2017: 36) present a detailed list of German loanwords accor- ding to the time of borrowing and emphasize the periods of the development of German: Old High German from 759 to 1050, Middle High German from 1050 to 1350, Early High German from 1350 to 1650, and New High German since 1650. They differentiate between loanwords from Germanic languages into Slavic languages in general (e.g., badanj, bukva, hiža, hljeb, kabao), loanwords from Old High German (e.g., crkva, kloštar, pop), loanwords from Middle High German (e.g., ceh, cilj, graba), and so on. Examination of the dictionary of the dialect spoken in Varaždin by Pavić Pintarić (2007) revealed 1,929 German loanwords, mainly nouns, in the following semantic fields: food and kitchen (e.g., bišofsbrot, cukerpeker, flajšmašina, kifl), craft (e.g., cokl, cvikcange, kramp, špahtl), household (e.g., brifkasl, ceker, špajza), clothing (e.g., ciferšlus, gojzerice, šos, štrample), festivals and leisure (e.g., fašnik, Krampus, ringlšpil), personal characteristics (e.g., cvikeraš, hohštapler, huncut), and occupations (e.g., bedinerica, šinter, tapecirer). 92 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... 4 familiaRity with boRRowed space-Related teRms, attitUdes towaRd boRRowings, and langUage Use This section presents the research methodology, findings, and discussion. 4.1 Methodology The research was conducted from May to September 2022 to determine familiarity with the meaning and origin of Croatian space-related terms of various origins among residents of the Zadar and Varaždin regions, their attitudes toward bor- rowings, and language use. The research included a questionnaire partially ad- ministered via Google forms and partially distributed in written form. The study included 110 participants, who were guaranteed complete anonymity in dissemi- nation of the findings. The questionnaire consisted of three parts. In the first part, the participants were asked to provide information about their age, sex, level of education, place of birth, place of residence, and duration of residence. They were also asked to identify, among the following, the languages that they knew or spoke: Italian, German, Turkish, English, and Hungarian. These languages were included in this part of the questionnaire because Italian, German, Turkish, and Hungarian are the languages Croatian has been in contact with for lengthy periods of time, and their speakers are among the twenty-two national minorities in Croatia. English is included because of its increased contemporary contact with Croatian. Because this study sought to learn more about language conflict with regard to Italian and German in two different regions, these two languages were offered to participants in the second part of the questionnaire, which consisted of thirty space-related terms (nouns and motion verbs) borrowed from Italian and German.10 For each of the thirty terms, the participants were first asked to state whether they were fami- liar with the term and then to identify its origin. The languages of origin that they could choose from were the following: English, Italian, German, Hungarian, and Turkish. On the historical contact and influence of Turkish, see Juraga (2010) and Vranić and Zubčić (2013), and for Hungarian see Turk (1997) and Stolac (2020). On the contemporary influence of English, see Drljača (2006) and Patekar (2019). Italian and German space-related terms included the following (in order of appea- rance on the questionnaire):11 10 The terms on the questionnaire are discussed by various authors mentioned earlier. The origins of the terms are detailed in previous studies and in lexicographic sources such as Hrvatski jezič­ ni portal (https://hjp.znanje.hr/). 11 The participants were presented with the thirty terms together with the five languages among which they had to identify the origin of the term. Here the terms are presented together with their part of speech, English gloss, and origin (n. = noun, v. = verb, I. = Italian origin, G. = German origin). 93Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 1. laguna n. ‘lagoon’ I. 2. haustor n. ‘doorway’ G. 3. marina n. ‘marina’ I. 4. forum n. ‘forum’12 5. birtija n. ‘bar, pub’ G. 6. gepek n. ‘trunk (of a car)’ G. 7. pijaca n. ‘marketplace’ I. 8. špajza n. ‘pantry’ G. 9. kasarna n. ‘barracks’ G. 10. kantun n. ‘corner’ I. 11. đirati v. ‘to walk about’ I. 12. dofurati v. ‘to bring’ G. 13. arivati v. ‘to arrive’ I. 14. došlepati v. ‘to tow’ G. 15. moviti se v. ‘to move’ I. 16. vižitati v. ‘to visit, inspect’ I. 17. špancir n. ‘stroll’ G. 18. peškati v. ‘to fish’ I. 19. šlafcimer n. ‘bedroom’ G. 20. kuridur n. ‘corridor’ I. 21. docukati v. ‘to bring, tow’ G. 22. butiga n. ‘shop’ I. 23. buža n. ‘hole’ I. 24. becirk n. ‘district’ G. 25. laufati v. ‘to run around’ G. 26. pržun n. ‘prison’ I. 27. šloseraj n. ‘locksmith shop’ G. 28. štrant n. ‘beach’ G. 29. kapunjera n. ‘henhouse’ I. 30. bajbok n. ‘prison’ G. The third part of the questionnaire asked the participants the following questions: 1. Do you believe there are too many loanwords (terms of foreign origin) in Croatian? Explain your answer. 2. Do you believe other languages are a threat to Croatian? If so, which and why? Explain your answer. 3. Do you believe that instead of loanwords more native Croatian terms should be used? Explain your answer. 4. If there is a Croatian equivalent of a term of foreign origin for a concept, do you try to use the Croatian term instead of one of foreign origin? Explain your answer. 5. Do you encounter difficulties when communicating with speakers of Croatian dialects other than your own? If yes, which? Provide terms from other Croatian dialects that were not understandable to you when communicating with their speakers. 12 The word forum, originally not Italian but of Latin origin, survived various administrations in Zadar, including the prominent Venetian one. The old Forum in Zadar is a landmark, together with the main street, Kalelarga, both very important for the life of the town (Pavić Pintarić – Škifić 2021: 64). 94 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... 4.2 Findings This section presents the findings of the research. After an overview of the parti- cipants’ profiles, the findings related to the participants’ familiarity with Croatian space-related terms of different origin are presented, followed by a presentation of the findings related to the participants’ attitudes toward loanwords in Croatian and their language use. 4.2.1 Participants’ profiles Tables 1 and 2 present information on the participants from the Zadar and Varaž- din region: their sex, age, highest educational level achieved, and knowledge of foreign languages. Table 1: Participants from the Zadar region (n = 52: six males, 11.5%; 46 females, 88.5%) Age Education level, n (%) Foreign languages, n (%) Range n (%) HS B M D Eng. Germ. Turk. Ital. 11–20 — — — — — — — — — 20–40 31 (59.6) 14 (45.2) 9 (29.0) 8 (25.8) — 27 (87.1) 3 (9.7) — 1 (3.2) 40–60 21 (40.4) — 3 (14.3) 16 (76.2) 2 (9.5) 20 (95.2) — — 1 (4.8) 60+ — — — — — — — — — Note: HS = high school, B = bachelor’s degree, M = master’s degree, D = doctorate, Eng. = English, Germ. = German, Turk. = Turkish, Ital. = Italian. Table 2: Participants from the Varaždin region (n = 58: 13 males, 22.4%; 45 females, 77.6%) Age Education level, n (%) Foreign languages, n (%) Range n (%) HS B M D Other Eng. Germ. Turk. Ital. 11–20 3 (5.2) 3 (100) — — — — 2 (66.7) 1 (33.3) — — 20–40 24 (41.4) 3 (12.5) 7 (29.2) 14 (58.3) — — 18 (75.0) 4 (16.7) 1 (4.2) 1 (4.2) 40–60 27 (46.6) 10 (37.0) 4 (14.8) 10 (37.0) 2 (7.4) 1 (3.7) 24 (88.9) 2 (7.4) — 1 (3.7) 60+ 4 (6.9) — 3 (75.0) 1 (25.0) — — 1 (25.0) 3 (75.0) — — Note: HS = high school; B = bachelor’s degree; M = master’s degree; D = doctorate; Eng. = English; Germ. = German; Turk. = Turkish; Ital. = Italian. 4.2.2 Participants’ familiarity with Croatian space-related terms of different origins This section presents the findings related to participants’ familiarity with space- -related terms. Among thirty selected terms of German and Italian origin, only one term, marina, was known to all fifty-two participants from the Zadar region. The following terms were not familiar to up to five participants: laguna (three), forum (three), gepek (two), pijaca (one), špajza (two), kantun (two), đirati (two), došlepati (four), butiga (four), and buža (four). As for the language of origin, there are different findings. Terms of Italian origin used in the Zadar region were 95Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) mostly recognized, but there were also some exceptions, even unusual ones. The term marina, known to all participants, is of Italian origin, but four participants related it to English. A relation to English was also stated for the term laguna by fourteen participants and the term forum by one. The term pijaca, which is used in everyday speech in the Zadar region, was related to English by one participant and also to Turkish by one. Other terms of Italian origin were related to Turkish and Hungarian; for example, kantun was related to Turkish by five participants and to Hungarian by one, đirati to Hungarian by three and to Turkish by one, bu- tiga to English by three and to Turkish by one, and buža to Hungarian by five, to Turkish by three, and to German by one. Terms of German origin—gepek, špajza, and došlepati—were mostly related to German by the participants. However, five participants related gepek to Hungarian, four to Turkish, and one to English. The verb došlepati was related to Hungarian by four participants, to Turkish by three, to English by two, and to Italian by one. Špajza was related to Hungarian by thirte- en participants, to Turkish by eight, to Italian by five, and to English by one. The following terms, of either German or Italian origin, were not familiar to up to ten participants: kapunjera (six), haustor (seven), birtija (seven), kasarna (seven), dofurati (seven), arivati (ten), vižitati (ten), and špancir (ten). Kapunjera was mostly related to Italian, but two participants related it to German and one to English. Most participants recognized the German origin of haustor, except three that thought it was of Hungarian origin, another three related it to Turkish, and one to Italian. The terms birtija and kasarna were mostly related to Turkish. Thus, twenty-seven participants related birtija to Turkish, eleven to Hungarian, five to Italian, and only nine to German. Kasarna was identified as Turkish in origin by seventeen participants, fifteen related it to German, eleven to Italian, and nine to Hungarian. The verb dofurati was mostly related to German with the exceptions of ten participants that related it to Hungarian, four to Italian, three to Turkish, and one to English. The other three terms in this group—arivati, vižitati, and špancir— were related to different languages but by a smaller number of participants. Arivati was related to English by six participants, and to Hungarian and Turkish by one. Vižitati was mostly recognized as Italian, with the exception of eight participants that related it to English and two to German. Špancir was related to Hungarian by thirteen participants, to Turkish by three, and to Italian and English by one each. Up to twenty participants were not familiar with the following terms: lau- fati (twelve), pržun (twelve), peškati (fourteen), moviti se (sixteen), and šlafcimer (eighteen). However, most of them recognized their German or Italian origin. The verb laufati was mostly related to German, but five participants thought it had a Hungarian origin, five related it to Italian, three to English, and one to Turkish. Another word of German origin, šlafcimer, was related mostly to German, with the exception of four participants relating it to Turkish, two to Hungarian, and one 96 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... to English. Three terms of Italian origin were also mostly recognized as such. The exceptions were answers of five participants that related pržun to Hungarian, four to Turkish, and three to German. Peškati was related to Hungarian and Turkish by three participants each, and to German by two, whereas moviti se was highly related to English by nineteen participants and to Turkish by three. More than twenty participants were not familiar with kuridur (twenty-five), which was related to Turkish by ten, to English by seven, to Hungarian by four, and to German by two. Others recognized it as an Italian word. More than thirty participants were not familiar with these terms of German origin: becirk (thirty- -four), šloseraj (thirty-five), bajbok (thirty-six), štrant (forty), and docukati (for- ty-one). Only a small number of them related the terms to the correct language of origin; for example, bajbok was related to Turkish by twenty-five participants, to Hungarian by sixteen, to German by seven, to Italian by three, and to English by one. The verb docukati was related to Hungarian by sixteen participants, to Italian by thirteen, to German by twelve, to Turkish by ten, and to English by one. Becirk was recognized as a German word by twenty-nine participants. Another twelve participants related it to Turkish, ten to Hungarian, and one to Italian. Štrant was related to Hungarian by eight participants, to Turkish by five, to English by four, to Italian by three, and to German by thirty-two. Šloseraj was related to Hungarian by nine participants, to Turkish by three, and to Italian and English by one each, whereas thirty-eight related it to German. The findings related to participants from the Varaždin region show differen- ces in comparison to the findings related to participants from the Zadar region. All fifty-eight participants were familiar with terms of German origin that are used in everyday communication: birtija, došlepati, haustor, laufati, and špajza. However, not all participants related them to German. Laufati was related to English by one participant, došlepati was related to Hungarian by four, špajza to Turkish by three, and to Hungarian by one; haustor was related to Turkish by four participants, to Hungarian by three, and to English by two; birtija was related to Turkish by fifteen participants, to Hungarian by fifteen, and to English by two. Terms not familiar to up to five participants are of both German and Italian origin: gepek (one), kantun (one), marina (one), pijaca (one), špancir (one), dofurati (two), forum (two), laguna (four), and šlafcimer (four). However, a smaller number of participants related these terms to other languages. All par- ticipants related špancir to German, one related šlafcimer to English and one to Italian, and others related it to German. Kantun was related to German and Turkish by two participants each, to English by one, and the others related it to Italian. Gepek was related to Turkish by three participants, to English and Hungarian by two each, and to German by the other fifty-one. The Italian term 97Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) marina was related to English by seven participants, to Hungarian by two, and to German by one, whereas pijaca was related to Turkish by seven participants, and to Hungarian and German by three each; others correctly related both to Italian. The words forum and laguna were both related to English by seventeen participants, forum was further related to Turkish by six and to German by three, whereas laguna was related to Turkish by one. The verb dofurati was related to English by nine participants, to Hungarian by eight, to Turkish by five, to Italian by three, and to German by the others. The terms butiga (six), kasarna (six), docukati (eight), and đirati (eight) were not familiar to up to ten participants. Participants related their origin to different languages: butiga was related to Turkish by four participants, to Hungarian and English by three each, to German by two, and to Italian by the rest; đirati was rela- ted to Turkish by ten participants, to Hungarian by four, to English and German by three each, and the rest related it to Italian; docukati was related to Hungarian by twelve participants, to Turkish by three, to English by two, to Italian by one, and to German by the rest; and kasarna was related to Turkish by fifteen participants, to Italian by ten, to Hungarian by eight, to English by one, and to German by the rest. Only one term falls in the group of up to twenty participants that were not familiar with it—šloseraj (fourteen)—but only one related it to Hungarian, and all others to German. Within the group of up to thirty participants not familiar with the terms were the following: arivati (twenty-one), becirk (twenty-four), kuridur (twenty-four), bajbok (twenty-seven), pržun (twenty-seven), and buža (twenty- -nine). Among them, bajbok was mostly related to Turkish by twenty-seven parti- cipants, to English and German by nine each, to Hungarian by eight, and to Italian by five. Moreover, kuridur was highly related to Turkish by eighteen participants, to German and Hungarian by seven each, to English by four, and to Italian by twenty-two. Buža was related to Turkish by ten participants, to Hungarian by eight, to German by four, to English by two, and to Italian by thirty-four. Pržun was related to Hungarian by nine participants, to Turkish by eight, to German by three, to English by two, and to Italian by thirty-six. Six participants related becirk to Turkish, five to Hungarian, two to English, one to Italian, and the rest to Ger- man. The verb arivati was related to English by eleven participants, to Hungarian by six, to Turkish by three, to German by one, and to Italian by the rest. More than thirty participants were not familiar with the following terms: viži- tati (thirty-three), štrant (thirty-four), moviti se (forty), kapunjera (forty-one), and peškati (forty-three). The verb moviti se was related to English as well as to Italian by seventeen participants each, to Hungarian by sixteen, to Turkish by six, and to Ger- man by two. The verb peškati was related to Hungarian by ten participants, to Turkish by eight, to German by five, and to Italian by thirty-five. The verb vižitati was related to English by nine participants, to Turkish by seven, to Hungarian by four, to German 98 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... by one, and to Italian by thirty-seven. The German loanword štrant was related to Hungarian and Turkish by six participants each, to Italian by three, and to German by forty-three. The Italian loanword kapunjera was related to Turkish and Hungarian by three participants each, to German and English by one each, and to Italian by fifty. 4.2.3 Participants’ attitudes toward loanwords in Croatian and language use This section presents the findings related to participants’ attitudes toward lo- anwords in Croatian and language use. In the last part of the questionnaire, the participants were asked to answer three questions that could reveal their attitudes toward borrowings and two questions related to their language use. They were first asked to answer whether they believed that there were too many loanwords in Cro- atian. The reason why the participants were asked this question lies in the fact that their attitudes toward the acceptability of borrowings provides an insight into per- ceived contemporary language conflict between Croatian and other languages. Na- mely, language conflict should primarily be understood as conflict between spea- kers or communities and only then between linguistic systems. Similarly, Winford (2003: 2) claims that language contact should be approached by viewing speakers of languages as primary elements of contact, who then mix elements of the two languages. Eighty-seven participants answered this question,13 among whom three (3.4%) were indecisive regarding the answer. Fifty participants among those that answered (57.5%) stated that there were too many loanwords in Croatian. Some of them simply answered “yes”, whereas others explained their answer. The most frequently identified reasons why this was the case included historical reasons (foreign rule), technological development, and lack of development of native equ- ivalents. For example: P13:14 “Yes. Besides loanwords left from the past, in recent times it has become modern to insert foreign expressions into everyday speech.” P60: “Yes, especially connected to technology and social networks (lajkati, šerati, streaming, uploadati, followeri, stalkati).15 It is because Croatian adjusts to new trends too slowly, and, even when such terms are translated, we have already adopted the English ones, so they remain.” P41: “Yes, especially Italian ones due to the long rule of Italians on these territories.” P92: “Yes, they are increasing in numbers. There are terms of Turkish and Italian origin from the past, and now those of American origin.” P107: “Yes, especially because we keep borrowing more and more foreign words, and we are not creating new ones or we are creating them unsuccessfully.” Among the participants that answered this question, thirty-four (39.1%) stated that there were not too many loanwords. Some of them simply answered “no”, whereas others explained their answer. The most frequently identified reasons why this was 13 The third part of the questionnaire was not completed by all participants. 14 I.e., participant number 13. 15 I.e., ‘to like’, ‘to share’, ‘streaming’, ‘to upload’, ‘followers’, ‘to stalk’. 99Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) not the case included loanwords being an integrated part of local dialects, their contribution to the diversity and richness of the language, and loanwords being considered a natural result of language development. For example: P3: “No. They are part of local dialects, and they frequently specify a certain more general concept.” P18: “No. Croatia has been under the cultural influence of different nations for centuries, and foreign expressions are already a part of our language.” P33: “No. I believe that loanwords contribute to the diversity of the language.” P50: “No, loanwords adjust to Croatian. I like them because they help me identify more easily where the speaker comes from.” P69: “No. I think that language lives and develops like the society (social and technological advancement) on a given territory.” Related to the possibility of evaluating the perceived contemporary language con- flict between Croatian and other languages, when asked whether they believed that other languages represented a threat to Croatian, and, if so, which ones and why, seventy participants answered, three of whom (4.3%) were indecisive. Thirty participants that answered (42.9%) gave a positive answer. Some of them simply answered “yes”, whereas others explained their answer. Among them, twenty-one participants identified English as the main threat to Croatian, and the most frequ- ently identified reason for viewing it as a threat had to do with its global status, its increased use in the media and on social networks, and a perceived lack of con- nection between language and identity. For example: P5: “English, due to the influence of social media.” P15: “Yes, primarily English. Borrowings are all around us, especially among the younger ge- nerations, so that Croatian equivalents are decreasing in use and are forgotten.” P23: “English, due to lack of understanding of the importance of maintaining one’s native lan- guage, poor language culture, lack of feeling that connects identity to language . . .” P93: “English, due to its global influence.” One participant identified German as a threat to Croatian, and one identified Ita- lian together with English. Thirty-seven of the participants that answered (52.9%) gave a negative answer. Some of them simply answered “no”, whereas others explained their answer. The most frequently provided reason why other languages are not considered a threat included viewing language change as a natural process and the authenticity of Croatian. For example: P25: “I don’t believe that other languages are a threat to Croatian because language constantly changes.” P49: “They are not a threat, but Croatian is spoken in a very small part of Europe.” P100: “No, because Croatian is an official language of the EU.” P109: “No. Despite the borrowings, Croatian is fairly authentic.” 100 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... The participants were next asked whether they believed that more native Croatian terms should be used instead of loanwords. Participants’ feedback to this question also sheds light on the perceived contemporary language conflict between Croa- tian and other languages. Although it is usually quite challenging to recognize a language’s native words because this raises the questions of when and where a boundary is drawn beyond which a term is no longer perceived as foreign, it is still possible to evaluate this aspect, especially in the contemporary framework. Namely, in recent decades, especially after the 1990s, there have been attempts to replace what are considered words of foreign origin with native Croatian terms.16 Eighty-eight participants answered this question. Among them, eleven parti- cipants (12.5%) were either indecisive about their answer or were rather careful about providing a “yes” or “no” answer. For example: P17: “I believe that it would be better to use Croatian terms instead of loanwords, but it all de- pends who we are talking to and in what situation. For example, I use some Anglicisms with my family (when talking to those younger than myself), Germanisms (when talking to my brothers and sisters), but in writing emails, in telephone conversations I use Croatian terms. I would say that I use both loanwords and Croatian terms to the same extent.” P29: “Yes and no. I believe we should use Croatian terms for those loanwords that have an adequate but not complicated Croatian equivalent. Loanwords have become part of our langu- age through the years, it is difficult to get rid of them, and people have become used to them.” P35: “I think there should be a balance and that we should not go to extremes.” P71: “We should use native terms in formal communication, while in informal communication we should use terms from our own dialect because they are close and are part of our cultural heritage.” Among the participants that answered this question, forty-one (46.6%) gave a ne- gative answer. Some of them simply answered “no”, whereas others explained their answer. The most frequently identified reasons for a negative answer had to do with viewing some Croatian equivalents as unnatural or awkward, viewing loanwords as fully incorporated into Croatian, and as a result of a natural process of language change. For example: P8: “No, because words like zrakomlat17 instead of helikopter are nonsense.” P16: “No, because some of our words are awkward and funny.” P28: “Not in the context of already existing loanwords that people have become used to because it would be difficult to suddenly make people use new native terms.” P12: “I do not think so because the attempt to create new Croatian terms in the 1990s was pretty unsuccessful.” P52: “No, language changes all the time and it is difficult to influence that.” 16 See, for example, the feedback of P8 on this question. 17 Literally ‘air-beater’, a neologism for ‘helicopter’. 101Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Among the participants that answered this question, thirty-six (40.9%) gave a po- sitive answer. Some of them simply answered “yes”, whereas others explained their answer. The most frequently identified reason for an affirmative answer had to do with connecting the native terms to national identity and preserving cultural heritage. For example: P4: “Yes, language is the identity of the people.” P10: “Yes, we should take care of our language so that some words do not die out.” P37: “Yes, otherwise the Croatian words will be forgotten.” P44: “Yes, because we should not be ashamed of our language and acquire foreign words.” P80: “Yes, because many Croatian terms will disappear at this rate.” Connected to the rationale behind asking the previous questions, which focused on participants’ attitudes in relation to perceived contemporary language conflict, the participants were next asked about their language use to establish a correlati- on with perceived language conflict. Namely, they were asked whether they paid attention to using a Croatian term instead of one of foreign origin if there is a Croatian equivalent of the term, which ninety-one participants answered. Among them, thirty-eight (41.8%) gave a negative answer. Some of them simply answered “no”, whereas others explained their answer. Most of them stated that they did not think much about it because they use the term that is more natural or is used more frequently, and that they have grown accustomed to. For example: P20: “I am not bothered by it; I express myself in the way it ‘entered my ear.’” P19: “No, if the term of foreign origin is used more frequently.” P39: “No, I do not think about it.” P74: “No, because some words have not been accepted.” Among the participants that answered this question, twenty-seven (29.7%) gave a positive answer. Some of them simply answered “yes”, whereas others explained their answer, most of which had to do with affection toward Croatian or their pro- fession. For example: P22: “Yes, I try to pay attention to that because I love Croatian and it is not nice for me to use loanwords.” P76: “Yes, most of the time, due to my profession.” P85: “Yes, for sure. I do not find the other option cultural. When I speak my language, I maxi- mally try to speak my language, when I speak a foreign one, I speak a foreign one.” P86: “Yes. I prefer to choose our words if they are not forcefully made up.” As many as twenty-six participants among those that answered (28.6%) stated that they did not know or that they paid attention to doing so sometimes, and, among them, some explained their answer by stating that it mostly depended on the interlocutor or type of situation. 102 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... P7: “Sometimes. It depends on who the interlocutor is.” P31: “It depends on the situation.” P67: “Only in formal communication so that I can be understood by interlocutors from all parts of Croatia.” P79: “It depends on the context. At the formal level (in writing) I prefer to choose the Croatian equivalent (if I know it), while in other cases I will use a loanword that is more frequently used in spoken language.” Finally, the participants were asked whether they encountered difficulties in com- municating with speakers of Croatian dialects other than their own, and, if so, which. They were also asked to identify terms from other Croatian dialects that were not understandable, which they did to a significant extent. Among the ninety-four participants that answered this question, thirty-four (36.2%) stated that they had not encountered such difficulties. Some gave only a negative answer, whereas others mostly explained it as an opportunity to learn something new; for example: P14: “No, if I do not understand a word, I ask and remember.” P34: “I never encounter difficulties, only a possibility to hear and learn something new.” P46: “There are no problems in communication because the meaning of a word (if it is un- known) is understood from the context. For example, buža.”18 P91: “I cannot say that I encounter difficulties. It is certainly nice to enrich one’s vocabulary with other dialects.” Thirty-two participants that answered (34%) gave a positive answer. Some simply answered “yes”, whereas others identified problems with different aspects of dialects other than their own, depending on their origin. Most participants from the Zadar region identified problems with northern Croatian dialects, whereas those from the Varaždin region identified problems with southern Croatian dialects. For example: P11: “Yes, Dalmatian dialects are most unfamiliar to me.” P63: “Yes, the inability to understand certain words and dialects, especially of people from islands.” P64: “Yes. Everything from the Zagorje dialect.” P87: “Yes, I encounter difficulties with understanding words, especially from Croatians from northern Croatia (the Međimurje region), and also due to differences in accent with the same words I use.” Among them, one participant identified problems with some speakers of her own dialect: P94: “Unfortunately, I encounter difficulties in communicating with speakers of my own (Kaj- kavian) dialect, mostly with speakers from Bednja. The first time I encountered speakers of the local Bednja dialect, I understood almost nothing.” 18 The standard equivalent is rupa ‘hole’. 103Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Among the participants that answered this question, twenty-eight (29.8%) stated that they sometimes encountered such difficulties. As was the case with parti- cipants that gave a positive answer, participants from the Zadar region someti- mes identified problems with northern Croatian dialects, whereas those from the Varaždin region sometimes identified problems with southern Croatian dialects. P68: “I am Kajkavian and I sometimes did not understand Dalmatians, nor did they understand me, especially if I used my village dialect.” P32: “Sometimes; for example, the word bičve.”19 P48: “Sometimes. Dalmatian – lancun, luk (which is actually češnjak), riđipet,20 in expressing time.” P86: “It is difficult to understand people from Zagorje because there are so many Germanisms and it sounds almost Slovenian.” 4.3 Discussion Regarding familiarity with Croatian space-related terms of German and Italian ori- gin, it can be observed that the participants from the Zadar region were not familiar with the German loanwords bajbok, becirk, docukati, šloseraj, and štrant, but they mostly recognized their origin, probably due to their morphemic structure. It was only in the case of the term bajbok that the morphemic structure reminded them of Turkish and Hungarian. The participants from the Varaždin region were not familiar with the loanwords of Italian origin buža, kapunjera, kuridur, moviti se, peškati, pržun, and vižitati. However, up to half of them recognized the Italian ori- gin, whereas the others related them to Turkish and Hungarian to a greater extent than to other languages offered. These participants also did not recognize the old German loanwords bajbok, becirk, and štrant, which are obviously not used in their everyday communication. Like the participants from the Zadar region, they also related bajbok to a high degree to Turkish, but also to Hungarian, English, and Italian. It seems that participants from both towns refer to Hungarian and Turkish when they are not sure about the origin of the loanwords. Some of the participants that stated they did not know the loanwords arivati, moviti se, vižitati, laguna, and kuridur connected their origin with English due to structural similarity.21 All participants from the Varaždin region were familiar with the following terms of German origin: the nouns špajza, haustor, and birtija and the movement verbs laufati and došlepati. This could indicate that participants from the Varaždin region communicated more in dialect, given the numbers of loanwords known to the participants from the Zadar region (where the only term that all participants 19 The standard equivalent is čarape ‘socks’. 20 I.e., lancun ‘bed sheet’, for which the standard equivalent is plahta; luk ‘onion’; češnjak ‘garlic’; riđipet ‘bra’, for which the standard equivalent is grudnjak. 21 The structural similarities between the Croatian and English terms refer to the following: arivati ‘to arrive’, moviti se ‘to move’, vižitati ‘to visit’, laguna ‘lagoon’, and kuridur ‘corridor’. 104 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... from the Zadar region were familiar with was marina). However, the participants from the Zadar region showed better familiarity with loanwords from both langu- ages investigated, German and Italian. This can be explained by the fact that, due to the town’s location on the Adriatic coast, they had contact with more languages and their morphemic structure. It seems that the level of education as well as the knowledge of different lan- guages did not play a role in the findings. Common knowledge of the past and the languages that came into contact with Croatian helped them recognize the origin according to the morphemic structure. Regarding the participants’ attitudes toward borrowings, the majority expressed the belief that there were too many loanwords in Croatian, and they explained this belief primarily by historical reasons (foreign rule), technological development, and lack of development of native equivalents. Those that did not express such a belief explained it primarily by viewing loanwords as an inte- grated part of local dialects, by their contribution to the diversity and richness of the language, and by viewing them as a natural result of language develo- pment. Somewhat fewer participants believed that other languages represented a threat to Croatian than those that believed otherwise. English was predominantly viewed as a threat, primarily due to its global status, its increased use in the media and on social networks, and a perceived lack of connection between lan- guage and identity. Those that did not see other languages as a threat primarily viewed language change as a natural process or emphasized the authenticity of Croatian. Somewhat fewer participants also believed that more native Croatian terms should be used instead of loanwords than those that believed otherwise. Those that believed that more native Croatian terms should be used primarily connected them with national identity and preservation of cultural heritage. Those that believed otherwise viewed some Croatian equivalents as unnatural or awkward and loanwords as fully incorporated into Croatian as a result of natural language change. Regarding language use, more participants categorically stated that they did not pay attention to using the Croatian term instead of one of fore- ign origin than those that did not. However, for a significant number of partici- pants it also depended on the context of use. Those that did not pay attention to it explained it primarily by simply not thinking about it or by habitual and more natural use of loanwords. Those that paid attention to it connected it to affection toward Croatian or their profession. There was only a slight difference between the number of participants that stated that they encountered difficulties in com- municating with speakers of Croatian dialects other than their own, the number of participants that sometimes encountered them, and the number of those that stated that they did not encounter such difficulties. Among those that identi- fied such difficulties, most of those from the Zadar region identified difficulties 105Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) with northern Croatian dialects, whereas most of those from the Varaždin region identified difficulties with southern Croatian dialects. 5 conclUsion Issues related to language contact and conflict may be analyzed from a number of different perspectives, and they may involve focus on one or more areas of interest. In relation to the three main areas of interest in the analyses of language contact and conflict according to Darquennes (2015: 9), various findings in this article should be addressed. First, regarding the “language” area (referring to conflict related to language borrowing situations), contacts between Croatian and other languages in the past were primarily a result of contacts with conquering nations, subsequently resul- ting in minorities living in certain areas. Regarding Croatian contact with German and Italian, it was noted in the theoretical part dealing with Italian and German loanwords in Croatian that language contact with Italian primarily occurred in coas- tal Croatian areas, whereas contact with German primarily occurred in continental Croatian areas. Lexical borrowings from the two languages in different Croatian areas have contributed to the divergence between coastal and continental varieties of Croatian, which leads to potential language conflict. Thus, it seems possible to speak of language conflict between Croatian and the foreign elements from German and Italian. However, it was already noted that language conflict should primarily be understood as conflict between speakers or communities and only then between linguistic systems (cf. Winford 2003: 2), which is why research among communi- ties affected by language contact should be conducted to investigate their language attitudes and use. Second, the findings of the study conducted among the inhabitants of the Zadar and Varaždin regions contribute to an understanding of the “individual lan- guage user(s)” area of interest (referring to conflict in actual language use). In analyzing the participants’ familiarity with German and Italian loanwords, there were instances in which they were not familiar with certain terms but were able to correctly recognize their origin, probably due to their morphemic structure. Stru- ctural similarity was also noted in cases of incorrect identification of the origin of the term (e.g., the incorrect identification of certain terms as being of English origin). The findings suggest that participants from the Varaždin region commu- nicated more in their own dialect due to their greater familiarity with certain terms of German origin. The participants from the Zadar region showed greater familia- rity with both German and Italian loanwords. This is probably because they came into contact with more languages and their morphemic structure due to the town’s location on the Adriatic coast. 106 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... Regarding the participants’ attitudes toward borrowings, there were mixed views. The belief that there were too many loanwords in Croatian was primarily explained by historical reasons (foreign rule), technological development, and lack of development of native equivalents, whereas the belief that this was not the case was explained by viewing loanwords as an integrated part of local dialects, by seeing their contribution to the diversity and richness of the language, and by viewing them as a natural result of language development. English was predominantly viewed as a threat, primarily due to its global status, its increased use in the media and on social networks, and a perceived lack of connection between language and identity. The belief that more native Croatian terms should be used was justified by the connection to national identity and preservation of cultural heritage, whereas the belief that this was not the case was justified by viewing some Croatian equivalents as unnatural or awkward and loanwords as fully incorporated into Croatian, and by viewing lan- guage change as a natural process. Regarding language use, paying attention to using the Croatian term instead of one of foreign origin largely depended on the context of use. The participants identified a significant number of terms that represented a problem in communication with speakers of Croatian dialects other than their own. Among those that identified difficulties in communicating with speakers of Croatian dialects other than their own, most of those from the Zadar region identified difficul- ties with northern Croatian dialects, whereas most of those from the Varaždin region identified difficulties with southern Croatian dialects. Therefore, it can be concluded that there is a certain conflict in the “individual language user(s)” area. Third, regarding the “society” area of interest referring to conflict that arises at the social level (related to the relationship between language, nationalism, and ethnic identity), it can be concluded that, because these terms were borrowed in the past and this was related to the sociopolitical context of the time, one may speak of social language conflict primarily from a historical perspective. How- ever, it should be noted that the emphasis on national identity and preservation of cultural heritage in some participants’ feedback regarding their attitudes toward borrowings points to a conflict that is recognizable within this area as well. From a contemporary perspective and based on participants’ feedback, such conflict pri- marily relates to the status and role of English, and not Italian and German, whose loanwords entered Croatian much earlier and have obviously become accepted in Croatian to a greater extent over the course of time. Finally, the explanation of the findings in relation to the three main areas of interest in the analyses of language contact and conflict also provides answers to the research questions addressed in this article: What is the nature of language contacts in the two Croatian regions? What types of language conflict may be identified in the two Croatian regions? What is the intensity of language conflict from a contemporary perspective? 107Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) The findings suggest that there is a difference between Croatian coastal and continental language contact and conflict identifiable in manners of naming places, which is related to differences in sociohistorical changes that occurred in different parts of Croatia and that led to language contact between Croatian and the two languages analyzed. From the historical perspective and with regard to the relationship between Croatian on one hand, and German and Italian on the other, one may speak of the type of language conflict that de Vries (1990) describes as one that includes contact between different linguistic communities. From the con- temporary perspective and with regard to the relationship between Croatian on one hand, and German and Italian on the other, one may primarily speak of language conflict that exists at the linguistic level (de Vries 1990) and is related to lexical borrowings. The findings also point to the fact that the more recent and increas- ingly intense contacts between Croatian and English as the global lingua franca might have contributed to lesser prominence of contemporary language conflict between the languages analyzed (Croatian on one hand, and Italian and German on the other) because the tensions between two linguistic systems in contact are most prominent in earlier stages of contact. RefeRences Chilton 1998 = Paul A. Chilton, The role of language in human conflict: prolegomena to the investi- gation of language as a factor in conflict causation and resolution, in: Language and Conflict: a Neglected Relationship, ed. Sue Wright, Clevedon: Multilingual Matters, 1998, 2–17. Clyne 1996 = Michael Clyne, Sprache, Sprachbenutzer, Sprachbereich, in: Contact Linguistics 1, eds. Hans Goebl – Peter H. Nelde – Wolfgang Wölck – Zdeněk Starý, Berlin: De Gruyter, 1996, 12–22. Coser 1957 = Lewis A. Coser, Social conflict and the theory of social change, The British Journal of Sociology 8.3 (1957), 197–207. Council of Europe 2020 = Council of Europe, European Charter for Regional or Minority Lan­ guages, Report of the Committee of Experts presented to the Committee of Ministers of the Council of Europe in accordance with Article 16 of the Charter, Sixth Report: Croatia, 2020, https://rm.coe.int/croatiaecrml6-en-rm2-docx/16809ec2e9. Darquennes 2015 = Jeroen Darquennes, Language conflict research: a state of the art, International Journal of the Sociology of Language 235 (2015), 7–32. Davies – Dubinsky 2018 = William D. Davies – Stanley Dubinsky, Language Conflict and Language Rights: Ethnolinguistic Perspectives on Human Conflict, Cambridge: Cambridge University Press, 2018. de Vries 1990 = John de Vries, Language planning as conflict management, in: Language Attitudes and Language Conflict, ed. Peter H. Nelde, Bonn: Dümmler, 1990 (Plurilingua IX), 17–27. Deen – Romans 2018 = Bob Deen – William Romans, Introduction: shaping language policies to promote stability, in: Language Policy and Conflict Prevention, eds. Iryna Ulasiuk – Laurenţiu Hadîrcă – William Romans, Leiden: Brill Nijhoff, 2018, 1–22. Dragičević 2005 = Dragica Dragičević, Hrvatski u dodiru s njemačkim jezikom, in: Hrvatski jezik u dodiru s europskim jezicima: prilagodba posuđenica, eds. Lelija Sočanac – Orsolya Žagar- -Szentesi – Dragica Dragičević – Ljuba Dabo-Denegri – Antica Menac – Anja Nikolić-Hoyt, Zagreb: Nakladni zavod Globus, 2005, 85–113. Drljača 2006 = Branka Drljača, Anglizmi u ekonomskome nazivlju hrvatskoga jezika i standardnoje- zična norma, Fluminensia 18.1 (2006), 65–85. 108 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... GRC 1 = Government of the Republic of Croatia, Office for Human Rights and the Rights of National Minorities, National Minorities in the Republic of Croatia – Ured za ljudska prava i prava nacionalnih manjina ­ Nacionalne manjine u Republici Hrvatskoj, https://pravamanjina.gov.hr/ nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-republici-hrvatskoj/352. GRC 2 = Goverment of the Republic of Croatia, Office for Human Rights and the Rights of National Minorities, Germans and Austrians – Ured za ljudska prava i prava nacionalnih manjina ­ Ni­ jemci i Austrijanci, https://pravamanjina.gov.hr/nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-re- publici-hrvatskoj/nijemci-i-austrijanci/373. GRC 3 = Goverment of the Republic of Croatia, Office for Human Rights and the Rights of National Minorities, Italians – Ured za ljudska prava i prava nacionalnih manjina - Talijani, https://pra- vamanjina.gov.hr/nacionalne-manjine/nacionalne-manjine-u-republici-hrvatskoj/talijani/381. Hrvatski jezični portal = Hrvatski jezični portal, https://hjp.znanje.hr/. Janicki 2015 = Karol Janicki, Language and Conflict: Selected Issues, London: Bloomsbury, 2015. Jeffries – O’Driscoll 2019 = Lesley Jeffries – Jim O’Driscoll, Introduction: the origins of The Rout- ledge Handbook of Language in Conflict, in: The Routledge Handbook of Language in Conflict, eds. Matthew Evans – Lesley Jeffries – Jim O’Driscoll, London: Routledge, 2019, 1–10. Juraga 2010 = Edo Juraga, Turcizmi u murterskom govoru, Čakavska rič 38.1–2 (2010), 333–342. Kelly – Footitt – Salama-Carr 2019 = Michael Kelly – Hilary Footitt – Myriam Salama-Carr, Intro- duction: the shock of war, in: The Palgrave Handbook of Languages and Conflict, eds. Michael Kelly – Hilary Footitt – Myriam Salama-Carr, Cham: Palgrave Macmillan, 2019, 1–25. Kolanović 2001 = Barbara Kolanović, Na Pašmanu ni nikada glada bilo… (gastro-lingvistički opis života na otoku Pašmanu), Čakavska rič 29.2 (2001), 47–72. Laitin 2000 = David D. Laitin, Language conflict and violence: the straw that strengthens the camel’s back, in: International Conflict Resolution After the Cold War, eds. Paul C. Stern – Daniel Druc- kman, National Research Council, Committee on International Conflict Resolution, Commissi- on on Behavioural and Social Sciences and Education, Washington, D.C.: National Academy Press, 2000, 531–568. Lalli Paćelat – Brkić Bakarić – Matticchio 2020 = Ivana Lalli Paćelat – Marija Brkić Bakarić – Isabella Mattichio, Službena dvojezičnost u Istarskoj županiji: stanje i perspektive, Rasprave 46.2 (2020), 815–837. Marković 2019 = Irena Marković, Govori grada Zadra s rječnikom romanizama, Zagreb: Hr vatska sveučilišna naklada – Zadar: Sveučilište u Zadru, 2019. Matras 2019 = Yaron Matras, Borrowing, in: Language Contact: a International Handbook, eds. Jeroen Darquennes – Joseph C. Salmons – Wim Vandenbussche, Berlin: De Gruyter Mouton, 2019, 148–158. Nelde 1992 = Peter H. Nelde, Multilingualism and contact linguistics, in: Thirty Years of Linguistic Evolution: Studies in Honour of René Dirven on the Occasion of His 60th Birthday, ed. Martin Pütz, Amsterdam: John Benjamins, 1992, 379–397. Nelde 1997 = Peter H. Nelde, Language conflict, in: The Handbook of Sociolinguistics, ed. Florian Coulmas, Oxford: Blackwell, 1997, 285–300. Oberschall 1978 = Anthony Oberschall, Theories of social conflict, Annual Review of Sociology 4 (1978), 291–315. Patekar 2019 = Jakob Patekar, Prihvatljivost prevedenica kao zamjena za anglizme, Fluminensia 31.2 (2019), 143–179. Pavić Pintarić 2007 = Anita Pavić Pintarić, Deutsche Lehnwörter im „Wörterbuch des Kajkawischen in Varaždin“, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 34–36 (2007), 265–278. Pavić Pintarić – Škifić 2021 = Anita Pavić Pintarić – Sanja Škifić, Prostor i kretanje u govorima zadarskoga kraja, Zadar: Sveučilište u Zadru, 2021. Salverda 2003 = Reinier Salverda, Conflict linguistics and the case of multilingualism in London, in: Methodology of Conflict Linguistics, eds. Klaus Bochmann – Peter H. Nelde – Wolfgang Wölck, Sankt Augustin: Asgard-Verlag Dr. Werner Hippe GmbH, 2003 (Plurilingua XXIV), 129–143. Seifart 2019 = Frank Seifart, Contact-induced change, in: Language Contact: an International Hand- 109Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) book, eds. Jeroen Darquennes – Joseph C. Salmons – Wim Vandenbussche, Berlin: De Gruyter Mouton, 2019, 13–24. Sočanac 2002 = Lelija Sočanac, Talijanizmi u hrvatskome jeziku, Suvremena lingvistika 53–54 (2002), 127–142. Sočanac 2004 = Lelija Sočanac, Hrvatsko-talijanski jezični dodiri: s rječnikom talijanizama u stan- dardnome hrvatskom jeziku i dubrovačkoj dramskoj književnosti, Zagreb: Nakladni zavod Glo- bus, 2004. Sočanac 2005 = Lelija Sočanac, Uvod: teorija i metodologija, in: Hrvatski jezik u dodiru s europskim jezicima: prilagodba posuđenica, eds. Lelija Sočanac – Orsolya Žagar-Szentesi – Dragica Dra- gičević – Ljuba Dabo-Denegri – Antica Menac – Anja Nikolić-Hoyt, Zagreb: Nakladni zavod Globus, 2005, 9–17. Stojić – Turk 2017 = Aneta Stojić – Marija Turk, Deutsch-kroatische Sprachkontakte: histori- sche Entwicklung und aktuelle Perspektiven auf lexikalischer Ebene, Tübingen: Narr Francke Attempto, 2017. Stolac 2020 = Diana Stolac, Pogled u mađarsko-hrvatske leksičke dodire, in: Lučar cijelosti: zbornik radova posvećen 95. rođendanu Bulcsúa Lászlóa, editor-in-chief Bojan Marotti, Zagreb: Hrvat- ska sve učilišna naklada – Matica hrvatska – Hrvatsko filološko društvo – Društvo mađarskih znanstvenika i umjetnika u Hrvatskoj, 2020, 205–222. Tadmor 2009 = Uri Tadmor, Loanwords in the world’s languages: findings and results, in: Lo­ anwords in the World’s Languages: a Comparative Handbook, eds. Martin Haspelmath – Uri Tadmor, Berlin: De Gruyter Mouton, 2009, 55–75. Thomas 1991 = George Thomas, Linguistic purism, London: Longman, 1991. Turk 1997 = Marija Turk, Hungarizmi u hrvatskoj frazeologiji, in: Hrvati i Mađari u svjetlu proži­ manja kultura i jezika, ed. Stjepan Blažetin, Pečuh: Hrvatski znanstveni zavod, 1997, 265–273. Vallacher et al. 2013 = Robin R. Vallacher – Peter T. Coleman – Andrzej Nowak – Lan Bui-Wrzo- sinska – Larry Liebovitch – Katharina Kugler – Andrea Bartoli, Overview: conflict in human experience, in: Attracted to Conflict: Dynamic Foundations of Destructive Social Relations, eds. Robin R. Vallacher – Peter T. Coleman – Andrzej Nowak – Lan Bui-Wrzosinska – Larry Liebovitch – Katharina Kugler – Andrea Bartoli, Heidelberg: Springer, 2013, 1–18. Vranić – Zubčić 2013 = Silvana Vranić – Sanja Zubčić, Turcizmi u frazemima hrvatskih govora, Filologija 60 (2013), 103–145. Winford 2003 = Donald Winford, An Introduction to Contact Linguistics, Oxford: Blackwell, 2003. povzetek Jezikovna raznolikost na Hrvaškem: zgodovinske in sodobne perspektive jezikovnega stika (in konfliktov) v zadrski in varaždinski regiji Prispevek obravnava zgodovinski in sodobni jezikovni stik ter konflikt med hrvaškim je- zikom in italijanskim ter nemškim jezikom v zadrski in varaždinski regiji. Poudarek je na jezikovnem stiku, ki je prepoznaven pri analizi jezikovnih postavk, povezanih s prostorom in dogajanjem v prostoru. Ker jezikovni stik pogosto vodi di jezikovnih konfliktov, se pris- pevak osredotoča na povezovanje teh pojavov na podlagi analiziranega korpusa z vidika treh interesnih področij: jezika, posameznega jezikovnega uporabnika (uporabnikov) in družbe. Posebna pozornost je namenjena značilnostim družbenozgodovinskega konteksta stikov med različnimi kulturami in jeziki, kar je privedlo do oblikovanja prostorskih izrazov. Takšen pristop omogoča vpogled v naravo jezikovnih stikov ter analizo različnih vrst in intenzivnosti jezikovnega konflikta, ki nastaja ob jezikovnem stiku. Raziskovalna vpraša- nja so naslednja: Kakšna je narava jezikovnih stikov v dveh hrvaških regijah? Katere vrste jezikovnega konflikta lahko prepoznamo v obeh hrvaških regijah? Kakšna je intenzivnost jezikovnega konflikta s sodobnega vidika? Metodologija vključuje analizo relevantnih vi- rov, v katerih so navedeni izrazi, ter uporabo anketnega vprašalnika med prebivalci obeh regij. Rezultati kažejo, da obstaja razlika med stikom z obalnim in kontinentalnim jezikom 110 Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić  Linguistic Diversity in croatia: HistoricaL anD ... ter konfliktom, kar je razvidno iz načina poimenovanja krajev. To je povezano z razlikami v družbenozgodovinskih spremembah, ki so se zgodile v različnih delih Hrvaške in so prived- le do jezikovnega stika med hrvaškim in obema analiziranima jezikoma. Z zgodovinskega vidika in v zvezi z odnosom med hrvaščino na eni strani ter nemščino in italijanščino na drugi strani lahko govorimo o vrsti jezikovnega konflikta, ki ga de Vries (1990) opisuje kot konflikt, ki se ne pojavlja le na strukturni ravni, ampak vključuje stik med različnimi jezikovnimi skupnostmi. Iz sodobne perspektive se jezikovni konflikt med hrvaščino ter nemščino in italijanščino pojavlha predsvem na jezikovni ravni (de Vries 1990) in je pove- zan z leksikalnimi posojili. Rezultati kažejo tudi, da so novejši in vse intenzivnejši stiki med hrvaščino in angleščino kot globalno linguo franco morda prispevali k manjši pomembnosti sodobnega jezikovnega konflikta med analiziranimi jeziki, saj so napetosti med dvema jezi- kovnima sistemoma v stiku najbolj izrazite v zgodnejših fazah stika. 111Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) slovenski govori na vZhodnem robu (4) 113 JanUška GosTenČnik slovenski govoRi na vzhodnem RobU Cobiss: 1.03 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.07 V prispevku so predstavljeni rezultati raziskovalnega projekta Raziskave ogroženih na- rečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico), katerega cilj je bil natančneje določiti meje treh slovenskih narečij zunaj Slovenije, to je prekmurskega narečja v Radgonskem kotu in na Gradiš- čanskem v Avstriji ter srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem. Ključne besede: prekmursko narečje, srednještajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, jezikovna meja, Slovenski lingvistični atlas (SLA) Slovenian Local Dialects on the Eastern Edge of Slovenia This article presents the results of the research project Endangered Dialects in the Slovenian Linguistic Environment (the Bad Radkersburg Corner, Burgenland, Hum na Sutli and Surroun- dings, and Dubravica and Surroundings), which aimed to define in detail the borders of three Slovenian dialects outside Slovenia: the Prekmurje dialect in the Bad Radkersburg Corner and Burgenland in Austria, and the central Styrian and Kozjansko–Bizeljsko dialects in Croatia. Keywords: Prekmurje dialect, central Styrian dialect, Kozjansko–Bizeljsko dialect, lin- guistic border, Slovenian Linguistic Atlas (SLA) 1 Uvod Tematski1sklop Slovenski govori na vzhodnem robu (4) je zadnji izmed predvide- nih sklopov, v katerih smo sproti predstavljali delne rezultate projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščan- ska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109, 1. 10. 2021 – 31. 8. 2024). Projekt sta sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Januška Gostenčnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  januska.gostencnik@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-5967-0920 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem pro- storu (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109, 1. 10. 2021 – 31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc- -sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru- -radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020 – 31. 8. 2024, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas- -slovenskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 113–121 114 Januška Gostenčnik  Slovenski govori na vzhodnem robu Predmet projektnih raziskav so bila tri slovenska narečja, za katera se je utemeljeno predvidevalo, da ležijo tudi zunaj meja Slovenije (Križman 1997; 2007; 2008; Zorko 1989; 2006; Haberl-Zemljič 2004; Ramovš 1931; 1935; Šekli 2013; 2018; Arhiv 22-37/54). Glavni cilj je bila natančnejša določitev narečnih meja, in sicer so bili obravnavani govori (predvidoma) prekmurskega narečja v Avstriji in govori na Hrvaškem, za katere se je predvidevalo, da so del srednje- štajerskega oz. kozjansko-bizeljskega narečja štajerske narečne skupine. Zadnji sklop Slovenski govori na vzhodnem robu (4) prinaša povzetek re- zultatov in dva prispevka, v katerih so strnjena spoznanja in ugotovitve razi- skovalnega projekta, težišče pa je predvsem na objavi in interpretaciji na novo zbranega gradiva. Dosedanji tematski sklopi Slovenski govori na vzhodnem robu so obsegali novo, posodobljeno obliko fonoloških opisov govorov, ki spadajo v štajersko in panonsko narečno skupino slovenskega jezika. Objavljenih je bilo osem fono- loških opisov, trije za prekmursko narečje – Gomilica, SLA T392 in OLA T021 (Gostenčnik – Kenda-Jež 2023), Večeslavci, SLA T397 (Gostenčnik 2022b) in Žetinci – Sicheldorf, SLA T414, v Radgonskem kotu v Avstriji (Kumin Horvat 2022); trije za srednještajersko narečje – Slivnica pri Celju, SLA T331 (Jakop 2022), Zibika, SLA T334 (Škofic 2024), Dobovec pri Rogatcu, SLA T339 (Ja- kop 2024); in dva za kozjansko-bizeljsko narečje – Bistrica ob Sotli (kozjanski govor) (Gostenčnik 2022b), SLA T345, Kapele (bizeljski govor), SLA T349 (Gostenčnik 2023). Narejeni fonološki opisi so bili predpriprava na zbiranje narečnega gradiva na omenjenih območjih in analizo govorov zunaj meja Slovenije, za katere do takrat še nismo imeli (dovolj) zbranih podatkov. 2 metodologija Mreža krajev, kjer so potekale nove raziskave, je bila vzpostavljena na osnovi (1) dotedanje obravnave literature, (2) terenskih predpriprav na zbiranje narečnega gradiva in (3) predhodno zbranega narečnega gradiva iz posameznih krajev, ki so že bili vključeni v mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas. Tem se je dodalo bližnje okoliške kraje, za katere se je predvidevalo, da so jim sorodni ali enaki. Na terenu se je narečno gradivo zbiralo z uveljavljeno dialektološko metodo vodenega pogovora, tj. anketno metodo. Spraševalo se je po vnaprej pripravljeni leksično-fonetični vprašalnici, ki je bila namenjena predvsem določanju razli- kovalnih fonetičnih lastnosti posameznih krajevnih govorov. Posamezni govor namreč v največji meri narečno klasificiramo glede na samoglasniške odraze in starejše naglasne premike, drugotno pa na osnovi soglasniških odrazov in mlaj- ših naglasnih umikov. Vse to znotraj dialektologije kot delu genealingvistike, ki 115Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Ka rt a 1: M re ža to čk S LA in iz de la ni fo no lo šk i o pi si zn ot ra j t em at sk ih sk lo po v Sl ov en sk i g ov or i n a vz ho dn em r ob u, pr ik az an i n a ka rt i T oč ke S LA (S LA 3 .1 2 02 3: 1 3) 116 Januška Gostenčnik  Slovenski govori na vzhodnem robu preučuje genetska, tj. sorodstvena razmerja med različnimi jezikovnimi pojav- nostmi ter izdeluje njihovo genetskojezikoslovno klasifikacijo glede na stopnjo njihove medsebojne jezikovne sorodnosti (Šekli 2018: 17). To sloni na valovni teoriji in debelni teoriji, ki se medsebojno ne izključujeta, temveč dopolnjujeta (Ivić 1960–1961: 99). 3 RezUltati 3.1 Prekmursko narečje 3.1.1 Radgonski kot V Ramovševo mrežo raziskovalnih točk za Slovenski lingvistični atlas niso bili vključeni kraji iz Radgonskega kota na avstrijskem Štajerskem, čeprav je na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (1983) to območje obarvano kot prek- mursko narečje panonske narečne skupine. Pred zbiranjem narečnega gradiva na terenu je bila znotraj širšega obmo- čja Radgonskega kota na avstrijskem Štajerskem narejena obsežna raziskava za iskanje potencialnih informantov, in sicer v naseljih: Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/ Dedenitz, Zenkovci/Zelting, Potrna/Laafeld, Gornja Potrna/Oberlaafeld, Slo- venska Gorica/Goritz bei Radkersburg, Radgona/Bad Radkersburg, Ledumerje/ Hummersdorf, Lahndörfl, Pridova/Pridahof, Polajnci/Pölten (Pipan 2023: 89). Uporabljena je bila metoda snežne kepe (več o tem v Pipan 2023: 89). Končno se je na območju Radgonskega kota na novo zbralo gradivo v nasled- njih krajih: Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/Dedenitz, Gorica/Goritz bei Radkersburg, Zenkovci/Zelting in Potrna/Laafeld. Na podlagi terenskih raziskav in novega gra- diva je bil potrjen obstoj slovenskih govorov tudi v današnjem času, predstavljena je bila narečna podoba celotnega obravnavanega območja. Raziskani govori so bili sinhrono uvrščeni v prekmursko narečje panonske narečne skupine slovenskega jezika (Kumin Horvat 2024). 3.1.2 Gradiščanska V slovenski dialektološki literaturi ni podatkov o raziskavah krajevnih govorov na območju Gradiščanske v Avstriji. Leta 1946 je bila sicer v prvotno mrežo razisko- valnih točk za Slovenski lingvistični atlas kot zadnja (T312) uvrščena točka za kra- jevni govor Ženavcev (Jennersdorf, SLA T406), vendar do zapisa ni prišlo, zato na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (1983) to območje ni več označeno kot slovensko (Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022: 79). Obstajajo le (še) zgodovinski argumenti (gl. Pipan 2023), ki narekujejo more- bitno prisotnost slovensko govorečih prebivalcev. Prav zato je bila narejena obsežna raziskava, ki se je posvečala izključno iskanju avtohtonih govorcev organskih idiomov slovenskega jezika (Pipan 2023: 90), in sicer na območju 117Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) južne Gradiščanske v kvadrantu: Modinci/Mogersdorf, Ženavci/Jennersdorf, Bonisdorf, Strgarjevo/Kalch (Pipan 2023: 89). V raziskavi se je Gradiščanska obravnavala v njenih današnjih mejah, saj jo danes dojemamo le kot avstrijsko zvezno deželo, čeprav je bila v zgodovini del večjega območja (Pipan 2023: 89). Kot v Radgonskem kotu je bila tudi tu uporabljena metoda snežne kepe. Izkazalo se je, da so edini govorci, ki jih je tam še mogoče najti, tja priseljeni iz Slovenije, torej ne gre za avtohtone govorce – za te smo bili vsaj deset let prepo- zni (Pipan 2023: 96). Narečjeslovnih terenskih raziskav zatorej na tem območju nismo opravljali. 3.2 Srednještajersko in kozjansko-bizeljsko narečje Jugovzhodna meja srednještajerskega in vzhodna meja kozjansko-bizeljskega narečja potekata po državni meji med Slovenijo in Hrvaško, kar pa ne odraža dejanskega stanja. Na to opozarja že starejša slovenska dialektološka literatura. Zato je bilo treba s sondažnimi raziskavami podrobneje opredeliti areala obeh narečij v primerjavi z govori, ki so na drugi strani meje obravnavani kot del zgornjesotelskega narečja kajkavske narečne skupine hrvaškega jezikovnega sistema (Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022: 81). Govora krajev Hum na Sutli (SLA T408) in Dubravica (SLA T409) sta bila sicer tudi že od prve izdaje SLA leta 2011 vključena v mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas, in sicer najprej kot kontrolni točki, saj se je na podlagi dotedanjih raziskav predvidevalo, da ta dva govora izkazujeta določene narečne razvoje, zna- čilne za slovenska narečja (SLA 1.2: 22; Šekli 2013). Ob izdaji drugega zvezka SLA leta 2016 pa se je na osnovi sistematično zbranega narečnega gradiva in natančne analize že lahko potrdilo, da gre genealoško gledano za slovenska govora, ki sta bila zato vključena v mrežo SLA kot regularni točki (SLA 2.2: 20; Šekli 2018). 3.2.1 Hum na Sutli z okolico Znotraj območja Huma na Sutli se je na novo zbralo narečno gradivo v krajih: Hum na Sutli, Prišlin, Poredje, Brezno Gora, Vinagora, Vrbišnica, Strmec Humski in Lupinjak. Opravila se je primerjava z govori srednještajerskega narečja štajer- ske narečne skupine v Sloveniji. Zaenkrat lahko zaključimo, da so sinhrono del srednještajerskega narečja slovenskega jezika govori krajev Hum na Sutli, Prišlin, Poredje, Strmec Humski in Lupinjak. 3.2.2 Dubravica z okolico Na novo se je zbralo narečno gradivo v krajih Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pri- stava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, Dubravica in Pologi. Obrav- nane govore se je na osnovi primerjave z govori kozjansko-bizeljskega narečja na slovenski strani državne meje in natančne jezikoslovne analize sinhrono umestilo v kozjansko-bizeljsko narečje štajerske narečne skupine (Gostenčnik 2024). 118 Januška Gostenčnik  Slovenski govori na vzhodnem robu 3.3 Prikaz na karti Ka rt a 2: K ra ji zn ot ra j p re dv id en ih o bm oč ij, v k at er ih je b ilo n a no vo z br an o na re čn o gr ad iv o, pr ik az an i n a K ar ti slo ve ns ki h na re či j ( ra zl ič ic a 20 23 ) ( SL A 3 .1 2 02 3: 1 1) 119Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 4 Zaključek V raziskovalnem projektu se je s sedaj že uveljavljeno dialektološko metodo na novo zbralo narečno gradivo v 22 krajih v Avstriji in na Hrvaškem. Na območju Radgonskega kota se je potrdilo obstoj slovenskih govorov tudi v današnjem času, in sicer so bili v prekmursko narečje uvrščeni govori krajev Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/Dedenitz, Gorica/Goritz bei Radkersburg, Zenkovci/ Zelting in Potrna/Laafeld. Na območju Gradiščanske kljub temeljiti terenski poiz- vedbi avtohtonih govorcev organskih idiomov slovenskega jezika ni bilo mogoče najti. Na območju Huma na Sutli so bili v srednještajersko narečje uvrščeni govori krajev Hum na Sutli, Prišlin, Poredje, Strmec Humski in Lupinjak. Na območju Dubravice so bili v kozjansko-bizeljsko narečje uvrščeni govori krajev Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, Dubravica in Pologi. Izsledki raziskave bodo prikazani tudi na prenovljeni karti slovenskih narečij, na kateri bodo zajeti tudi slovenski narečni govori zunaj meja Slovenije. liteRatURa Arhiv 22 = Arhiv Inštituta za slovenski jezik, 1948–, hrani Dialekološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gostenčnik 2022a = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Večeslavci (SLA T397), Jezi­ koslovni zapiski 28.2 (2022), 125–149. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.07 Gostenčnik 2022b = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.06 Gostenčnik 2023 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349), Jeziko­ slovni zapiski 29.2 (2023), 267–285. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.29.2.11 Gostenčnik 2024 = Januška Gostenčnik, Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle, Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 123–146. Gostenčnik – Kenda-Jež 2023 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež, Fonološki opis govora kraja Gomilica (SLA T392, OLA 21), Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 287–313. DOI: https:// doi.org/10.3986/JZ.29.2.12 Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Moj- ca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 75–87. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.04 Haberl-Zemljič 2004 = Andrea Haberl-Zemljič, Die Sprache im Dorf lassen: Fest halten und Auf­ geben der slowenischen Sprache in Radkersburg Umgebung, Graz: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pavlova hiša, 2004. Ivić 1960–1961 = Pavle Ivić, Osnovni aspekti strukture dijalekatske diferencijacije, Makedonski jazik 11–12 (1960–1961), 81–103. Jakop 2022 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govora Slivnice pri Celju (SLA T331), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 89–106. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.05 Jakop 2024 = Tjaša Jakop, Fonološki opis govora kraja Dobovec pri Rogatcu (SLA T339), Jeziko­ slovni zapiski 30.1 (2024), 195–215. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.09 Križman 1997 = Mirko Križman, Interferiran jezik kot identiteta neke manjšine: jezik raznovrstnih interferenc kot arhaična in sodobna kultura Slovencev v Radgonskem kotu, Traditiones 26 (1997), 145–162. 120 Januška Gostenčnik  Slovenski govori na vzhodnem robu Križman 2007 = Mirko Križman, Značilno besedje Radgonskega kota, v: Besedje slovenskega jezika, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Slavistično društvo, 2007, 251–260. Križman 2008 = Mirko Križman, Jezikovni pojavi med Cankovo in Radgono: Radgonski kot s prek- murskim, slovenjegoriško-prleškim in južnobavarskim narečjem ter interferencami, v: Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slo- vanske jezike in književnosti, 2008, 285–293. Kumin Horvat 2022 = Mojca Kumin Horvat, Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 151–168. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.28.2.08 Kumin Horvat 2024 = Mojca Kumin Horvat, Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji, Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 147–168. Logar – Rigler 1983 = Tine Logar – Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljub ljana: Geodetski zavod Slovenije, 1983. Pipan 2023 = Primož Pipan, In search of indigenous speakers of the Slovenian language in Austria: the Bad Radkersburg corner and Burgenland = Iskanje avtohtonih govorcev slovenskega jezika v Avstriji: Radgonski kot in Gradiščanska, Geografski vestnik 95.2 (2022), 69–98. DOI: https:// doi.org/10.3986/GV95203 Ramovš 1931 = Dialektološka karta slovenskega jezika, Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Alek- sandra I. – J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, 1931. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935. SLA 1.2 = Jožica Škofic – Januška Gostenčnik – Mojca Horvat – Tjaša Jakop – Karmen Kenda- -Jež – Petra Kostelec – Vladimir Nartnik – Urška Petek – Vera Smole – Matej Šekli – Da- nila Zuljan Kumar, Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komen­ tarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, 2011 (Jezikovni atlasi). DOI: https://doi. org/10.3986/9789612543570 SLA 2.2 = Jožica Škofic – Januška Gostenčnik – Vito Hazler – Mojca Horvat – Tjaša Jakop – Janoš Ježovnik – Karmen Kenda-Jež – Vladimir Nartnik, Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 2: ko­ mentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, 2016 (Jezikovni atlasi). DOI: https://doi.org/10.3986/9789612548797 SLA 3.1 = Jožica Škofic – Januška Gostenčnik – Vito Hazler – Tjaša Jakop – Karmen Kenda-Jež – Mojca Kumin Horvat – Vladimir Nartnik – Nina Pahor – Vera Smole – Matej Šekli – Danila Zuljan Kumar, Slovenski lingvistični atlas 3: kmetovanje 1: atlas, ur. Jožica Škofic – Karmen Kenda-Jež – Mojca Kumin Horvat, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023 (Jezikovni atlasi). DOI: https://doi.org/10.3986/9789610507499 Šekli 2013 = Matej Šekli, Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska je- zikovna meja, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 9 (2013), 3–53. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, 2018 (Linguistica et philologica 37). Šekli 2023 = Matej Šekli, On the genealogical linguistic classification of Slavic languages and their dialect macro-areas, Dialectologia, revista electrònica 11 (2023), 5–49. Škofic 2024 = Jožica Škofic, Fonološki opis govora kraja Zibika (SLA T334), Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024), 173–194. DOI: https://doi.org/10.3986/JZ.30.1.08 Zorko 1989 = Zinka Zorko, Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu, Slavi­ stična revija 37.1–3 (1989), 241–251. Zorko 2006 = Zinka Zorko, Vzhodni govori srednještajerskega narečja, v: Jezikovna predanost: aka­ demiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2006, 458–468. 121Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) sUmmaRy Slovenian Local Dialects on the Eastern Edge of Slovenia This article presents the results of the research project Endangered Dialects in the Slove- nian Linguistic Environment (the Bad Radkersburg Corner, Burgenland, Hum na Sutli and Surroundings, and Dubravica and Surroundings), which aimed to define in more detail the borders of three Slovenian dialects outside Slovenia: the Prekmursko dialect in the Bad Radkersburg Corner and Burgenland in Austria, and the central Styrian and Kozjansko–Bizeljsko dialects in Croatia. An already established dialectological method was used to collect new dialectal material in 22 localities in Austria and Croatia. In the Bad Radkersburg Corner, the existence of Slovenian dialects in the present day was confirmed by classifying the dialects of Žetinci/Sicheldorf, Dedonci/Dedenitz, Gorica/ Goritz bei Radkersburg, Zenkovci/Zelting and Potrna/Laafeld as part of Prekmursko dialect. In the Burgenland area, despite a thorough field search, no indigenous speakers of the organic idioms of the Slovenian language could be found. In the area of Hum na Sutli, the dialects of Hum na Sutli, Prišlin, Poredje, Strmec Humski and Lupinjak were classified as Central Styrian. In the Dubravica area, the Kozjansko-Bizeljsko dialect includes the local dialects of Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, Dubravica and Pologi. 123 JanUška GosTenČnik koZjansko-biZeljsko narečje vZdolž reke sotle Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.08 Prispevek predstavlja na novo zbrano narečno gradivo v krajih na Hrvaškem vzdolž reke Sotle, za katero se ugotavlja njegovo genealoško povezanost s slovenskim jezikom. Na terenu zbra- no narečno gradivo se primerja z govori, ki se na slovenski strani slovensko-hrvaške državne meje uvrščajo v kozjansko-bizeljsko narečje. Jezikoslovna obravnava pokaže, da so preučevani govori, ki, gledano političnoupravno, ležijo na Hrvaškem, prav tako del kozjansko-bizeljskega narečja južnoštajerske narečne ploskve južne slovenščine oz. štajerske narečne skupine sloven- skega jezika (in ne morda del zgornjesotelskega narečja zahodne kajkavščine oz. kajkavske narečne skupine osrednjejužnoslovanskega, z »etnično« oznako hrvaškega jezika). Ključne besede: štajerska narečna skupina, kozjansko-bizeljsko narečje, jezikovna meja, Slo- venski lingvistični atlas (SLA), slovenščina The Kozjansko–Bizeljsko Dialect along the Sotla River This article presents newly collected dialect material from the area along the Sotla River in Croatia, for which a genealogical connection with Slovenian is established. The material collected in situ is compared with the local dialects that belong to the Kozjansko–Bizeljsko dialect on the Slovenian side of the Slovenian–Croatian border. Linguistic analysis shows that the local dialects studied—which politically and administratively belong to Croatia—are also part of the Kozjan- sko–Bizeljsko dialect of the South Styrian dialect base of southern Slovenian or the Styrian dia- lect group of Slovenian (rather than perhaps part of the Upper Sotla dialect of western Kajkavian or the Kajkavian dialect group of central south Slavic, “ethnically” labeled as Croatian). Keywords: Styrian dialect group, Kozjansko-Bizeljsko dialect, linguistic border, Slove- nian Linguistic Atlas (SLA), Slovenian 1 Uvod Na1celotnem območju, na katerem mejijo slovenski in hrvaški narečni govori, je narečna meja med njimi postavljena na državni meji oz. na rekah (Sotla, Kolpa, Januška Gostenčnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  januska.gostencnik@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-5967-0920 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem pro- storu (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109, 1. 10. 2021 – 31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc- -sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru- -radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020 – 31. 8. 2024, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slo- venskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 123–146 124 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Dragonja), in sicer predvsem zaradi tradicije nacionalnih dialektologij, ki se je utr- dila v obdobju približno med letoma 1945 in 1991, ki narečne meje dveh sorodnih južnoslovanskih jezikov enostavno enači z republiško oz. današnjo državno mejo in posledično z rabo dominantnega uradnega oz. državnega knjižnega jezika posa- mezne države ter na osnovi drugih sociolingvističnih kriterijev. Tovrstno ravna- nanje je bilo v polpreteklem obdobju motivirano politično in seveda ne temelji na jezikoslovnih merilih. Posledično je tudi današnja razmejitev kozjansko- -bizeljskega narečja, kakršna je prikazana na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (1983) (ne pa tudi na Ramovševi iz leta 1935), zarisana na podlagi začet- nih ugotovitev terenskih raziskav za SLA iz petdesetih let prejšnjega stoletja (Logar 1955) (Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022: 80), in sicer po- teka po državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Na osnovi na novo zbranega narečnega gradiva in gradiva iz (tudi nedavnih) publikacij pa se nasprotno lahko zaključi, da nekateri govori na Hrvaškem izkazu- jejo definicijske lastnosti slovenskega jezika. Namen tega prispevka je predstaviti narečno gradivo na Hrvaškem vzdolž dela reke Sotle in poskusiti natančneje dolo- čiti vzhodno narečno mejo kozjansko-bizeljskega narečja. Narečno gradivo je bilo na terenu pridobljeno z metodo vodenega pogovora, tj. anketno metodo. Spraševalo se je po vnaprej pripravljeni leksično-fonetični vprašalnici,2 ki je bila namenjena predvsem določanju razlikovalnih fonetičnih lastnosti posameznih krajevnih govorov in je tako služila kot vodilo pri njihovi narečni uvrstitvi. Pri tem nas ni zanimalo poimenovanje določene predmetnosti, temveč (ne)obstoj posameznega leksema in odraz točno določenega vokala/kon- zonanta/naglasnega pojava znotraj tega. 2 območje obravnave Mreža krajev, kjer so potekale raziskave, se je vzpostavila na obravnavi gradiva, objavljenega v doslej izdani dialektološki literaturi in na osnovi narečnega gradiva iz posameznih krajev kozjansko-bizeljskega narečja v Sloveniji, ki so že vključeni v mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas in so v vlogi referenčnih točk za primerjavo z govori na Hrvaškem. V mrežo krajev so bili dodani tudi bližnji oko- liški kraji, za katere se je tako predvidevalo, da so jim genealoško ožje sorodni ali celo identični oz. bi zanje lahko dokazovali skupno lingvogenezo v okviru istega narečja. 2 Celotna vprašalnica je podana v razdelku 7. 125Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Karta 1: Mreža obravnavanih krajev 126 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Znotraj območja, predvidenega za raziskavo, se je zbiralo narečno gradivo v krajih: Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gor- nji Čemehovec, Dubravica in Pologi, vse na Hrvaškem. Na novo zbrano gradivo je podano primerjalno z gradivom, ki je že bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas, in sicer za kraje Podčetrtek, SLA T340 (Logar 1954), Bistrica ob Sotli, SLA T345 (Kunej 1981; Gostenčnik 2022), in Kapele, SLA T349 (Radetič 2002; Gos- tenčnik 2023), z do sedaj zbranim gradivom za kraj Dubravica, SLA T409 (del mreže krajev za SLA od leta 2011 dalje) ter z gradivom iz diplomskega dela za kraj Bizeljsko (Savnik 2012). Novo gradivo je primerjano tudi z gradivom iz t. i. kontrolnih točk, tj. krajev, v katerih je Tine Logar opravljal zgolj sondažna poizve- dovanja; to so: Dekman(ov)ca, Srebrnik, Trebče, Škrnik, Dugnjevec, Kumrovec, Lenišće, Kunšperk in Orešje. Narejena je tudi primerjava z narečnim gradivom iz Pregrade (po Lončarić 1985), ki se uvršča v zgornjesotelsko narečje kajkavske narečne skupine. 3 dosedanje obRavnave Obravnav kozjansko-bizeljskega narečja ni veliko. Najbolj podrobno je opisan govor Mosteca, SLA T352 (Toporišič 1961).(Toporišič 1961). Tri govore koz- jansko-bizeljskega narečja (Lesično, Pišece, Kapele) obravnava prispevek Zinke Zorko (2007). Natančnejše popise gradiva predstavljajo že omenjeni zvezki SLA. Na problematičnost današnje meje kozjansko-bizeljskega narečja, ki poteka po državni meji, opozarja že starejša dialektološka literatura. Fran Ramovš (1931: 35) v svoji Dialektološki karti slovenskega jezika ocenjuje, da pojavi »bizeljsko- -obsotelskega dialekta« segajo do Horvatskega potoka in Sopotnice. Prav tako je Tine Logar v poročilu o terenskem delu na območju kozjansko-bizeljskega narečja za Slovenski lingvistični atlas leta 1954 zapisal (Arhiv 22-37/54), da »Sotla ni dia- lektična meja med slovenskimi in hrvatskimi govori« in da so »vsi osnovni pojavi [...] onstran Sotle v Kumrovcu in Škrniku isti kot v Bistrici in okolici«. V okviru hrvaške dialektologije je Stjepan Ivšić (1936: 74) območje, znot- raj katerega so obravnavani govori v tem prispevku, uvrstil v »gornjosutlansko skupino«, vendar sam opozarja, da je priloženi zemljevid (narečna meja hrvaških in slovenskih govorov je postavljena na državni meji) zgolj skica (Ivšić 1936: 81). Kasneje Pavle Ivić (1963: 34) v komentarju Ivšićeve klasifikacije omenja, da govori ob Sotli izkazujejo razvoj (tj. podaljšavo) popraslovansko skrajšanega praslovanskega dolgega starega akuta »na slovenački način«. Podobno tudi pri obravnavi govorov Kumrovca in Rozge (Ivić 1968: 80) poudarja njuno povezanost s slovenskimi narečji. 127Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Mijo Lončarić (1990: 56) je del govorov (te, ki ležijo ob Sotli) znotraj Ivšićeve gornjesutlanske skupine uvrstil v t. i. gornjesutlanski dijalekt. Sledijo podrobni opisi nekaterih govorov v razpravah Anite Celinić (2004; 2006; 2011) obravnavani (po Lončarićevi klasifikaciji) kot del zgornjesotelskega narečja kajkavske narečne skupine hrvaškega jezika, avtorica pa opozarja tudi na vzporedne glasovne razvoje v slovenskem jeziku. Celinić 2011 podrobneje predstavi govore krajev Kumrovec, Hum na Sutli, Pavlovec, Kostelsko in Kostel-Bregi, izmed katerih zadnji štirje našteti ne izkazujejo kozjansko-bizeljskih značilnosti. Iz opisov ni jasno, zakaj so znotraj hrvaške dialektološke klasifikacije omenjeni govori uvrščeni v skupno narečje, saj je »[r]iječ […] o govorima koji prozodijski nisu ujednačeni (ima ih i jednoakcenatskih i troakcenatskih) i koji se međusobno ne podudaraju prema razvoju polaznih, starohrvatskih vokala, ali koje povezuju neke druge zajedničke crte što ih ujedno odvajaju od susjednih kajkavskih dijalekata« (Celinić 2011: 19). Sodobna hrvaška dialektologija hrvaške narečne govore sicer izvaja iz izhodišč- nega »srbohrvaškega« fonološkega sistema (Brozović – Ivić 1981) in celo ugo- tavlja, da nekaterih od njih ni možno izvesti iz slednjega, toda to dejstvo za razi- skovalce nima posledic, tj. umanjka zaključek, da genealoško gledano ne gre za hrvaške govore. Genezo teh govorov »s posebnostmi« s stališča hrvaškega jezika pa je nasprotno možno izpeljati iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema (Logar 1981). Govor Kumrovca Matej Šekli (2013: 33–35; 2018: 382–383) brez težav izpelje iz izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema in natačneje iz osnovnega južnoštajerskega sistema (Rigler 1963) ter ga posledično genetskojezi- koslovno klasificira kot del kozjansko-bizeljskega narečja. 4 osnovne naglasne in glasovne Značilnosti obravnavanih govorov V nadaljevanju so obravnavani govori izpeljani iz izhodiščnega splošnoslovenske- ga fonološkega sistema (issln.) in iz osnovnega južnoštajerskega sistema (Rigler 1963) ter so zato obravnavani kot del narečnega kontinuuma slovenskega jezika. 4.1 Vokalizem 4.1.1 Odrazi naglašenih zložnikov znotraj izhodiščno dolgega vokalizma in kratkega vokalizma v nezadnjih besednih zlogih Odrazi issln. stalno dolgih zložnikov in zgodaj podaljšanih issln. kratkih naglaše- nih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu so enaki. Inventar je monoftonški z redkimi diftonškimi izjemami. Odraz za issln. */*- je ẹː, redko tudi ⁱẹː – Podčetrtek sˈnẹːk, ˈvẹːter, bˈrẹːskwa, ˈdẹːkła, neˈvẹːsta, koˈlẹːnu, Plavić bˈrẹːk, sˈnẹːk, (dˈvẹːni) ˈlẹːs, ˈlẹːska, mˈlẹːkọ, ˈdẹːte, sˈtẹːna, sˈrẹːda, bˈrẹːskva, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, ˈrẹːpca, neˈvẹːsta, ˈlẹːtọ, 128 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle kuˈlẹːnọ, ˈpẹːsek in ˈgⁱẹːzdo, Škrnik sˈvẹːča, ˈrẹːpa, Dekmanca sˈnẹːk, gˈnẹːzdu, mˈlẹːku, ˈmẹːsc, stˈrẹːxa, Srebrnik zˈvẹːzda, stˈrẹːxa, Razdrto Tuheljsko dˈrẹːvje, Kumrovec Oed pot smˈrẹːkwoj, Med na stˈrẹːxi, Pristava sˈnẹːk, sˈrẹːda, mˈlẹːkọ, ˈdẹːte, sˈtẹːna, dˈrẹːvje, Imn (ˈlẹːpa) ˈlẹːta, čˈrẹːšja, bˈrẹːskva, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, ˈrẹːpnica, stˈrẹːxa, smˈrẹːka, ˈlẹːtọ, kuˈlẹːnọ, ˈpẹːsek, Red ˈmẹːsta ‘prostor’ in ˈgⁱẹːzdo, ˈlⁱẹːs (Red ˈlⁱẹːsa) ‘krsta’, Risvica sˈnẹːk, sˈtẹːna, sˈrẹːda, ˈdẹːte, gˈnẹːzdọ, dˈrẹːvje, bˈrẹːskva, ˈmẹːsec, ˈvẹːvẹrica, stˈrẹːxa, ˈlẹːtọ, koˈlẹːnȯ, ˈmẹːti = imeti, Rakovec sˈnẹːk, bˈrẹːk, ˈlẹːska, mˈłẹːkọ, sˈrẹːda, ˈdẹːte, sˈtẹːna, Imn ˈgẹːzda, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, bˈrẹːskva, kọˈlẹːno, ˈłẹːto, smˈrẹːka, ˈrẹːka, ˈpẹːsek, ọˈbẹːsit, Bistrica ob Sotli sˈnẹːk, zˈvẹːzda, ˈmẹːsc, smˈrẹːka, neˈvẹːsta, Kunšperk mˈlẹːkȯ, ˈmẹːsc, smˈrẹːka, Orešje prid sˈlẹːp, Imn zˈvẹːzde, stˈrẹːxa, ˈvẹːverca, Trebče gˈnẹːzdȯ, mˈlẹːkȯ, ˈmẹːsc, Bizeljsko prid ˈlẹːp, mˈlẹːko, neˈvẹːsta, koˈlẹːno, Kraljevec na Sutli sˈnẹːk, čˈrẹːp, mˈlẹːko, ˈdẹːte, sˈrẹːda, prid ž ˈlẹːpa, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, ˈdẹːkła, ˈrẹːpa, stˈrẹːxa star., nẹˈvẹːsta, ˈcẹːsta, ˈmẹːsto ‘prostor’, ˈlẹːto, kọˈlẹːnọ, Red ọˈbẹːdi (k Ied ˈọːbẹt) ‘kosilo’, Gornji Čemehovec sˈnẹːk, bˈrẹːk, mˈłẹːkọ, Imn zˈvẹːzde, sˈrẹːda, ˈgẹːzdọ, ˈmẹːsec, ˈvẹːter, bˈrẹːskva, ˈlẹːto, kọˈlẹːno, Dubravica sˈnẹːk, ˈlẹːs, bˈrẹːk, prid sˈlẹːp, oˈlẹːšjek ‘lešnik’, sˈvẹːča, sˈrẹːda, ˈgẹːzdo, bˈlẹːtvo = dletvo (Red bˈlẹːtvå, Imn/Idv bˈlẹːtve, Rmn bˈlẹːtvx), mˈłẹːko, prid s ˈlẹːpo, bˈrẹːskva, ˈvẹːt, ˈmẹːsec, ˈrẹːpa, stˈrẹːxa, smˈrẹːkva, ˈvẹːvarica, Red: ọˈbẹːda (k Ied ˈọːbẹt) ‘kosilo’, ọˈrẹːxa (k Ied ˈọːrex), ˈlẹːtọ, ˈmẹːsto ‘namesto’ in kˈlⁱẹːt, ˈdⁱẹːte, ˈlⁱẹːska, 1ed ˈdⁱẹːłåm, Red ˈvⁱẹːtra, ˈkⁱẹːden, ˈpⁱẹːsek, ˈdⁱẹːkła, kuˈlⁱẹːnọ (~ kȯˈlẹːnọ), Pologi Imn bˈrẹːgi, sˈrẹːda, gˈjẹːzdo, ˈdẹːte, mˈlẹːko, bˈrẹːskwa, ˈmẹːsec, ˈvẹːverica, ˈlẹːtọ, kọˈlẹːnọ, Med po ọˈbẹːdi (k Ied ˈoːbẹt) ‘kosilo’, ˈmẹːti = imeti, Kapele sˈnẹːk, ˈpẹːsik, gˈnẹːzdo, mˈłẹːko, bˈrẹːskva, ˈvẹːter, ˈmẹːsec, smˈrẹːka, neˈvẹːsta, koˈłẹːno. Odraz za issln. *ē je ẹː, izjemoma tudi eː kot dvojnica – gre za arhaizem, in sicer prvotni odraz *ē > *e2 znotraj južnoštajerske narečne ploskve (Rigler 1963: 44) – in redko ḙː – Podčetrtek ̍ lẹːt, ̍mẹːt, ̍ šẹːst, jeˈsẹːn, ̍pẹːč, Plavić ̍mẹːt, čeˈbẹːła, ˈšẹːst, ˈpẹːč, vuˈjẹː = oje, kọˈrẹːn, prid ž dˈvẹːna, Škrnik ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Dekmanca ˈlẹːt, Ted ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Srebrnik ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Lenišće ˈmeːt in ˈleːt, pˈčeːła, Kumrovec ˈlẹːt, ˈmẹːt, pˈčẹːła, ˈšẹːst, Pristava ˈpẹːʲč (s prehodnim j) in ˈlḙːt, ˈmḙːt, ˈšḙːst, kọˈrḙːn, Risvica ˈmẹːt, greˈbẹːn, paˈpẹː (Red paˈpẹːła), ˈčẹːr = hčer, ˈšẹːst, Rakovec ˈpẹːč in ˈmḙːt, ˈšḙːst, Bistrica ob Sotli ˈlẹːt, veˈčẹːr, Kunšperk ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Orešje ˈlẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Trebče ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, čeˈbẹːła, Bizeljsko ˈlẹːt, veˈčẹːr, Kraljevec na Sutli ˈlẹːt, žˈbẹːła, ˈšẹːst, vẹˈčẹːrja, jeˈsẹːn, Imn lidˈjẹː, Gornji Čemehovec ˈlẹːt, Dubravica ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈpẹːč, ˈčẹːr = hčer, vaˈčẹːrja, žˈbẹːła, prid ž lẹˈsẹːna, ˈšẹːst, mn mładˈjẹː ‘pri trti povezane mladice’, Pologi ˈmẹːt, ˈpẹːć, ˈčẹːr = hčer, vẹˈčẹːra, prid ž dˈvẹːna, ˈšẹːst, Kapele ˈmẹːt, peˈpẹː. Odraz za issln. *è- je ẹː, redko ḙː, enkratno i ẹː, toda nikoli *eː, saj ima prvotni južnoštajerski vokalni sistem odraz *è- > * (Rigler 1963: 44) – Podčetrtek 129Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ˈžẹːnin ~ ˈžẹːnix, ˈmẹːla = melja ‘moka’, ˈzẹːle, 1ed kˈlẹːplem, del -l m ˈnẹːsȯ, Plavić ˈžẹːnix, ̍ žẹːʲnska, ̍mẹːĺa = melja ‘moka’, ̍ zẹːle, fˈčẹːrej, 3ed kˈlẹːplje, del -l m ̍pẹːku, ˈsẹːd, ˈjẹːš, nẹˈbẹːsa, Škrnik ˈzẹːle, 2ed ˈmẹːleš, del -l m: ˈnẹːsu, ˈrẹːku, sˈpẹːku, Dekmanca ˈžẹːnin, fˈčẹːraj, del -l m: priˈnẹːsȯ, ˈrẹːku ~ ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, neˈbẹːsa, Srebrnik del -l m: priˈnẹːsȯ, ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, ˈsẹːd, Kumrovec del -l m: priˈnẹːsȯ, ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, ˈsẹːdim ‘7’, Pristava ˈžẹːnik, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, fˈčẹːrej, 3ed kˈlẹːpĺe, ˈjẹːš in ˈpḙːrje, del -l m ˈpḙːkeł, ˈzḙːlje, Risvica ˈžẹːnix, ˈzẹːle, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, sˈtẹːĺa, ˈpẹːrje, del -l m ˈrẹːku, ˈjẹːš in Med ˈžⁱẹːnski, Rakovec gˈlẹːžẹń, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, ̍pẹːrje, ̍ zẹːĺe, ̍ jẹːš in sˈtḙːĺa, Bistrica ob Sotli gˈlẹːž, sˈtẹːla, fˈčẹːrej, Kunšperk 1ed ˈmẹːlem, del -l m: ˈnẹːsȯ, ˈrẹːkȯ, sˈpẹːkȯ, Orešje fˈčẹːraj, del -l m: ˈnẹːsu, ˈrẹːku, sˈpẹːku, ˈsẹːd, Trebče ˈzẹːle, 1ed ˈčẹːšem, del -l m: priˈnẹːsȯ, ˈrẹːkȯ, ˈsẹːd, Bizeljsko ˈzẹːle, ˈpẹːrje, Kraljevec na Sutli ˈžẹːnska, ˈmẹːla = melja ‘moka’, ˈpẹːrje, ˈzẹːle, Gornji Čemehovec gˈlẹːžeń, ˈpẹːrje, fˈčẹːrej, ˈjẹːš in sˈtḙːĺa, Dubravica ˈžẹːnska, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, ˈpẹːrje, ˈzẹːle, fˈčẹːraj, ˈjẹːš, Imn ž dẹˈbẹːle, del -l m: ˈnẹːsȯ, ˈtẹːpu, ˈsẹːdem, Pologi ˈzẹːĺe, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, sˈtẹːwa = stelja, ˈjẹːš, ˈpẹːrje, Kapele sˈtẹːła, ˈmẹːła = melja ‘moka’, neˈbẹːsa. Odraz za issln. */*- je ẹː – Podčetrtek ˈpẹːtek, kˈlẹːtẹ, sˈrẹːča, ˈjẹːtre, del -l ž pˈrẹːła, Plavić 3ed ˈzẹːbe, prim ˈvẹːčji, ˈpẹːtek, Red: dẹˈtẹːta, teˈlẹːta, ˈjẹːtra, Škrnik ˈpẹːt, kˈlẹːti, Red teˈlẹːta, Dekmanca deˈvẹːt, 1ed: tˈrẹːsem, pˈrẹːdem, del -l ž pˈrẹːła, Srebrnik deˈsẹːt, 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Kumrovec ˈpẹːt, ˈpẹːtek, Pristava 3ed ˈzẹːbe, Red: sˈrẹːče, dẹˈtẹːta, ˈjẹːtra, ˈžẹːti, Risvica ˈpẹːsnica = pestnica ‘pest’ (Oed s ˈpẹːsnicoj), del -l ž ˈzẹːła, ˈpẹːtek, Red tẹˈlẹːta, del -l ž pˈrẹːła, Rakovec ˈpẹːtek, del -l ž ̍zẹːła, ̍ jẹːtra, Ted sˈrẹːčọ, Bistrica ob Sotli ̍pẹːst, ̍pẹːtek, sˈrẹːča, ̍dẹːtela, Kun- šperk 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Orešje Ted f ˈpẹːtek, 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Trebče 2ed: gˈlẹːdaš, tˈrẹːseš, Bizeljsko ˈpẹːt, ˈpẹːg = pedenj, 3ed ˈzẹːbe, ˈdẹːtela, Kralje- vec na Sutli ˈpẹːt, Imn nọˈgẹː, ˈpẹːtek, del -l ž pọˈžẹːła, Gornji Čemehovec ˈpẹːtek, Red teˈlẹːta, Ted sˈrẹːčọ, Dubravica ̍pẹːt, Imn: sọˈzẹː = solze, nọˈgẹː, ̍pẹːtek, kˈlẹːt, 1ed: pˈrẹːdem, gˈlẹːdam, Red tẹˈlẹːta, ˈjẹːtre, del -l ž pˈrẹːła, Pologi ˈpẹːt, ˈpẹːtak, ˈjẹːtra, Kapele deˈvẹːt, Red teˈłẹːta. Odraza za issln. *ō sta ọː in uː, enkratno tudi ọː – Podčetrtek ˈmọːst, ˈnọːč, ˈnọːs, zˈwọːn, ˈxọːsta in ˈkọːst ~ ˈkuːst, ˈnuːft, ȯˈkuː, Plavić ˈnuːč, ˈnuːft, ˈnuːs, Imn kaˈkuːši, ˈvuːs, gˈmuːvje, Škrnik ˈmuːst, ˈnuːč, ˈnuːft, ˈnuːs, ˈkuːst, ˈwuːs, zˈwuːn, Dekmanca ˈmuːst, ˈnuːft, ˈnuːs, ˈruːk = rog, ˈkuːst, ˈwuːs, Srebrnik prid m ˈbuːs, ˈnuːč, kuˈkuːš, ˈwuːs, Dugnjevec ˈnọːs, Lenišće ˈnọːs, Kumrovec prid m ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, ˈnuːft, ˈnuːs, ˈruːk, sˈnuːčke ‘sinoči’, Pristava ˈnọːč, ˈnọːft, ˈnọːs, ˈkọːst, Rmn kọˈkọːšix, ˈvọːs, sˈvọːra, Risvica ˈnọːč, ˈnọːs, Imn kọˈkọːši, ˈkọːst, ˈvọːs, ˈxọːsta in sˈvọːra, Rakovec ˈnọːft, ˈnọːs, ˈrọːk, ˈkọːst, kọˈkọːš, ˈvọːs, ˈxọːsta, sˈtọː ‘100’, sˈvọːra, Bistrica ob Sotli gˈnuːj, ˈmuːst, ˈvuːs, Red od ˈduːma, Kunšperk prid m ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, sˈnuːč, ˈkuːst, neˈbuː, Orešje prid m ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, ˈkuːst, złaˈtuː, Trebče prid m ˈbuːs, ˈmuːst, ˈnuːč, ˈkuːst, ˈruːk, ˈwuːs, Bizeljsko gˈnuːj, ˈnuːč, 130 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle ˈruːk, Kraljevec na Sutli ˈnọːč, ˈnọːs, Imn kọˈkọːši, ˈvọːs, ˈxọːsta, Gornji Čemeho- vec ˈnuːč, Imn kuˈkuːši, sˈtuː ‘100’ in ˈnọːft, ˈkọːst, Dubravica ˈnuːft, ˈnuːs, pˈłuːt, Imn kȯˈkuːš, ˈkuːst, ˈvuːs, ˈtuː, zˈvuːn star. (zˈvȯːnec mlaj.) in redkeje ˈnọːč ~ ˈnuːč, ˈbọːk, sˈvọːra, ˈxọːsta, Pologi ˈmọːst, ˈnọːs, ˈkọːst, ˈvọːs, zˈvọːn, Med f ˈxọːsti, ˈnȯːč in redkeje ˈnuːft, Kapele ˈvuːs, zˈvuːn, ˈruːk, ˈnuːs in redkeje ˈvọːsik = vosek, ˈxọːsta. Odraza za issln. *ò- sta ọː in uː, enkratno tudi ọː – Podčetrtek ̍ọːgĺe, šˈkọːrja, del -l m ˈnọːsȯ, ˈọːs in redkeje ˈkuːža, ˈduːbər ~ ˈdọːber, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, Plavić Med f pọˈtuːki, ̍kuːža, saˈbuːta, šˈkuːrja ‘lupina’, ̍uːsn, 1ed ̍muːrem, Škrnik ̍kuːža, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːniš, Dekmanca šˈkuːrja, ˈkuːža, prid m ˈmuːkər, ˈduːbər, 2ed: pˈruːsš, ˈxuːdš, ˈguːnš in redkeje del -l m: ˈxọːdȯ, ˈnọːsȯ, Srebrnik šˈkuːrja, ˈkuːža ~ ˈkọːža, prid m: ˈduːber, ˈmuːker, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːnėš, Lenišće 2ed ˈnọːsiš, Kumrovec šˈkuːrja, ˈkuːža, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš in redkeje ˈọːsim, Pristava Med f pọˈtọːku, suˈbọːta, šˈkọːrja ‘lupina’, ˈkọːža, ˈpọːstelja, gˈrọːjzje in ˈvᵘọːlja, 1ed: pˈrːsim, ˈmːlim, Risvica ˈdọːta, ˈpọːsteĺa, ˈkọːža, sọˈbọːta, Oed za pọˈtọːkọm, Rakovec sˈkọːrja, ̍kọːža, soˈbọːta, Rmn ̍nọːk (~ ̍noːgix) (k Ied ̍noːga),3 Bistrica ob Sotli ˈvuːla, ˈkuːža, šˈkuːda, ˈpuːjstla, soˈbuːta, ˈxuːjka star. ‘jelka’, šˈkuːrja in redko 1ed: ˈxọːdim, ˈmọːrem, Kunšperk šˈkuːrja, ˈkuːža, prid m: ˈduːber, ˈmuːker, 2ed: ˈnuːsiš, ̍xuːdiš, ̍guːniš, Orešje sˈkuːrja, ̍kuːža, prid m: ̍duːber, ̍muːker, 1ed pˈruːs, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːniš, Trebče ˈkuːža, šˈkuːrja, prid m: ˈduːber, ˈmuːker, 1ed ˈmuːlim, 2ed: ˈnuːsiš, ˈxuːdiš, ˈguːniš, Bizeljsko ˈvuːla, ˈkuːža, šˈkuːda in ˈxọːja, ˈdọːta, Kraljevec na Sutli ˈkọːža, prid m ˈdọːb, del -l m ˈxọːdȯ in soˈbọːta, Gornji Čemehovec sˈkọːrja, ˈkọːža, soˈbọːta, Dubravica Red pọˈtuːka, Med f pọˈtuːk, ˈkuːža, vˈuːgĺen star. (ˈuːgĺen mlaj.), sọˈbuːta, ˈbuːtra star. in redkeje ˈọːsem, prid ž ˈọːštra, 1ed ˈnọːsim, del -l m ˈmọːgu, Pologi Red pọˈtọːka, Med f pọˈtọːku, ˈkọːža, Kapele ˈkuːža, šˈkuːda, ˈpuːjstela, soˈbuːta ~ saˈbuːta, 1ed: ˈnuːs ~ ˈnuːsim, ˈxuːd in redkeje ˈdọːta, sˈkọːrja, ˈọːčix = očih ‘očim’. Odraza za issln. *ǭ/*- sta ọː in redko uː – Podčetrtek ˈzọːp, ˈgọːska, goˈłọːp, ˈpọːpek, ˈgọːba, Plavić ˈzọːp, Tmn ˈgọːske, (ˈvọːski) ˈpọːt, ˈpọːpek, ˈgọːba, ˈtọːča, Dekmanca ˈzọːp, guˈłọːp, ˈpọːt (ž), ˈgọːba in šˈkuːda, Srebrnik ˈzọːp, guˈłọːp in šˈkuːda, Dugnjevec ˈzọːp, Razdrto Tuheljsko prid m ˈvọːski, Kumrovec ˈzọːp, guˈłọːp, prid s ̍wọːsko in šˈkuːda, Pristava ̍zọːp, ̍mọːš, (ˈmaːᵘli) ̍ pọːt, prid m ̍vọːzek, ˈpọːpek, ˈtọːča in (v primeru) Red ˈgọːske, Risvica ˈzọːp, ˈmọːš, kˈłọːp, ˈpọːt (m), ˈpọːpek, ˈgọːba, ˈtọːča, Rakovec ˈzọːp, kˈlọːp, ˈpọːt (m), ˈgọːba, ˈtọːča, Bistrica ob Sotli ˈrọːp, ˈzọːp, ˈvọːžjẹ = ožji, ˈpọːpek, ˈgọːba, ˈtọːča, ˈkọːča, ˈvọːglo in (v primerih) ˈmuːš, ˈvuːglo ‘vogel’, Kunšperk ˈzọːp, guˈłọːp, prid m ˈwọːski in šˈkuːda, Orešje ˈzọːp, Trebče ˈzọːp, ˈpọːt, Bizeljsko goˈlọːp, ˈpọːt, ˈgọːba, Kraljevec na Sutli ˈzọːp, kˈlọːp, ˈgọːska, (ˈšiːrja) ˈpọːt, ˈpọːpek, ˈtȯːča, Gornji Čemehovec ˈzọːp, ˈpọːt (m), ˈtọːča, Dubravica ˈzọːp, ˈkọːs, ˈmȯːš, ˈŁȯːk (ledinsko ime) ˈpọːt (Med po ˈpẹːšˈpọːt), 3 Po analogiji tudi Rmn ˈrọːk k Ied ˈroːka (prim. Snoj v Bezlaj 1995: 193–194). 131Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ˈpọːpk, ̍dọːga, ̍gȯːba, ̍ tȯːča, Pologi ̍zuːp, ̍kuːt (Med f ̍kuːtu), prid m ̍vuːski, ̍guːba, ˈtuːča in ˈpọːt, Kapele ˈrọːp, ˈzọːp, kˈłọːp, ˈvọːgo = vogel, poˈrọːka, Ted roˈkọː, ˈọːgłe = oglje, ˈgọːba ‘goba na drevesu’ in redkeje ˈmuːš, goˈłuːp, ˈguːska, ˈnuːter, ˈkuːt, ˈpuːt (ž), prid m ˈvuːzik = ozek, ˈtuːča. Odraza za issln. */*- sta ẹː in redkeje (kot dvojnica tudi) åː, izjemoma äː in ḙː, enkratno tudi ⁱẹː – Podčetrtek ˈdẹːn, (ˈłåːš),4 ˈsẹːje, 1ed vˈzẹːmem, Pla- vić ˈdẹːn, ˈvẹːs, Red ˈvẹːsi (gˈrẹːmo x ˈvẹːs; gˈrẹːm na ˈvẹːs ‘iti na obisk’), (ˈłọːš), ˈsẹːje, ˈmẹːša, sˈnẹːxa, 1ed vˈzẹːmem, 3ed uˈsẹːxne, del -l ž preˈmẹːkła, Dekmanca ˈdẹːn, ˈvåːs, ˈmåːx = mahen ‘mah’, (ˈłåːn), ˈsẹːje, Srebrnik ˈdẹːn, ˈsẹːje, Razdrto Tuheljsko ˈmẹːxẹn (Red ˈmẹːxna), Kumrovec ˈdẹːn, ˈvẹːs, Pristava ˈdẹːn, gˈrẹːm na ˈvẹːs ‘iti na obisk’, (ˈłaːn, ˈłaːš), ˈmẹːša, sˈnẹːxa, del -l ž preˈmẹːknila in 1ed ˈzḙːmem, ˈmḙːlin ‘mlin’, Risvica ˈdẹːn, ˈpaːń ‘štor’, (ˈłaːš), ˈmẹːša, 3ed prẹˈmẹːkne, 3mn ˈsẹːxnejo, Rakovec ˈdẹːn, ˈpẹːń ‘štor’, (ˈłaːn, ˈłaːš), ˈmẹːša, 3ed ˈpẹːxne, del -l s uˈsẹːxniło je, Bistrica ob Sotli ˈdẹːn, prid m boˈlẹːn, ˈsẹːje = sanje, 3ed ˈgẹːne in 3ed: ˈpäːxne, preˈmäːkne in ˈtaːst, ˈmaːx, ˈtaːšča, Orešje ˈdäːn,5 ˈwåːs, ˈpaːń, (ˈłaːš), 3ed prẹˈmẹːkne, Trebče ̍dẹːn, ̍vaːs, Bizeljsko ̍dẹːn, ̍vẹːs, ̍sẹːje = sanje, 3ed ̍pẹːxne in ˈmaːx ~ ˈmaːx, Kraljevec na Sutli ˈdaːn ~ ˈdẹːn, prid m boˈłaːn, sˈnaːxa, Gornji Čemehovec ˈdẹːn, (ˈłaːn, ˈłaːš), vel 2ed ˈmeːkni, 1ed ˈzeːmem, Dubravica ˈdẹːn ~ (ˈdåːn), ˈpėːń, prid m boˈłåːn, ˈtåːst, (ˈłåːš), ˈsẹːje, ˈmẹːln, 3ed: ˈpẹːxne, pˈmẹːkne, fˈsⁱẹːxne, Pologi ˈdaːn, ˈpaːń, (ˈłåːš), del -l ž poˈmåːkła, sˈnaːxa, ˈmaːša, Kapele ˈdåːn, ˈvåːs, ˈsåːje = sanje, 1ed vˈzåːmem in 3ed preˈmẹːkne in sˈnäːxa, naˈtäːše. Odraza za issln. *ā/*à- sta åː in (mlajše) aː, zgolj v Pristavi poleg aː tudi aːᵘ, v Plaviču in Kumrovcu (tudi) ọː – Podčetrtek ̍łåːs, kȯˈwåːč, bˈråːda, xˈłåːpec, oˈtåːwa, ˈgåːber, Red bˈråːta, ˈjåːgoda, kˈråːwa, Plavić ˈłaːket, ˈzaːjc, prid ž sˈtaːra, ˈjaːbuka, in ˈłọːs (ž), vˈrọːt, zˈmọːglẹt = zmadlet oz. (i)zmladoleto6 ‘pomlad’, gˈłọːva, tˈrọːwa, vˈrọːte, uˈpọːjek, xˈłọːpec, Imn bˈrọːta (Red bˈraːta), ˈrọːme, ˈbọːba ‘žena’, mˈłọːka, kˈrọːva (Rmn kˈrọːf), sˈłọːma, ˈžọːba, Dekmanca 1ed ˈmåːžem, ˈžåːba, Srebrnik 1ed ˈmåːžem, ˈžåːba, kˈråːwa (~ kˈroːwa), Kumrovec 2ed ˈmọːžeš, kˈrọːwa, vˈrọːna, ˈžọːba, Pristava Med ̍maːsti, ̍ łaːket, kọˈvaːč, kọˈtaːč (Imn kọˈtaːᵘči), gˈlaːva, tˈraːwa, uˈpaːjek, ˈzaːjc, kuˈšaːra ọˈtaːwa, ọˈtaːvič, ˈzaːvərnica = zavornica, Red bˈraːta, ˈjaːbuka, ˈbaːba, kˈraːva, ˈžaːba, prid ˈłaːčen, in redkeje ˈlaːᵘs, xˈraːᵘst, xˈlaːᵘpec ~ xˈlaːpec, vˈraːta, ˈgaːᵘber (Rmn ˈgaːᵘbruf), Risvica ˈłaːs (ž), vˈraːt, dˈlaːn, doˈmaː, xˈraːst, gˈłaːva, ọˈtaːva, ̍ zaːjc, ̍ jaːgjẹt = jagnjed ‘vrsta topola’, sˈjaːt = sejati, sˈpaːt, ˈjaːbuka, jaːvọr, ˈkaːmen, vˈraːna, mˈłaːka, prid ž zdˈraːva, Rakovec dˈłaːn, pˈłaːst, 4 Gradivo za leksema lan in laž navajam v oklepajih na tem mestu, saj bi ju tu bralec upravičeno pričakoval (saj issln. *ln in *lž). Vendar pa leksema najverjetneje nista domača izraza (prim. Risvica ˈtuːršjak, Trebče ˈtüːršek ‘lan’), ampak prevzeta iz knjižnega oz. (laž) cerkvenega jezika. 5 Položajni razvoj ẹː različnega izvora ob nazalih (m in n) in r, prim. tudi (vse Orešje) puˈläːnu = poleno, gˈnäːzdȯ, ˈžäːnix, Red: vreˈmäːna, seˈmäːna, ˈsäːnu = seno, ˈmäːsec ~ ˈmäːsc, ˈmäːt = med, del -l m ˈnäːsu = nesel, smˈräːka. 6 Gl. Furlan v Bezlaj 2005: 416. 132 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle xˈraːst, kọˈvaːč, kọˈžaːr, gˈłaːva, tˈraːva, xˈłaːpec, ˈzaːjec, oˈtaːva, Imn koˈšaːre, Red bˈraːta, ˈjaːbuka, ˈkaːmen, kˈraːva (Rmn kˈraːf), sˈłaːma, prid ž zdˈraːwa, Bistrica ob Sotli vˈraːt, koˈvaːč, tˈraːva, xˈlaːpec, oˈtaːva, Red bˈraːta, Kunšperk kˈråːwa, ˈžåːba, Orešje Med na bˈråːd, kˈråːwa, ˈråːna, Bizeljsko vˈraːt, tˈraːva, kˈraːva, Kraljevec na Sutli vˈraːt, dˈłaːn, ˈłaːket, xˈraːst, gˈłaːva, xˈłaːpec, ọˈtaːwa, ọˈtaːwić, 2ed ̍maːš, prid ž: zdˈraːva, sˈtaːra (ˈmama), kˈraːva, ̍ jaːbȯka, ̍gaːbr, dˈłaːka ‘en las’ in redko Imn kọˈwåːč, sˈłåːma, mˈłåːka, Gornji Čemehovec (ˈjäːna) ˈłaːs, gˈłaːva, tˈraːva, prid ž sˈtaːra, ˈzaːjc, kˈraːva, Dubravica ˈłåːs, dˈłåːn (Red dˈłåːna), mȯˈžåːn, piˈråːn = puran, žiˈvåːt ‘perjad’, xˈråːst, kọˈwåːč, kọˈtåːč, diwˈjåːk ‘necepljena trta’, gọspọˈdåːr, sˈmåːk, gˈłåːwa, bˈråːda, tˈråːva, xˈłåːpäc, kọˈšåːra, sˈtåːrc ‘starši’, ˈkåːš, Red bˈråːta, ˈjåːbuka, kˈråːwa, ˈmåːt, Red ọbˈråːza,7 sˈłåːma in enkratno ọˈpaːjk, Pologi gˈłaːva, tˈraːva, ọˈtaːva, ˈzaːjc, ˈmaːčka ‘zavora’, prid ž zdˈraːva, bˈłaːto, kˈraːva, Imn mˈłaːke, ˈjaːbuka in tudi ˈłåːs (ž), Red ˈgåːbra, ˈmåːt, Kapele ˈmåːst, koˈvåːč, gˈłåːva, xˈłåːpec, oˈtåːva, Red bˈråːta in redko sˈvaːk, ˈpaːc, oˈtaːvič. Odraz za issln. *ī/*ì- je iː – Podčetrtek ˈsiːn, kˈriː, ˈziːma, Med na jeˈziːku, ˈšiːwanka, ˈiːwa, pšeˈniːca, koˈriːtȯ, Plavić ˈziːt, ˈsiːn, Red sọˈliː, Imn tˈriː dˈniː, 3ed bọˈliː, ˈziːmå, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈiːva, ˈžiːłå, ˈšiːvejnka, koˈbiːła, sọˈliːka, (dˈvẹːna) vẹdˈriːca ‘manjše vedro’, ọbˈniːca = obrvnica ‘obrv’, žiˈviːca ‘živa meja’, žˈliːca, Tmn praˈsiːce, pọkọˈsiːt, Dekmanca doˈjiːt ‘molsti’, Razdrto Tuheljsko ˈliːstje, Pristava ˈliːst, ˈsiːn, ˈziːt, Imn tˈriː dˈniː, prid ˈžiːf, ˈliːstje, 3ed: stọˈjiː, gọˈriː, seˈniːk, stˈriːc, ˈziːma, 1ed žiˈviːm, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvajnka, ˈiːva, ˈžiːła, sọˈliːka, peˈriːna ‘perutnina’, žiˈviːna, vẹdˈriːca ‘manjše vedro za perilo, grozdje’, žˈliːca, kˈmiːca = tmica ‘tema’, pšeˈniːca, koˈbiːla, Risvica ̍ ziːt, ̍ tiːr ‘steza za živali’, zˈviːrk = izvirek, ˈziːma, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvanka, ˈžiːła, žˈliːca, zaˈjiːca ‘zajklja’, bdoˈviːca = bradavica, błaˈziːna, Rakovec ˈsiːn, ˈziːt, zˈviːrek, 3ed bọˈliː, pasˈtiːr, ˈziːma, ˈviːno, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvenka, ˈiːva, kọˈbiːła, kọˈpiːtọ, ˈžiːła, žˈłiːca, Bistrica ob Sotli ˈliːst, ˈziːma, bˈriːtva, ˈšiːvejnka, preˈsiːca, Bizeljsko ˈziːma, ˈliːpa, Kraljevec na Sutli ˈziːma, bˈliːzu, ˈjiːva, ˈžiːła, žˈliːca, bradaˈviːca, snẹˈžiːca ‘sneženi dež’, vẹdˈriːca ‘manjše vedro za vodo’, kọˈsiːt, Gornji Čeme- hovec ˈziːt, zˈviːrek, pasˈtiːr, 3ed: zvọˈniː, bọˈliː, ˈziːma, Red jeˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈšiːvenka, ˈiːva, kọˈbiːła, ˈžiːła, žˈłiːca, praˈsiːca, Dubravica ˈliːst, ˈsiːn, ˈziːt, ˈliːstje, 3ed: psiˈšiː = presuši, se obłåˈčiː, suˈziː = solzi, ciˈriː = curi, pasˈtėːr (v položaju ob r), ˈviːnọ, ˈziːma, ˈšiːwenka, ˈjiːva, ˈžiːła, žˈłiːca, pˈsiːca = prasica, dọˈviːca ‘vdova’, seˈkiːra, Pologi ˈsiːn, ˈziːt, ˈžiːr, pasˈtiːr, seˈniːk, ˈziːma, ˈviːno, kˈriːło, Red jẹˈziːka (k Ied ˈjeːzik), ˈńiːva, ˈžiːła, kọˈbiːła, lẹˈdiːna (Rmn lẹˈdiːn), łuˈpiːna, kọˈriːto, Red ˈžiːta, Imn: nọsˈniːce, ˈžiːłe, Kapele gˈłiːsta, 1ed ˈviːd, soˈłiːka, ˈšiːvejŋka. Odraza za issln. *ū/*ù- sta üː in (mlajše) uː – Podčetrtek kˈlüːč, xˈrüːška, Red kˈrüːxa, kˈlüːka, Plavić bˈrüːs, ˈsüːša, pˈĺüːče, ˈvüːste, ˈjüːtre ‘jutri’, Red kˈrüːxa 7 Leksem nastopa zgolj v frazemu. 133Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) (k Ied kˈrəx), ˈbüːkva, Škrnik ˈwüːste, ˈmüːxa, Dekmanca Tmn xˈrüːške, Srebrnik del -l m ed ˈküːru = kuril, ˈmüːxa, Lenišće 2ed ˈkuːriš, ˈmuːxa, Razdrto Tuheljsko ˈlüːč in ˈvuːlica = ulica ‘gozdna pot’, Kumrovec Red kˈrüːxa (k Ied kˈröːx), ˈmüːxa, Pristava bˈruːs, ˈšuːlek = šuljek ‘klada’, pˈĺuːča, ˈsuːša, klˈjuːč, ˈjuːtre ‘jutri’, ˈbuːkva in ˈĺːč, Risvica ˈsuːša, kˈĺuːč, Imn xˈruːške, ọˈluːpek, Red kˈruːxa, ˈbuːkwa, vˈjuːtrọ, Rakovec bˈruːs, ˈlüːč, kˈłuːč, pˈĺuːča, ˈsuːša, ˈjuːtre ‘jutri’, 3ed ˈkuːje ‘kovati’, Red kˈruːxa, ˈbuːkwa, ˈjuːxa, Bistrica ob Sotli meˈxüːr, oˈlüːpek, ˈküːšer = kuščar, Kun- šperk Red kˈrüːxa, ˈmüːxa, Orešje ˈwüːste, 2ed ˈküːriš, Red kˈrüːxa, Med na ˈküːp, Trebče prid dˈrüːk, Red kˈrüːxa, ̍müːxa, Bizeljsko oˈlüːpek, Red kˈrüːxa, Kraljevec na Sutli ˈsüːša, ˈcüːrek ‘izvir’ in pˈĺuːče, ˈbuːkva, Gornji Čemehovec ˈlüːč, ˈlüːkja in pˈĺuːča, ˈsuːša, ˈjuːxa, Dubravica ˈlüːč, kˈlüːč, ˈsüːša, ˈvüːste, maˈhöːr (v položaju ob r) = mehur, Imn xˈrüːške, Red kˈrüːxa, kaˈlüːža, ˈmüːxa, Pologi pˈĺuːča, ˈsuːša, ˈuːsta, del -l m ed preˈsuːšu, Red treˈbuːxa (k Ied ˈtbux), ˈjuːxa, ˈjuːžna ‘popoldan- ska malica’, ˈjuːtro, Kapele bˈrüːs ‘osla’, xˈrüːška, Red kˈrüːxa. Odraz za issln. */*- je uː, redko ọː in ː – Podčetrtek ˈbuːxa, ˈwuːk, ˈwuːna, ˈkuːk in ˈsọːza, Plavić ˈbːxa in ˈsuːnce, Dekmanca ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈwuːk, 1ed ˈtuːčeš in ˈwọːna, ˈsọːza, Srebrnik ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈwuːk, 1ed ˈtuːčeš, ˈsuːnce, Lenišće ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈsuːnce, Kumrovec ˈbọːxa ~ ˈbuːxa, ˈwuːk, ˈwuːna, Pristava ˈsọːnce, ˈčọːn star. in ˈbːxa, Risvica ˈsọːnce, ˈkọːk, Imn ˈbọːxe, del -l s ˈtọːkło in ˈčuːn, Rakovec Imn ˈbuːxe, ˈvuːna, Bistrica ob Sotli ˈvuːk, ˈčuːn, ˈvuːna, 1ed ˈtuːčem, Kunšperk ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈsuːnce, 1ed ˈtuːčem, Orešje ˈpuːš, ˈwuːk, 2ed ˈtuːčeš in ˈwọːna, Trebče ˈbuːxa, ˈpuːš, ˈwuːk, ˈsuːnce, 2ed ˈtuːčeš in ˈwọːna, Bizeljsko ˈvuːk, 1ed ˈduːbəm, Imn ˈpuːx, Kraljevec na Sutli ˈbuːxa, ˈsuːnce, ˈčuːn, Gornji Čemehovec prid ž ˈduːga, Dubravica ˈbuːxa, ˈsuːnce, ˈčuːn, 1ed ˈkuːnem, 2ed ˈtuːčeš, ˈvuːna in ˈsọːza, Pologi ˈbuːxa, Imn ˈbuːxe, ˈvuːna, Imn ˈpuːxi, Kapele ˈžuːna, prid m ˈduːž, ˈguːt = golt ‘grlo’, ˈvuːna, prid ž ˈduːga. Odraz za issln. */*- je ə(ː)r in (ː) – Podčetrtek ˈbəːrv, ˈpərst, Plavić ˈgło, ˈkf, ˈpst, Pristava ˈgło, ˈkːf, ˈpːst, ˈžəːrt (Red ˈžəːrdi), Risvica ˈgəːrlo, ˈkf, ˈpərst, Rakovec ˈgːło, ˈkf, ˈpːst, Bistrica ob Sotli sˈmərt, ˈčərf, oˈbərf, Orešje ˈpaːrse, Trebče ˈsəːrna, Bizeljsko ˈpərse, ˈčərf, Kraljevec na Sutli ˈkf, ˈpst, Gornji Čemehovec ˈgːło, ˈkf, ˈpːst, Dubravica ˈgłọ, ˈkf, ˈpse, ˈpst, Pologi ˈbf, ˈgːło, ˈkf, ˈpːst, Kapele sˈtəːrn ‘rž’, čˈməːrł, ˈžəːrmłe = žrmlje ‘mlin’. 4.1.2 Odrazi naglašenih zložnikov znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v zadnjih ali edinih zlogih Vsi obravnavani govori izkazujejo mlajšo interno podaljšavo issln. kratkih nagla- šenih zložnikov v zadnjem ali edinem besednem zlogu; izjeme od tega so redke in kažejo na to, da je podaljšanje še v teku. Odraz za issln. *-à je aː in åː, redko a – Podčetrtek bˈraːt, prid m zdˈraː, Plavić prid m zdˈraf, Dekmanca bˈraːt in pˈråːk, ˈgåːt, prid m zdˈråːf, Srebrnik 134 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle ˈgåːt, bˈråːt ~ bˈräːt in mˈräːs, pˈräːk, Kumrovec bˈraːt, mˈraːs, pˈraːk, Pristava prid m zdˈraːf, Risvica ọbˈraːs, ˈtaːm, prid m zdˈraːf, Rakovec bˈraːt, prid m zdˈraːf, Bistrica ob Sotli bˈraːt, ˈgaːt, gˈraːx, Kunšperk bˈråːt, mˈråːs, pˈråːk, ˈgåːt, Orešje mˈråːs, pˈråːk, ˈgåːt, Trebče bˈraːt, pˈraːk, ˈgaːt, Bizeljsko bˈraːt, ˈgaːt, ˈnaːs, Kra- ljevec na Sutli bˈraːt, prid m zdˈraf, Gornji Čemehovec bˈraːt, Dubravica bˈråːt, prid m zdˈråːf, Pologi bˈraːt, prid m zˈdraf, Kapele gˈraːx, prid m zdˈraːf in ˈgåːt, ˈłåːs = laz, sˈvåːt. Odrazi za issln. *-ù – Podčetrtek fˈküːp, kˈrüːx ~ kˈruːx, Plavić kˈrəx, Dekmanca kˈrüːx, ˈküːp, Srebrnik kˈröːx, ˈküːp ~ ˈköːp, fˈküːp ~ fˈköːp, Kumrovec kˈröːx, sˈköːp, Pristava kˈruːx, Risvica kˈruːx, sˈkuːp, Rakovec kˈrux, Bistrica ob Sotli kˈröːx, ˈköːp, ˈjöːk = jug ‘južni veter’, Kunšperk kˈröːx, fˈköːp, Orešje fˈkäːp, kˈrüːx, pˈläːk, Trebče kˈröːx, sˈköːp, Bizeljsko ˈkẹːp, ˈtẹː, fˈkẹːp, Kraljevec na Sutli ˈteː, Dubravica ˈkeːp, pˈleːk = plug, ˈleːk ‘čebula’, fˈkep, kˈruːx in ˈveːnax ‘zunaj’, Pologi sˈkup, Kapele ˈkäːp = kup, kˈräːx. Odraz za issln. *-ò je najpogosteje ọː – Podčetrtek ˈkọːj = konj, stˈrọːp, ˈnọːš, gˈrọːp, Plavić ˈkj in ˈnoːš, Škrnik stˈrọːp, Dekmanca stˈrọːp, ˈkọːj, kˈnọːf, ˈnọːš, gˈrọːp, Srebrnik stˈrọːp, ˈkọːj, kˈnọːf, ˈnọːš, Kumrovec stˈrọːp, ˈkọːj, Pri- stava ˈkːj in ˈnoːš, Risvica ˈnọːš, sˈtọːl ‘miza’, Rakovec ˈkọj, ˈnọːš, Bistrica ob Sotli stˈrọːp, ˈkọːj, ˈnọːš, Kunšperk stˈrọːp, ˈnọːš, gˈrọːp, Orešje ˈkọːj, stˈrọːp, Trebče stˈrọːp, kˈnọːf, ˈnọːš, gˈrọːp, Bizeljsko ˈpọːt, ˈkọːj, kˈrọːp, Kraljevec na Sutli ˈkọːj, ˈnọːš, Gornji Čemehovec ˈkọj, Dubravica ˈkọː, stˈrọːp, ˈnọːš, ˈpọːt, Pologi ˈkọj, ˈnọːš, Kapele gˈrọːp, stˈrọːp, ˈkọːj. Odrazi za issln. *-ì – Podčetrtek ˈniːč, prid m ˈsiːt, fˈtiːč, Plavić ˈnḙːč, fˈtiːč, kọˈpiːč (Imn kọˈpiːči), Dekmanca ˈniːt ~ ˈnüːt, fˈtiːč ~ fˈtüːč, prid m ˈsüːt, Srebrnik ˈnöːt, ˈnöːč, fˈtöːč, prid m ˈsöːt, Kumrovec ˈnöːč, ˈniːt, prid m ˈsiːt, Pristava ˈniːš, kọˈpiːč, Risvica ˈneːč, fˈtiːč, Rakovec fˈtiːč, Bistrica ob Sotli ˈnöːt, fˈtöːč, ˈröːt, ˈmöːš (m), Kunšperk ˈnöːt, ˈnöːč, fˈtiːč, prid m ˈsöːt, Orešje ˈnäč, ˈniːt, prid m ˈsiːt, Trebče ˈnöːt, ̍nöːč, pˈtöːč, ̍möːš, prid m ̍söːt, Bizeljsko ̍mẹːš, ̍nẹːč, prid m ̍sẹːt, Kraljevec na Sutli kọˈpiːć (Imn kọˈpiːći), meˈtiːl = metilj ‘metulj’, Gornji Čemehovec ˈneːč, Dub- ravica ˈneːt (in Red ˈniːt), ˈneːč, fˈteːč, ˈmeːš, ˈreːt, Pologi ˈniːš, Kapele ˈmäːš, ˈsäːr. Odrazi za issln. *- – Dekmanca xˈräːn, Bistrica ob Sotli ˈsöːm = sèm, Bizeljsko ˈsẹːm, Kraljevec na Sutli ˈseːm, Dubravica drvọˈcäːp ‘tnalo’, Kapele xˈräːn, nam. mˈłäːt = mlet in ˈsẹːm = sèm. Odraz za issln. *-è je širok ejevski glas (ožine le po podaljšavi oz. po analogiji na stranske sklone) – Podčetrtek pọgˈrẹːp, Dekmanca kˈmẹːt, pugˈrẹːp, Srebrnik kˈmäːt, Bistrica ob Sotli 1ed: žˈräːm, otpˈräːm, Trebče kˈmäːt, pugˈrẹːp, Bizeljsko 1ed žˈreːm, ˈneːst, Kapele kˈmäːt, prid m mˈłäːn ‘mleti’, 1ed žˈräːm. Odrazi za issln. *- – Podčetrtek ˈzẹːt, Plavić ˈzeːt, Pristava ˈzeːt, Risvica ˈzeːt, Bistrica ob Sotli ˈzäːt = zet, ˈväːč, Bizeljsko ˈzäːt, Dubravica ˈzäːt, Pologi ˈzẹːt, Kapele ˈzäːt = zet, ˈväːč, nam. ˈžäːt ‘žeti’. 135Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Odraz za issln. *- je najpogosteje širok ejevski glas äː – Podčetrtek ˈdiːš, ˈpiːs, ˈniːs = dnes ‘danes’, Plavić ˈdäːš, ˈpäːs, ˈnäːs, Škrnik ˈdäːš, ˈpäːs, Dekmanca ˈdäːš, ˈpäːs, Srebrnik ˈdäːš, ˈpäːs, Lenišće ˈdẹːš, ˈpẹːs, Kumrovec ˈdäːš, ˈpäːs, Pristava ˈdeːš, ˈpḙːs, ˈnḙːs, Risvica ˈdeːš, ˈneːs, ˈpäːs, Rakovec ˈdäːš, ˈpḙːs, ˈnẹːs, Bistrica ob Sotli ˈdäːš, ˈpäːs, ˈväːs, ˈnäːs, Kunšperk ˈdäːš, ˈpäːs, Orešje ˈdäːš, ˈpäːs, Trebče ˈdäːš, ˈpäːs, Bizeljsko ˈpäːs, Kraljevec na Sutli ˈpeːs, Gornji Čemehovec ˈdäːš, ˈnäːs, Dubravica ˈdäːš, ˈpäːs, Pologi ˈpeːs, ˈdḙːš, Kapele ˈdäːš, ˈpäːs, ˈväːs. Odraz za issln. *- je u(ː) – Podčetrtek ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Dekmanca ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Srebrnik ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Kumrovec prid m ˈpuːn, Kunšperk ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Orešje ˈpuːx, Trebče ˈpuːx, prid m ˈpuːn, Bizeljsko ˈpuːx, prid m: ˈpuːn, ˈduːk, Pologi ˈpuːx, Kapele ˈpux, prid m: ˈpun, ˈduk. 4.1.3 Odrazi vokalov po naglasnih umikih Odraz umično naglašenega o je ọː in redkeje ː, tudi oː – Podčetrtek ˈkọːza, ˈwọːda, ˈkọːt, ˈpọːtok, Plavić ˈnọːga, ˈkọːnec ‘nit’, ˈọːknọ, ˈọːsa, ˈpọːtȯk, ˈkọːsec in redkeje ˈvːda, ̍ tːrk, ̍kːsa (Oed s ̍kọːsọj), Škrnik ̍kọːsa, ̍kọːza, Dekmanca ̍kọːsa, ̍kọːza, Red ˈkọːša, ˈkọːtłȯ, ˈọːknu, Srebrnik ˈkọːsa, ˈnọːga, Lenišće ˈkọːsa, ˈnọːga ~ ˈnọːga, Kumrovec ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga in prid ž ˈbuːsa, Pristava ˈnọːga, ˈkọːnec ‘nit’, ˈọːknọ, ˈọːsa, ˈkọːsec, Oed s ˈkọːsọj in redkeje ˈkːsa, ˈvːda, ˈtːrk, ˈpːtọk, Risvica ˈkọːtọł, ˈọːsa, Oed s ˈkọːsọj in ˈtoːrk, ˈnoːga, Rakovec ˈkoːsa, ˈoːsa, ˈkoːza, ˈoːfca, ˈnoːga, ˈvoːda, ˈtoːrk, ˈkoːnec ‘nit’ in redko ˈːkno, ˈpːtọk, Red ˈkːtła, Imn ˈkːše, Bistrica ob Sotli ˈọːkno, ˈọːrex, ˈkọːtlo, prid ž šeˈrọːka, Kunšperk ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, Med v gˈrọːb, Orešje ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, Trebče ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, Bizeljsko ˈkọːtlo, ˈkọːza, ˈọːsa, Kraljevec na Sutli ˈnọːga, ˈọːsa, ˈvọːda, ˈkọːšja = košnja, Imn (dˈvẹːne) ˈkọːse, ˈpọːtọk, Gornji Čemehovec ˈtoːrek, ˈkoːnec ‘nit’, ˈoːsa, ˈtoːrek in redkeje ˈːkno, Oed s ˈkːsoj, Dubravica ˈkọːsa, ˈkọːza, ˈnọːga, ˈvọːda (Red ˈvọːde), ˈgọːra, ˈọːknọ, ˈọːsa, ˈọːfca, ˈpọːtọk, ˈkọːtọ, Imn kˈnọːf ‘gumb’, Pologi ˈkọːsa, ˈnọːga, ˈọːsa, ˈọːsu = osel, ˈpọːtọk, ˈbọːžič, ˈdọːec = vdovec, ˈkọːšńa in redkeje ˈːfca, ˈkːza, Kapele ˈọːrix, ˈọːkno, ˈọːca. Odraz umično naglašenega e je äː oz. eː ter ẹː, redko diftong – Podčetrtek ˈtẹːta, ˈčẹːłȯ in ˈsiːᵉstra, ˈsiːᵉdłȯ, Plavić ˈmẹːkla, ˈsẹːło, (ˈvuːlkọ) ˈbẹːdrọ in ˈsḙːstra, ˈsḙːdło, ̍čḙːło, ̍čḙːb, 3ed ̍ tḙːče, Škrnik ̍ täːta, del -l ž sˈpäːkła in ̍sẹːstra, Dekmanca ˈsäːstra, del -l ž: ˈnäːsła, ˈräːkła, Srebrnik ˈsäːstra, del -l ž: ˈnäːsła, ˈräːkła, Lenišće ˈtẹːta, ˈmẹːkła in ˈsẹːstra, Kumrovec ˈsäːstra, ˈžäːna, del -l ž: ˈnäːsła, ˈräːkła, ˈtẹːta, Pristava ˈseːstra, ˈzeːmlja, ˈteːta, ˈčeːło, ˈseːło in ˈbḙːdrọ in ˈmẹːkla, Risvica ˈžeːna, ˈmeːkła, ˈzeːmlja, ˈbeːdro, del -l mn ˈreːkli, Rakovec ˈseːstra, ˈzeːmĺa, ˈmeːkła, ˈseːło in ˈbḙːdra (ž), Bistrica ob Sotli ˈdäːblo, ˈbäːdra (ž), del -l ž ed sˈpäːkla, Kunšperk ˈsäːstra ~ ˈsȧːstra, ˈžäːna, ˈtȧːta, Orešje ˈsäːstra ~ ˈsȧːstra, ˈžäːna ~ ˈžȧːna, ˈtäːta, Trebče ˈsäːstra, ˈtäːta, ˈmäːtła, Bizeljsko 1ed ˈneːsem in del -l ž ed sˈpäːkla, Kra- ljevec na Sutli ˈseːstra, ˈmeːkła, ˈseːło, ˈbeːdro star. (ˈbẹːdro mlaj.), ˈzeːmĺa, 3ed 136 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle ˈteːče in ˈčäːło (Med na ˈčäːłu), ˈjäːna = ena, del -l ž naˈtäːkła, Gornji Čemehovec ˈzeːmĺa, ˈmeːkła, ˈbeːdro, Dubravica ˈbäːdra, ˈsäːstra, ˈmäːkla, prid m ˈdäːbo (k prid ž deˈbẹːła), 3ed ˈtäːpe, del -l ž: sˈpäːkła, ˈräːkła in ˈtẹːta, ˈsẹːdlọ, Pologi ˈseːstra, ˈmeːkła, ˈseːłọ, ˈbeːdro in ˈsḙːdło in ˈdẹːbłọ, Kapele oˈmäːło, ˈčäːło, 1ed ˈnäːsem. Odrazi za umično naglašeni *ę so enaki odrazom za umično naglašeni e – Podčetrtek ˈjẹːzik, ˈpiːta, Plavić ˈjeːzik, ˈpḙːta, Dekmanca ˈpäːta, Pristava ˈjeːzik, ˈjeːjčmen, ˈpḙːta, Risvica ˈjeːzik, ˈpeːta, Rakovec ˈjeːzik, ˈpeːta, Bistrica ob Sotli ˈjäːčmen, ˈjäːzẹk, žˈräːlo, gˈräːda, ˈpäːta, ˈmäːxka, ˈtäːška, Orešje ˈjäːzik, Bizeljsko gˈreːda, prid ž ˈmeːxka, Kraljevec na Sutli ˈjeːzik, ˈjeːčmen, ˈpẹːta, prid ž ˈmẹːxka, Gornji Čemehovec ̍jeːzik, ̍peːta, Dubravica ̍jäːzik, ̍päːta, rasˈpäːło, Pologi ̍jeːzik, ˈpeːta, Kapele ˈjäːčmen, ˈjäːzik, žˈräːło, gˈräːda, ˈpäːta, prid ž: ˈmäːxka, ˈtäːška. Odraz umično naglašenega ə je äː oz. eː in ẹː ter redko diftong – Podče- trtek ˈmiːgła, ˈdiːska, Red ˈdiːža, Plavić ˈmẹːgła, ˈpẹːk, Red ˈdẹːža in ˈdḙːska, Škrnik ˈmäːgła, Dekmanca ˈmäːgła, ˈdäːska, sˈtäːza, sˈtäːbər, Red ˈdäːža, Sre- brnik ˈmäːgła, ˈdäːska, sˈtäːza, sˈtäːbər, Red ˈdäːža, Lenišće ˈmẹːgła, Kumrovec ˈmäːgła, Red ˈdäːža, Pristava ˈmẹːgła, šˈkẹːdaj, Red ˈdẹːža in ˈpḙːkel in ˈdeːska, Ris- vica ˈmeːgła, Red ˈdeːža, Med ˈpeːkli, Rakovec ˈmeːgła in Red ˈdäːža, Bistrica ob Sotli ˈdäːska, ˈpäːklo, ˈčäːber, Kunšperk ˈmäːgła, sˈtäːber, Orešje ˈmäːgła, sˈtäːber, ˈtäːma, Red ˈdäːža in ˈdeːska, Trebče ˈmäːgła, ˈdäːska, sˈtäːza, sˈtäːber, Bizeljsko ˈmäːgla, ˈpäːkło, Gornji Čemehovec ˈmeːgła, Dubravica ˈmäːgłå, ˈpäːku, Red ˈdäːža in ˈdẹːska, Pologi ˈpẹːkȯ in Red ˈdḙːža, Kapele ˈmäːgła, ˈpäːko, ˈčäːbər. Govori izkazujejo umik naglasa z zadnjega kratkega zaprtega zloga – Podče- trtek ˈšiːrok (prim. prid ž šiˈrọːka), Plavić prid s ˈvuːlkọ, ˈtẹːdej = tedaj, Pristava prid m: ˈviːsok, ˈšiːrọk, del -l m ˈseːdḁł ‘sedeti’, Bistrica ob Sotli ˈpọːplat, prid m ˈbọːgat star., ˈcäːpẹč = cepič ‘cep’, Kraljevec na Sutli ˈọːbet, Dubravica ˈọːbet, ˈpọːpłåt (prim. Red pọpˈłåːta), del -l m ˈnåːsłå (prim. del -l ž nasˈłåːła), Pologi ˈoːbet, Kapele prid m: ˈšäːrok, ˈväːsok, 1ed ˈọːtprem. Po umiku novega cirkumfleksa v leksemu gosenica (Furlan 2005: 407, op. 3) – Podčetrtek ˈgọːsanca, Plavić ˈgːsanca, Risvica ˈgọːsenca, Bistrica ob Sotli ˈgọːsanca, Kraljevec na Sutli ̍gọːsanca, Dubravica ̍gọːsẹnica, Kapele ̍guːsanca. 4.2 Konzonantizem Odraz za issln. *ń v vseh položajih in za issln. *ń < *-nьj-/*-nъj- je j, redkeje ń, izjemoma  in , v vzglasju lahko pride do izpada (večinoma izgubljanje nazalne- ga elementa) – Podčetrtek ˈiːwa, ˈkọːj, Red ˈkọːja, ˈuːg, čˈrẹːšja, koˈrẹːje, Plavić ˈiːva, ̍kj, Red ̍kːja, sˈviːja, ̍ọːgẹj, čˈrẹːšja, Red ̍ọːgja, ̍ lüːkja, prid ž Ted na ̍ zọːdju = na zadnjo, kọˈrẹːje, ˈziːdaje, R sẹˈmẹːja = semenja, Dekmanca ˈkọːj, Red ˈkọːja, 1mn ˈžẹːjemȯ ‘žeti’, Srebrnik ˈkọːj, Lenišće ˈkuọːj, Red ˈkọːja, Kumrovec ˈkọːj, Red ˈkọːja, Pristava ˈiːva, Rmn ˈiːvix, ˈkːj, sˈviːja, ˈọːgẹj, šˈkẹːdaj, čˈrẹːšja, Red 137Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ˈọːgja, ̍ lːkja, kọˈrẹːje, Red sẹˈmḙːja, Risvica svọˈjaːk = svinjak, sˈviːja, ̍ọːgẹń, ̍paːń ‘štor’, Tmn čˈrẹːšje, Red ˈọːgja, kọˈrẹːje, Rakovec ˈiːva, ˈkọj, Red ˈkọːja, sviˈjaːk, ˈːgẹj, gˈlẹːžẹń, ˈpẹːń, čˈrẹːšja, Red ˈːgja, ˈjaːgjẹt = jagnjed ‘vrsta topola’, kọˈrẹːje, zaˈliːvaje, Bistrica ob Sotli ˈjiːva, ˈjẹːn, Ded ˈjäːmẹ, gloˈbaːja ‘jurček’, Red: ˈkọːja, kọsˈtaːja, čˈrẹːšja, ˈlüːkja, lesˈjaːča = lesnjača ‘lesnika’, koˈrẹːje, kaˈmẹːje, bˈriːje, Orešje ̍kọːj, Red ̍kọːja, ̍paːń, Bizeljsko ̍ jiːva, ̍kọːj, sˈviːja, ̍ lüːkja, čˈrẹːšje, kọˈrẹːje, ˈkaːmeje ~ kaˈmẹːje, Kraljevec na Sutli ˈjiːva, ˈkọːj, ˈkọːšja, Gornji Čemehovec ĺüˈpiːje, ˈkọj, ˈːgẹj, gˈlẹːžeń, čˈrẹːšja, ˈlüːkja, Dubravica sˈviːjåk, gọspọˈdiːja, ˈkọː, prid m ̍kȯːjsk, ̍ọːgẹn, ̍pėːń, čˈrẹːšja, ̍kọːšja, ̍ lüːkja, prid m sˈpọːdji, kọˈrẹːe, suˈzẹːje = solzenje, zọˈrẹːje, ˈgåːžeje star. ‘stiskanje grozdja z nogami’, ˈkuːlẹje = kolenje ‘postavljanje kolov v vinogradu’, podˈbėːraje = podbiranje, M kåˈmẹːju, Pologi ˈńiːva, ˈkọːj, kọˈpaːja = kopanja ‘korito za prašiče’, ˈpaːń, ćˈrẹːšja, ˈkọːšńa, kọˈrẹːje, Kapele ̍ jiːva, Oed ̍ jẹːna = njena, ̍ kọːj = konj, ̍cüːja = cunja, sviˈjåːk = svinjak, prid m ˈzåːdji, čˈrẹːšja, severˈjåːk = severnjak ‘severni veter’, koˈrẹːje, kaˈmẹːje, bˈriːje. Odraz za issln. *ĺ v vseh položajih in za issln. *ĺ < *-lьj-/*-lъj- je večinoma ĺ ali lj, tudi l oz. ł (večinoma izgubljanje palatalnega elementa) – Podčetrtek 1ed kˈlẹːplem, pˈlüːče, ˈzẹːmla, mẹːla = melja ‘moka’, sˈtäːła = stelja, neˈdẹːla, Plavić Imn ˈlüːd, mˈrọːvlja, 3ed kˈlẹːplje, kˈĺüːčanca = ključanica, kˈĺüːč, Oed s kˈĺüːčọm, pˈĺüːče, ˈzḙːmĺa, Ted ˈzẹːmĺọ, ˈdeːtela, pọnˈdẹːĺek, ˈmẹːĺa = melja ‘moka’, Red ˈmẹːĺe, nẹˈdẹːĺa, Dekmanca ˈzäːmla, Kumrovec ˈzäːmĺa, Pristava mˈraːvlja, ˈzeːmlja, 3ed kˈlẹːpĺe, pˈĺuːča, klˈjuːč, Oed s klˈjuːčọm, ˈdeːteĺa, ˈmẹːĺa, ˈšuːlek = šuljek ‘klada’, ˈpọːstelja, nẹˈdẹːlja, Risvica mˈraːuĺa, kˈĺuːč, Oed s kˈĺuːčem, Omn s pˈłuːčam, ˈzeːmlja, ˈdẹːteĺa, ˈmẹːĺa, sˈtẹːĺa, ˈpọːsteĺa, neˈdẹːĺa, ˈzẹːle, Rakovec mˈraːvĺa, kˈłuːč, pˈĺuːča, ˈzeːmĺa, ˈpọːĺe, ˈmẹːĺa, sˈtḙːĺa, neˈdẹːĺa, ˈzẹːĺe, Bistrica ob Sotli kˈlüːka, ˈpuːjstla, ̍ zọːlek = zoljek ‘čmrlj’, ̍ vuːla, sˈtẹːla, ̍dẹːtela, ̍ zẹːle, Orešje ̍ zẹːle, Trebče ˈzẹːle, Bizeljsko pˈluːče, ˈzeːmla, Ted ˈpuːjstelo, ˈuːle, ˈvuːla, ˈpuːle, ˈzẹːle, Kralje- vec na Sutli Imn lidˈjẹː, pˈĺuːče, ˈzeːmĺa, ponˈdẹːlek, ˈmẹːla, neˈdẹːĺa, ˈzẹːle, Gornji Čemehovec mˈraːvĺa, pˈĺuːča, ˈzeːmĺa, ˈpọːĺe, pọnˈdẹːĺek, sˈtḙːĺa, neˈdẹːĺa, Dubra- vica Imn ˈlüːd, mˈraːĺa, kˈlüːč, pˈlüːče, ˈpuːle, Red ˈvȯːle, ˈmẹːĺa, näˈdẹːĺa, Tmn (tˈriː) kˈråːĺe, ˈzẹːle, Pologi pˈĺuːča, ˈpọːĺe, ˈmẹːĺa, ˈọːga = ogalj, sˈtẹːwa = stelja, neˈdẹːla, ˈzẹːĺe, Kapele kˈłüːč, mˈraːła, ˈmẹːła, neˈdẹːła, ˈpuːłe, ˈzẹːłe, Red veˈsäːła = veselja. Po asimilaciji nastanejo naslednji glasovi:  š < *šč – Podčetrtek na ˈtiːše, Plavić kọˈšiːca ‘kost, peška’, na ˈtẹːše, Dekmanca peˈšiːca, Pristava kọˈšiːca, na ˈtẹːše, 3ed zˈluːši, Risvica kọˈšiːca , na ˈteːše, Rakovec na ˈtaːše, Bistrica ob Sotli pˈläːjš = plašč, ˈpiːšela = piščela ‘piščal’, ne ˈtäːše = na tešče, ˈlüːštẹ = luščiti ‘ružiti’, Orešje na ˈtäːše, Bizeljsko 1ed ˈjiːšem, kˈlẹːše, ˈkuːšar, Kraljevec na Sutli na ˈtäːše, Dubravica na ˈtäːše, kˈlẹːše, kọˈsiːše ‘del kose’, ˈšäːne = ščene, Pologi na ˈtäːše, kọˈšiːca, ˈkuːšar, 138 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Kapele kˈłẹːše, ˈkuːšar = kuščar, koˈšiːca = koščica ‘gleženj, peška’.  š < *xč – Plavić ˈniːšer, Pristava ˈniːšer, Rakovec ˈniːše, Bistrica ob Sotli ˈnöːšer, Bizeljsko ̍nẹːše, Gornji Čemehovec ̍niːše, Dubravica ̍niːše, Kapele ̍nẹːše ‘nihče’.  f < *v (pred nezvenečimi nezvočniki ter v izglasju) – Podčetrtek Mmn f ˈpərsax, fˈküːp, ˈọːfca ~ ˈọːca, Rmn: čˈrẹːf, ˈzọːbof, Plavić Med: f pọˈtuːki, f ˈgⁱẹːzd, prid m zdˈraf, kˈrf, Rmn: ˈgọːbruf = gabrov, ˈsiːnọf, ˈpḙːsọf, ˈmẹːsecọf, Dekmanca Ted f sˈrẹːdu pˈriːdem f ˈšuːłȯ, prid m zdˈråːf, Srebrnik fˈküːp ~ fˈköːp, Pristava Med: f ˈgⁱẹːzdu, f pọˈtọːku, kˈrːf (Red kˈrːwa), prid m: ˈžiːf, zdˈraːf, Rmn: bˈraːtuf, ˈgaːᵘbruf, ˈsiːnuf, ˈọːknọf, ˈpḙːsuf, ˈmẹːsecọf, ˈzọːbọf, Risvica dọˈmọːf, prid m zdˈraːf, Rmn ̍siːnọf, Rakovec Ted (gˈrẹː) f ̍ cẹːrkvo, ̍oːfca, kˈrf, prid m zdˈraːf, Rmn: kọˈlẹːnuf, ˈpḙːsȯf, ˈmẹːsẹcọf, Bistrica ob Sotli fˈčẹːrej, prid ž mn fpˈrẹːžne (ˈsäːjnke), posˈtərf, Rmn: sˈtaːršof, ˈpäːsof ‘pes’, Kunšperk fˈköːp, Orešje Med: f ˈxiːš, f ˈpẹːtek, fˈkäːp, Bizeljsko fˈsaːkdan, f ˈpuːdne, ˈọːfca, pˈraːf, Kraljevec na Sutli Imn tˈgọːfci, prid m zdˈraf, Rmn: bˈraːtọf, ˈkẹːdnọf, ˈpstọf, ̍mẹːscọf, Gornji Čemehovec kˈrf, Rmn: ̍ːknọf, kọˈlẹːnọf, ̍mẹːscọf, Dub- ravica Med: f pọˈtuːk, f ̍gẹːzd = v gnezdu, del -l m fˈzẹː, ̍ọːfca, cäˈdiːfka ‘cedilo’, ọbˈf, prid m: ˈžiːf, zdˈråːf, Rmn: ˈsiːnọf, ˈọːknọf (~ ˈọːk), kˈråːf (in kˈrȯːx = krov), Pologi Med: f ˈkuːtu, f ˈxọːsti, fˈseː, Rmn ˈːfci, ọˈbːf, prid m zdˈraf, Rmn: ˈsiːnọf, ˈkọːjuf, ̍peːsuf, kˈraːf (in kˈrọːx = krov, Med na kˈrọːxu), Kapele Med fˈkuːtix, fˈkäːp = vkup ‘skupaj’, fˈčäːrej, Rmn: ˈmiːšof, bˈråːtof, prid m pˈłåːf ‘moder’.  ft < *pt – Podčetrtek fˈtiːč, Plavić fˈtiːč, Imn fˈtiːči, Dekmanca fˈtiːč ~ fˈtüːč, Srebrnik fˈtöːč, fˈtiːč, Pristava fˈtiːca, Imn fˈtiːce, Risvica fˈtiːca, Rakovec fˈtiːč, Imn fˈtiːce, Bistrica ob Sotli Imn fˈtiːčẹ, Kunšperk fˈtiːč, Bizeljsko fˈtiːč, Gornji Čemehovec Imn fˈtiːce, Dubravica fˈteːč, Red fˈtiːča, fˈtiːca, Pologi fˈtiːca (: Trebče pˈtöːč, Kapele pˈtiːč).  ft < *xt – Podčetrtek ˈnuːft, Plavić ˈnuːft, Imn ˈnọːfti, Škrnik ˈnuːft, Dekman- ca ˈnuːft, Razdrto Tuheljsko ˈnːft, Kumrovec ˈnuːft, Pristava ˈnọːft, Imn ˈnọːfti, Tmn ˈnọːfte, Rakovec ˈnọːft, Bistrica ob Sotli nuːft, Kunšperk ˈnuːft, Bizeljsko ˈnuːft, Gornji Čemehovec ˈnọːft, Dubravica ˈnuːft, Pologi ˈnuːft, Kapele fˈtẹːti = hteti, vendar ˈnọːxt. V leksemu teden (skoraj) vsi kraji izpričujejo prehod *- > k – Podčetrtek ˈkẹːd, Plavić ˈkẹːd, Dekmanca ˈkẹːd, Pristava ˈkẹːden, Risvica ˈkẹːden, Rakovec ˈkẹː- den, Bistrica ob Sotli ˈkẹːd, Kunšperk ˈkẹːd, Orešje ˈkẹːd, Trebče ˈkẹːd, Bizeljsko ˈkẹːd, Kraljevec na Sutli ˈkẹːden, Dubravica ˈkⁱẹːden, Kapele ˈkẹːd (: Pologi ˈtẹːden). Po diferenciaciji nastanejo naslednji glasovi:  kn < *tn – Bistrica ob Sotli kˈnaːlo, Bizeljsko kˈnaːlo ~ kˈnaːla, Kapele kˈnåːla = tnala.  km < *tm – Pristava, Rakovec, Gornji Čemehovec kˈmiːca = tmica ‘tema’. 139Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)  kl < *tl – Podčetrtek na kˈlẹː, Plavić ˈmẹːkla, na kˈlẹːx, ˈpọːkljẹ, Lenišće ˈmẹːkła, Pristava ˈmẹːkla, sˈvḙːkło, na kˈlẹːx, ˈpːklẹ, kˈlaːčil, 3ed svẹkˈliː, Ris- vica ˈmeːkła, ˈpoːkle, Rakovec ˈmeːkła, na kˈlẹːx, Bistrica ob Sotli Imn kˈlaː (Rmn kˈlẹːx), Med pər ˈSọːkle, tˈriːkc = triteljc ‘vprežna vaga’, Orešje kˈłaː, T na kˈlẹː, M na kˈlẹːx, Trebče ˈmäːtła, Bizeljsko ˈpọːkle, Rmn ˈmeːk, kˈleː, prid mn sˈveːkl, Kraljevec na Sutli ˈmeːkła, ˈpọːkle, Gornji Čemehovec ˈmeːkła, M na kˈlẹːx, Dubravica ˈmäːkla, kˈłẹːx, Pologi ˈmeːkła, Kapele Red ˈmäːkłe, ˈnaːkłix = na tleh, prid mn sˈväːkł = svetli, ˈpọːkłe, Med za ˈSọːkłoj, del -l mn nakˈłåːčłi = natlačili, ˈpäːjk = pajtelj ‘velnica’. Po disimilaciji v nekaterih krajih nastanejo naslednji glasovi:  xv < *vv – Plavić Med: x ˈvuːgli = v voglu, x ˈvọːmp = v vampu, gˈrẹːmo x ˈvẹːs ‘iti na obisk’, Rakovec Ted x ̍woːdọ, Dubravica Med xˈwȯːgl = v voglu, Kapele xˈvẹːčer = v večer ‘zvečer’.  xm < *m- < *um- – Plavić del -l ž xˈmiːła, 3ed xˈmiːri = umiri, Pristava xˈmiːt, Risvica xˈmiːt, nam. xˈmiːt, xˈməːrli, Rakovec xˈmiːt, xmˈrẹːt, 3ed xˈmje, del -l m xˈm, Ted x mˈłaːkọ, Gornji Čemehovec xˈmiːt, 3ed xˈmərje, Dubravica xˈmiːt, Pologi xˈmiːt, Kapele xˈmẹːs = vmes, xmˈrẹːti, xˈmiːti (: Podčetrtek vˈmiːtẹ, umˈrẹːtẹ, Bistrica ob Sotli vˈmiːtẹ, vmˈrẹːtẹ, Bizeljsko vmˈrẹːt, vˈmiːt).  xb < *b- < *ub- – Rakovec xˈbiːt, Dubravica xˈbiːt, (: Podčetrtek vˈbiːtẹ, Kapele vˈbiːtẹ, Bistrica ob Sotli vˈbiːtẹ, Bizeljsko vˈbiːt).  xp < *p- < *up- – Gornji Čemehovec vel 2ed xˈpaːli ‘prižgati’. Izpad t (< *d) po disimilaciji – Podčetrtek ˈpọːpłat, Kraljevec na Sutli pọpˈłat, Dubravica ˈpọːpłåt (Red pọpˈłåːta), Pologi pọpˈłåːt (Mmn pọpˈłåːtax). Protetični glas v nastopa pred odrazi issln. *u- in *ǫ-, pred *o- le pri leksemu oje v govoru Plavića – Podčetrtek ˈwüːxa, Plavić ˈvüːxọ (Red ˈvüːxa, Imn ˈvüːxä), ˈvüːš, ˈvüːste, Mmn ˈvüːstax, del -l m ˈvüːču, vuˈjẹː = oje, Škrnik ˈwüːxȯ (Red ˈwüːxa, Imn ˈwüːxe), Mmn ˈwüːstax, Dekmanca ˈwüːxa, Dugnjevec ˈwuːxu, Lenišće ˈwuːxo, Razdrto Tuheljsko ˈvuːlica = ulica ‘gozdna pot’, prid m ˈvọːski, Kumrovec ˈwuːxu, prid s ̍wọːsko, Pristava ̍vuːxo (Red/Imn ̍vuːxa), ̍vuːš (Imn ̍vuːši), ̍vuːsnica, ̍vuːjec, ˈvuːjna, prid m ˈvọːzek, Risvica ˈvuːš (Imn ˈvuːši), prid s ˈvọːskọ, Rakovec ˈvuːxọ (Red ˈvuːxa), ˈvuːš (Imn ˈvuːš), Bistrica ob Sotli ˈvöːš, ˈvüːxo, ˈvüːste, ˈvọːglo ‘oglje’, ˈvọːžjẹ = ožji, Kunšperk prid m ˈwọːski, Orešje ˈwüːxọ, ˈwüːš, Trebče ˈwüːxa, Bizeljsko ˈvüːš, ˈvüːste, ˈvọːžj, Kraljevec na Sutli ˈwuxo (Red ˈwuxa. Imn ˈwuxe), Gornji Čemehovec Imn ˈvuːxa, Rmn ˈvuːr, prid m ˈvọːžj, Dubravica ˈvüːxọ (Red ˈvüːxa, Imn ˈvüːxä), ˈvüːš (Imn ˈvüːš), ˈvüːlica, ˈvüːsnica, ˈvüːste, ˈvöːra, vˈuːgĺen (~ ˈuːgĺen mlaj.), Pologi ˈvuːxo (Red/Imn ˈvuːxa), ˈvuːš (Imn ˈvuːši), ˈvuːsca, prid m ˈvuːski, Kapele ˈvüːš, ˈvüːxo, ˈvüːsta, viˈčiːti = učiti, ˈvuːzik = ozek. 140 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle 5 oPredeljujoče glasovne lastnosti obravnavanih govorov V nadaljevanju so navedeni odrazi issln. zložnikov, relevantnih za narečno uvrsti- tev, v izbranih krajih. Narejena je primerjava z zgornjesotelskim govorom Pregra- de (Lončarić 1985). issln. */*- *ē */*- *è- *ō *ǭ/*- *ò- */*- *ā/*à- */*- J štaj. *e₁/*é₁- *e₂ *ē/*é- *- *o *ō/*ó- *- */*- in *ā/*á- */*ǻ- * > *o Plavić ẹː ẹː ẹː ẹː uː ọː uː ẹː ọː uː Bistrica ob Sotli ẹː ẹː ẹː ẹː uː ọː uː ẹː, aː aː uː Risvica ẹː ẹː ẹː ẹː ọː ọː ọː ẹː aː ọː, uː Dubravica ẹː, ⁱẹː ẹː ẹː ẹː uː, ọː ọː uː/ọː ẹː, åː åː uː Kapele ẹː ẹː ẹː ẹː uː, ọː ọː, uː uː, ọː åː, ẹː åː, aː uː Pregrada8 ie/ẹ ḙ ḙ/e e uo u  ie/ẹ å, o/a u Kozjansko-bizeljsko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in južnoštajerske narečne ploskve naslednje lastnosti: (1) issln. */*ō > JV sln. *e/*o > J štaj. *e1/*o > kozjan.-bizelj. */*; (2) issln. *- > Z in J sln. *- > J štaj. *é1- > koz- jan.-bizelj. *; (3) issln. *ē > J štaj. *e2 > kozjan.-bizelj. *ē; (4) issln. *è-/*ò- > Z in J sln. *é-/*ó- > J štaj. *-/*- > kozjan.-bizelj. *é-/*-; (5) issln. */*ǭ > JV sln. */* > J štaj. *ē/*ō; (6) issln. *-/*- > JV sln. *-/*- > J sln. *-/*- > J štaj. *ē/*ō; (7) issln. * > bizelj., J srednjesav. *ā, kozjan., S srednjesav., srednještaj. * > bizelj. *ā, kozjan. *; (8) *- > Z in J sln. *- > JZ J štaj. *á-, SV J štaj. *- > bizelj. *ā, kozjan. * (Rigler 1963: 44; Šekli 2013: 33–35; 2018: 340–341). Govori izkazujejo odsotnost vsaj ene od splošnokajkavskih inovacij Z jsl. *ě = *ə > kajk. ẹ in Z jsl. *ǫ = * > kajk. ọ. Govori izkazujejo splošnoslovenski inovaciji: (1) naglasni pomik cirkumfleksa na naslednji zlog – Plavić vuˈjẹː = oje, kọˈrẹːn, kaˈkuːš, Red: łaˈsiː (ž), kərˈviː, po terciarnem umiku cirkumfleksa ˈdäːset, ˈdäːvet, Kumrovec po terciarnem premiku cirkumfleksa ˈdäːset, ˈdäːvet, Pristava peˈpäːł, kọˈrḙːn, Risvica kọˈkọːš, greˈbẹːn, paˈpẹː, doˈmaː, Rakovec kọˈkọːš, Red kˈviː, Imn kọsˈtiː, Kraljevec na Sutli jeˈsẹːn, Red kˈviː, Imn: lidˈjẹː, kọsˈtiː, viˈšiː ‘uš’, kọˈkọːši, Gornji Čemehovec kuˈkuːš, peˈpḙː, Imn kọsˈtiː, Dubravica kȯˈkuːš, paˈpẹː, Imn kọsˈtiː, Red ot streˈniː = od strani, łọˈpåːr, piˈråːn = puran, žiˈvåːt 8 Pri pretranskribiranju iz hrvaške fonetične transkripcije v novo slovensko nacionalno transkrip- cijo so bila uporabljena navodila, ki so jih pripravili na Institutu za hrvatski jezik i jezikoslovlje (IHJJ) v Zagrebu v sodelovanju s slovenskimi dialektologi. Tradicionalno hrvaško zapisovanje diftongov brez dolžin je ostalo nespremenjeno. Navidezne razlike v kvaliteti (tj. nevtralni e-ji in o-ji) samoglasnikov v primerjavi z narečnim gradivom iz slovenske literature so lahko zavajajo- či, saj so posledica drugačnega slušnega izhodišča in ne predstavljajo nujno razlike v kvaliteti. Gl. tudi Gostenčnik 2018: 36. 141Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ‘perjad’, Pologi Imn: klọˈpiː, kọsˈtiː, kọˈkọːši, in (2) umik na prednaglasno dolžino tipa zvezda – Plavić mˈlẹːkọ, Škrnik sˈvẹːča, Pristava mˈlẹːkọ, Risvica gˈnẹːzdọ, Rakovec sˈrẹːda, Kraljevec na Sutli mˈlẹːko, Gornji Čemehovec mˈłẹːkọ, Dub- ravica sˈvẹːča, Pologi mˈlẹːko. Obravnavani govori izkazujejo inovaciji južne slovenščine: (1) Zgodnjo podaljšavo tipa brata – Plavić kˈrəx in Red kˈrüːxa, Kumrovec kˈröːx in Red kˈrüːxa, Rakovec kˈrux in Red kˈruːxa, Dubravica kˈruːx in Red kˈrüːxa, ̍neːt in Red ˈniːt, fˈteːč in Red fˈtiːča, ̍meːš in Red ̍miːša, po analogiji tudi prevzeto kˈnuf in Imn kˈnọːf ‘gumb’, Pologi prid m zdˈraf in prid ž zdˈraːva ≠ Pregrada ˈjagọda, ˈbukva, kaˈrito, ̍žeti. To potrjuje tudi enakost odrazov slovenskega dolgega * ter v zahodni in južni slovenščini zgodaj podaljšanega slovenskega kratkega naglašenega *‑ v nezadnjih zlogih: sln. * = *‑ > J sln. *e (Rigler 1963: 40–42; Šekli 2018: 376) – Plavić bˈrẹːk, kuˈlẹːnọ, Pristava sˈnẹːk, smˈrẹːka, Risvica sˈnẹːk, koˈlẹːnȯ, Rakovec sˈnẹːk, kọˈlẹːno, Kraljevec na Sutli sˈnẹːk, kọˈlẹːnọ, Gornji Čemehovec sˈnẹːk, kọˈlẹːno, Dubravica sˈnẹːk, mẹːsto ‘namesto’, Pologi sˈrẹːda, kọˈlẹːnọ ≠ Pregrada cˈviet, ˈmẹsto. (2) Vzporedni razvoj issln. stalno dolgega jata in dolgega o. Obravnavani govori izkazujejo inovacije južnoštajerske narečne ploskve južne slovenščine (Šekli 2013: 35; 2018: 383): (1) issln. *ē > J štaj. *e2 (Plavić ˈmẹːt in Bistrica ob Sotli ˈlẹːt), (2) issln. *è-/*ò- > Z in J sln. *é-/*ó- > južnoštajersko *‑, *‑ (Plavić ˈžẹːnix, ˈuːsn in Bistrica ob Sotli sˈtẹːla, ˈvuːla ≠ Pregrada del -l m ˈpekẹl, ˈvla); (3) sln. */*‑, *ǭ/*‑ > južnoštajersko *ē, *ō (Plavić ˈpẹːtek, Red dẹˈtẹːta, ˈzọːp, ˈgọːba in Bistrica ob Sotli ˈpẹːtek, sˈrẹːča, ˈzọːp, ˈgọːba ≠ Pregrada goˈvḙdina in ̍mḙsọ, gˈledat, ̍guska) in inovacije štajerskih narečij (prav tam), kot so naglasni umiki na prednaglasno kračino in nadkračino in glasovni sovpad umično naglašenih *e in *ə (Plavić ˈmẹːkla, ˈmẹːgła in Bistrica ob Sotli ˈdäːblo, ˈčäːber). 6 SKLEP Opredeljujoče glasovne lastnosti, ki povezujejo v tem prispevku predstavljene go- vore, in jih znotraj štajerske narečne skupine povezujejo v samostojno enoto, tj. kozjansko-bizeljsko narečje, so starejše in mlajše samoglasniške in naglasne zna- čilnosti. Soglasniške lastnosti, ki imajo večji prostorski doseg, se niso izkazale kot opredeljujoče pri narečni klasifikaciji. Bistvena je zlasti kombinacija vseh predstavljenih naglasnih in glasov- nih sprememb. Na osnovi tega in podanih odrazov lahko govore krajev Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, Dubravica in Pologi, sinhrono uvrstimo v kozjansko-bizeljsko narečje štajerske narečne skupine, diahrono (po Rigler 1963; Šekli 2013: 35; 2018: 340–341) pa v južnoštajersko narečno ploskev južne slovenščine. 142 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Vzhodna meja kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem tako leži na ob- močju vzhodno od Podčetrtka, vzdolž reke Sotle do kraja Pologi, proti jugu se go- vorijo spodnjesotelski govori s čakavsko osnovo (npr. Marija Gorica). Na vzhodu je narečna meja v smeri od Podčetrtka proti Vinagori, Pavlovcu, Veliki Horvatski9 in proti jugu v smeri Jakovlja. Narečna kompetenca govorcev slovenskih narečnih govorov na Hrvaškem je slaba. Težko je tudi razlikovati med slabo narečno kompetenco (nevtralnost ejevskih in ojevskih glasov, gl. gradivo za Pristavo) in med prehodnim znača- jem kozjansko-bizeljskega narečja kot takega. Odrazi za naglašeni polglasnik so ajevske ali ejevske barve, razlike so v kvaliteti. Slednje velja tudi za odraze umič- no naglašenega e in ə. Nestabilnost vokalnih sistemov je očitna pri sporadičnih pojavitvah diftonških odrazov. Sistemi so najbolj stabilni pri naglasnem mestu in kvantiteti naglašenih vokalov. 9 Govora Pavlovca in Velike Horvatske tako nista del kozjansko-bizeljskega narečja. Človeško telo Čas, vremenski pojavi Hiša in okolica glava + Red dan + Red hiša pesek las + Red, Imn danes streha + Med voz obraz včeraj opeka (cigla, ciglo) kolo + Imn uho + Red, Imn noč + Red, Imn veža štanga (oje) oko + Red teden okno + Imn sora obrv mesec tla zavornica (zavora) nos + Re. leto + Imn vogal, vogel (voglo?) njiva usta + Mmn torek metla + Oed polje ustnica sreda miza seme + Imn jezik četrtek žlica pot + Red (spol) zob + Red, Imn petek nož steza grlo sobota vilice studenec dlan + Red nedelja ključ voda + Red pest + Red zima kljuka potok + Red prst jesen gospodar usahniti (3ed) noht + Red veter gospodinja čoln rama + Imn led + Red dekla hrib pljuča + Mmn sneg + Red hlapec visok (prid m) rebro + Imn sanke zid mesto + Imn srce dež + Red stena vas + Imn popek luža pajek sejem trebuh toča luč + Red cerkev črevo megla peč + Red, Imn zvon (ali zvonec, zvonček) na tešče suša postelja zvoniti (3ed) jetra ogenj + Red skedenj maša noga + Red, Imn oglje slama pot + Red (spol) stegno + Imn (bedro oz. Ied- bedra ž? + Imn.) ognjišče poleno + Imn trava seno steza studenec koleno + Imn, Rmn kotel (kotlo?) les + Red voda + Red gleženj sonce deska potok + Red peta nebo zemlja usahniti (3ed) kost + Red, Imn pekel koža nebesa žila kri + Red zdrav bolan (prid m, ž) 143Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 7 vpRašalnica Človeško telo Čas, vremenski pojavi Hiša in okolica glava + Red dan + Red hiša pesek las + Red, Imn danes streha + Med voz obraz včeraj opeka (cigla, ciglo) kolo + Imn uho + Red, Imn noč + Red, Imn veža štanga (oje) oko + Red teden okno + Imn sora obrv mesec tla zavornica (zavora) nos + Re. leto + Imn vogal, vogel (voglo?) njiva usta + Mmn torek metla + Oed polje ustnica sreda miza seme + Imn jezik četrtek žlica pot + Red (spol) zob + Red, Imn petek nož steza grlo sobota vilice studenec dlan + Red nedelja ključ voda + Red pest + Red zima kljuka potok + Red prst jesen gospodar usahniti (3ed) noht + Red veter gospodinja čoln rama + Imn led + Red dekla hrib pljuča + Mmn sneg + Red hlapec visok (prid m) rebro + Imn sanke zid mesto + Imn srce dež + Red stena vas + Imn popek luža pajek sejem trebuh toča luč + Red cerkev črevo megla peč + Red, Imn zvon (ali zvonec, zvonček) na tešče suša postelja zvoniti (3ed) jetra ogenj + Red skedenj maša noga + Red, Imn oglje slama pot + Red (spol) stegno + Imn (bedro oz. Ied- bedra ž? + Imn.) ognjišče poleno + Imn trava seno steza studenec koleno + Imn, Rmn kotel (kotlo?) les + Red voda + Red gleženj sonce deska potok + Red peta nebo zemlja usahniti (3ed) kost + Red, Imn pekel koža nebesa žila kri + Red zdrav bolan (prid m, ž) 144 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Družina Živali in rastline mati pes + Red perje dedek pasji (prid) gnezdo + Imn babica bolha + Red, Imn modras žena + Oed uš + Red, Imn močerad mož + Red, Imn krava + Red, Rmn gosenica otrok + Imn (verjetno leksem dete+ Imn) mleko bik + Red krota (žaba) mravlja dekle + Imn tele + Red, Imn mravljišče sin + Imn stelja jež hči kokoš + Red, Imn veverica sestra jajce + Imn lešnik teta svinja lan + Red tašča konj + Red detelja tast sedlo pšenica zet kobila goba ženin koza + Red, Imn gozd nevesta ovca drevo + Red snaha oven mah poroka volna grmovje ime + Red žival + Imn lipa živeti (1/2/3ed) Poklici in orodja Hrana Ostalo zidar kruh + Red volja kovač moka (melja) sreča kovati (3ed, del -l m) testo luknja motika meso zelen (prid m, ž) cepec (mlatič) korenje prositi (1/2/3ed) igla zelje šivanka vino žejen 145Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) kRajšave bizelj. = bizeljsko; D = dajalnik; del = deležnik; ed = ednina; I = imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; JV = jugovzhodni; jsl = južno slovansko; kozjan. = kozjan- sko; kozjan.-bizelj. = kozjansko-bizeljsko; M = mestnik; m = moški; mlaj. = mlajše; mn = množina; nam. = namenilnik; nem. = nemško; O = orodnik; prid = pridevnik; prim. = primerjaj; R = rodilnik; s = srednji; SLA = Slovenski lingvistični atlas; sln. = slovensko; srednjesav. = srednjesavinjsko; srednještaj. = srednještajersko; star. = starejše; štaj. = štajersko; T = tožilnik; vel = velelnik; Z = zahodni; ž = ženski viRi in liteRatURa Bezlaj 2005 = Etimološki slovar slovenskega jezika IV: Š–Ž, avtorji gesel France Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Znanstvenorazi- skovalni center, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, 2005. Brozović – Ivić 1981 = Dalibor Brozović – Pavle Ivić, Ishodišni srpskohrvatski/hrvatskosrpski fono- loški sistem, Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih go­ vora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umje- tnosti Bosne i Hercegovine (1981), 221–226. Celinić 2004 = Anita Celinić, Gornjosutlanski konsonantizam, Rasprave 30.1 (2004), 23–33. Celinić 2006 = Anita Celinić, Iz fonološke problematike gornjosutlanskih govora, v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, ur. Mihaela Koletnik – Vera Smole, Maribor: Slavistič- no društvo, 2006, 116–123 (Zora 41). Celinić 2011 = Anita Celinić, Gornjosutlanski dijalekt kajkavskoga narječja u svjetlu fonologije, Hrvatski dijalektološki zbornik 17 (2011), 19–60. Furlan 2005 = Metka Furlan, Iz primorske leksike, Annales 15.2 (2005), 405–410. Gostenčnik 2018 = Januška Gostenčnik, Krajevni govori ob Čabranki in zgornji Kolpi, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Gostenčnik 2022 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Bistrica ob Sotli (SLA T345), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 107–123. Gostenčnik 2023 = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora kraja Kapele (SLA T349), Jeziko­ slovni zapiski 29.2 (2023), 267–285. Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Moj- ca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 75–87. Ivić 1963 = Pavle Ivić, O klasifikaciji srpskohrvatskih dijalekata, Književnost i jezik 1 (1963), 25–37. Ivić 1968 = Pavle Ivić, Procesi rasterećenja vokalskog sistema u kajkavskim govorima, Zbornik za filologiju i lingvistiku XI (1968), 57–69. Ivšić 1936 = Stjepan Ivšić, Jezik Hrvata kajkavaca, Ljetopis JAZU 48, 1936, 47–88. Kunej 1981 = Dragomira Kunej, Bistrica ob Sotli, 1981 [T345, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Logar 1954 = Tine Logar, Podčetrtek, 1954 [T340, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Logar 1955 = Tine Logar, Karakteristika štajerskih govorov južno od Konjiške gore in Boča, v: Po­ govori o jeziku in slovstvu: predavanja na zborovanju slovenskih slavistov v Mariboru od 26. junija do 1. julija 1954, Maribor: Obzorja, 1955, 61–65. Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohr­ vatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 29–33. Lončarić 1985 = Mijo Lončarić, Govor pregradskog kraja, Kaj 18.2–3 (1985), 43–53. Lončarić 1990 = Mijo Lončarić, Kaj – jučer i danas, Čakovac: Zrinski, 1990. 146 Januška Gostenčnik  Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Radetič 2002 = Andreja Radetič, Kapele, 2002 [T349, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Ramovš 1931 = Fran Ramovš, Dialektološka karta slovenskega jezika, Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Aleksandra I. – J. Blasnika nasl. univerzitetna tiskarna, 1931. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Karta slovenskih narečij v priročni izdaji, Ljubljana: Akademska založba, 1935. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14.1–4 (1963), 25–78. Savnik 2012 = Petra Savnik, Narečne značilnosti bizeljskega govora, diplomsko delo, Univerza v Mariboru, 2012. Snoj 2016 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2016. Šekli 2013 = Matej Šekli, Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska je- zikovna meja, Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 9 (2013), 3–53. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Toporišič 1961 = Jože Toporišič, Vokalizem moščanskega govora v brežiškem Posavju, Dolenjski zbornik 1 (1961), 203–222. Zorko 2007 = Zinka Zorko, Glasoslovje v kozjansko-bizeljskem narečju (Lesično, Pišece, Kapele), Razprave drugega razreda SAZU 20 (2007), 325–336. sUmmaRy The Kozjansko–Bizeljsko Dialect along the Sotla River This article presents newly collected dialect material from the area along the Sotla River in Croatia, for which a genealogical connection with Slovenian is established. The ma- terial collected in situ is compared with the local dialects that, on the Slovenian side of the Slovenian–Croatian border, belong to the Kozjansko–Bizeljsko dialect. A comparison is also made with the local dialect of Pregrada, which belongs to the upper Sotla dialect of the Kajkavian dialect group. Based on a combination of the accentual and phonologi- cal changes and reflexes presented, the local dialects of Plavić, Dugnjevec, Kumrovec, Pristava, Risvica, Kraljevec na Sutli, Gornji Čemehovec, Dubravica, and Pologi can be synchronically classified under the Kozjansko–Bizeljsko dialect of the Styrian dialect group and diachronically under the south Styrian dialect base of southern Slovenian. The local dialects studied, which politically and administratively belong to Croatia, are hence part of the Slovenian linguistic system and not part of the upper Sotla dialect of western Kajkavian or the Kajkavian dialect group of central south Slavic, “ethnically” labeled as Croatian. The eastern border of the Kozjansko–Bizeljsko dialect in Croatia thus lies east of Podčetrtek, along the Sotla River up to Pologi; lower Sotla local dialects with a Čaka- vian base are spoken to the south (e.g., in Marija Gorica). In the east, the dialect border runs from Podčetrtek toward Vinagora, Pavlovac, and Velika Horvatska, and, in the south, toward Jakovlje. 147 MoJCa kUMin horvat Prekmursko narečje v govorih radgonskega kota v avstRiji Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.09 V prispevku je predstavljeno novo narečno gradivo, zbrano v petih krajih Radgonskega kota v Avstriji. Predstavljene so naglasne in glasoslovne značilnosti obravnavanih kra- jevnih govorov, ki so obenem primerjane z referenčnimi govori prekmurskega, sloven- skogoriškega in prleškega narečja. Na podlagi opredeljujočih jezikovnih (glasoslovnih) lastnosti se govori krajev Žetinci – Sicheldorf, Dedonci – Dedenitz, Gorica – Goritz bei Radkersburg, Zenkovci – Zelting in Potrna – Laafeld uvrščajo v prekmursko narečje pa- nonske narečne skupine, vendar pa so na soglasniški in oblikoslovni ravnini prisotne tudi slovenskogoriške in prleške narečne značilnosti. Ključne besede: slovenska narečja, panonska narečna skupina, dialektologija, jezikovna meja, Slovenski lingvistični atlas The Slovenian Prekmurje Dialect in the Bad Radkersburg Corner in Austria This article discusses new dialect material collected in five villages of the Bad Radkers- burg Corner in Austria. It presents the accentual and phonological characteristics of the lo- cal dialects studied, which it also compares to the reference microdialects of the Prekmur- je, Slovenian Hills (Sln. Slovenske gorice), and Prlekija dialects. Based on their defining linguistic (phonological) characteristics, the local dialects of Sicheldorf, Dedenitz, Goritz bei Radkersburg, Zelting, and Laafeld belong to the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group, even though their consonant inventories and morphological systems also contain characteristics of the Slovenian Hills and Prlekija dialects. Keywords: Slovenian dialects, Pannonian dialect group, dialectology, linguistic border, Slovenian Linguistic Atlas1 Mojca Kumin Horvat  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  mojca.horvat@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0002-3235-4909 Prispevek je nastal v okviru projekta Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem pro- storu (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico) (V6-2109, 1. 10. 2021 – 31. 8. 2024), ki ga sofinancirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (https://isjfr.zrc- -sazu.si/sl/programi-in-projekti/raziskave-ogrozenih-narecij-v-slovenskem-jezikovnem-prostoru- -radgonski-kot), projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628, 1. 9. 2020 – 31. 8. 2024, ARRS in SAZU, https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/i-sla-interaktivni-atlas-slo- venskih-narecij) in programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038). Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 147–168 148 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji 1 Uvod V mrežo krajev za Slovenski lingvistični atlas območje Radgonskega kota na avstrij- skem Štajerskem do leta 2016 ni bilo vključeno, čeprav je to na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij (1983) obarvano kot prekmursko narečje panonske na- rečne skupine in čeprav je bil že leta 1988 kraj Žetinci – Sicheldorf raziskan na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (Zorko 1988; 1989). Na tem območju so tako bile potrebne nove terenske raziskave, na podlagi katerih smo ugotavljali ohranjenost in podobo slovenskih narečnih govorov. Za to območje je namreč (zlasti v avstrijski literaturi) dolgo veljalo prepričanje, da slo- venskih govorcev tam ni več (prim. Križman 1997b: 146), kljub temu pa so neka- tere (sociolingvistične) raziskave opozarjale na kontinuirani obstoj narečne slo- venščine v tem prostoru (Križman 1989; 1997; 2006; 2007; 2008; Haberl-Zemljič 2012; Zorko 1989; 1994; 2009). Iz dialektološke literature je bila doslej natančno znana naglasna in glasovna podoba le enega izmed govorov Radgonskega kota, tj. kraja Žetinci – Sicheldorf, medtem ko govori ostalih omenjenih štirih krajev z dialektološkega vidika doslej še niso bili osvetljeni. Terensko zbiranje gradiva je potekalo na podlagi ciljno pripravljene leksično- -fonetične vprašalnice,1 ki je vsebovala 248 vprašanj, uvrščenih v tematske sklope. Vprašalnica je bila sestavljena s ciljem ugotavljanja razlikovalnih fonetičnih last- nosti posameznih krajevnih govorov, zato so bile vanjo vključene besede, na podlagi katerih je bilo mogoče ugotavljati odraze tistih issln. glasov, za katere smo predvi- devali, da so ključni pri uvrščanju govorov Radgonskega kota v ustrezno narečje. 2 območje obravnave Zbiranje narečnega gradiva je potekalo v petih krajih, ki se združujejo v območje, imenovano Radgonski kot. To so kraji, za katere smo na podlagi literature izve- deli, da tam živijo govorci slovenskega narečja, in sicer: Žetinci – Sicheldorf, De- donci – Dedenitz, Gorica – Goritz bei Radkersburg, Zenkovci – Zelting in Potrna – Laafeld. Skupaj s še štirimi naselji (tj. Altneudörfl, Hummersdorf, Pfarrsdorf in Pridahof) ti kraji upravno spadajo v občino Radkersburg Umgebung. Terenske raziskave so sicer potekale v celotni občini, vendar pa v štirih naseljih, tj. v krajih Altneudörfl, Hummersdorf, Pfarrsdorf in Pridahof, govorcev slovenskega narečja nismo našli. Kot referenčne točke so nam služili krajevni govori Črešnjevcev in Radencev za slovenskogoriško narečje (Koletnik 2001), krajevni govor Cankove za prekmursko narečje (Zorko 2008) in krajevni govor Veržeja za prleško narečje (Muhič 1979). 1 Gl. razdelek 8 Vprašalnica. 149Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Karta 1: Mreža obravnavanih krajev 150 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Namen novih terenskih raziskav je tako bilo ugotavljanje obstoja slovenskih govo- rov v Radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem ter popis njihovih naglasnih in glasoslovnih lastnosti. 3 pRegled dosedanjih obRavnav slovenskih govoRov Radgonskega kota Z jezikovno analizo nekaterih govorov Radgonskega kota so se doslej v svojih razpravah ukvarjali Mirko Križman, Zinka Zorko in Andrea Haberl-Zemljič. Je- zikovne razmere Radgonskega kota opisuje tudi teolog Matija Slavič v svoji mo- nografiji Prekmurje, kjer omenja pet slovenskih vasi, v katerih se popolnoma sliši »prekmurska govorica« in ne »morebiti narečja sosednjih štajerskih Slovencev (Prlekov) na desnem bregu Mure« (Slavič 1921: 61). Mirko Križman je terenske raziskave v Radgonskem kotu v Avstriji opravljal od srede sedemdesetih let dalje, pri čemer se je osredotočal na vprašanja identitete slovenskih govorcev v petih vaseh Radgonskega kota, njihovo jezikovno zmožnost, jezikovne interference in rabo slovenskega jezika skozi generacije. Rezultate raziskav je objavil v dveh mo- nografijah (Križman 1989; 1997a) in več razpravah (Križman 1997b; 2006; 2007; 2008). Slovenščino v Radgonskem kotu je opredelil kot prekmurski govor, v kate- rem so prisotne interference stičnega slovenskogoriškega2 in nestičnega prleškega narečja ter okoliškega nemškega jezika. V osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja je na območju Rad- gonskega kota narečjeslovne raziskave opravljala Zinka Zorko (1989; 1994). Ana- lizirala je naglasno, glasoslovno, oblikoslovno in deloma leksično podobo krajev- nega govora kraja Žetinci – Sicheldorf. Ugotovila je, da so govori tega območja zgodovinskorazvojno del enotnega severnoštajerskega in panonskega jezikovnega območja, sinhrono pa jih uvršča v prekmursko narečje panonske narečne skupine, vendar pa govori na soglasniški in oblikoslovni ravnini izkazujejo nekaj prvin slo- venskogoriškega narečja. Govor je bil raziskan s pomočjo vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas. S sociološkega in zgodovinskega vidika je območje Radgonskega kota obrav- navano v monografiji Andreje Haberl-Zemljič (2004), v kateri je predstavljena tudi jezikovno-sociološka situacija. Delo je razdeljeno na štiri zgodovinska obdobja, tj. na 19. stoletje (od 1848 do konca prve svetovne vojne), obdobje prve repu- blike, čas nacionalsocializma in povojni čas. V delu je dokazano, da so prebivalci petih vasi do konca prve svetovne vojne kot jezik okolja uporabljali izključno t. i. 2 Križman (2006: 406) v nekaterih razpravah slovenskogoriško in prleško narečje označuje kot štajersko narečje, kar pa ni v skladu z uvrstitvijo slovenskih narečnih skupin in narečij – prek- mursko, prleško, slovenskogoriško in haloško narečje spadajo v skupno, tj. panonsko narečno skupino. 151Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) določeno različico slovenščine, sčasoma pa se je to spremenilo, kajti slovenščina je postala stigmatizirana in zato »neuporabna«. Na Logar-Riglerjevi Karti slovenskih narečij iz leta 1983 je območje Rad- gonskega kota označeno kot prekmursko narečje panonske narečne skupine, kljub temu pa ti kraji niso bili vključeni v nobeno od dveh osnovnih mrež krajev za Slovenski lingvistični atlas (»staro« iz leta 1946 in »novo« iz leta 1984). Točka T414 Žetinci – Sicheldorf je postala del mreže krajev šele od leta 2016 dalje, ko je izšel SLA 2. Govor kraja Žetinci – Sicheldorf je bil natančno predstavljen tudi v razpravi Kumin Horvat 2022. Govor kraja Potrna – Laafeld pa je doživel svojo natančno obravnavo v monografiji Gormerkanska kniga (Zver 2023), kjer je ana- liziran na podlagi rokopisa kmeta Mihaela Hoisa iz Potrne, ki je v letih 1842–1882 v svojem domačem govoru pisal kmečko gospodarsko knjigo. 4 osnovne naglasne in glasovne Značilnosti obravnavanih govorov 4.1 Vokalizem 4.1.1 Odrazi naglašenih zložnikov znotraj izhodiščno dolgega vokalizma Odraz za issln.* je ẹ, redko ẹː, v nekaterih primerih tudi e – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈlẹs, ˈbẹli, sˈnẹk, pọnˈdẹlek, sˈrẹda, vˈrẹmen; Žetin- ci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈdẹte, ˈmẹsenc; Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna gˈnẹzda (ž); Žetinci, Dedonci, Gorica mˈlẹko; Žetinci, Dedonci kˈlẹše, ˈlẹpi; Go- rica, Dedonci kˈlẹšče, Žetinci gˈlẹtva (ž) ‘dleto’, Gorica pọnˈdẹleŋk, Potrna ˈmẹ- sec, Dedonci ˈsẹsti; Žetinci sˈnek, ponˈdelek, sˈreda, ˈmesec, čˈrešja – Potrna mˈlẹːko. Odraz za issln. *ē/*/* je ẹː, redko tudi ẹ in ẹ, položajni odraz je iː – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈpẹːč, sˈcẹː, ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈšẹːst; iˈmẹː, ˈpẹːtek, ˈrẹːp, ˈpẹːt, deˈvẹːt, deˈsẹːt; ˈvẹːs, ˈdẹːn, Žetinci, Potrna koˈrẹːn, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Imn lidˈjẹː, jeˈsẹːn, Žetinci, Gorica, Potrna veˈčẹːr, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈčẹːla = čebela, Žetinci, Dedonci ˈlẹːn, laˈkẹːt, Dedonci, Gorica bọˈlẹːni, Žetinci Imn ceˈpẹː, Potrna čeˈbẹːla; Imn ciˈpẹː ‘cep’ – Žetinci ˈčẹla; ˈrẹp – Žetinci ˈšẹst; ˈrẹp – Žetinci, Dedonci, Zenkovci veˈčiːr. Odraz za issln. *ō je ọ, posamično tudi ọː, o in u – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈnọs, ˈọka (ž), ˈmọst, meˈsọ, Žetinci, Dedonci, Zen- kovci zˈvọn, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci siˈnọ = seno, gˈmọvje, Žetinci, Dedonci proˈsọ, Žetinci seˈnọ, kọˈlọ, Gorica Imn ˈkọla ‘voz’ – Žetinci, Potrna zˈvọːn, Potrna, koˈlọː, Gorica moˈzọːl – Žetinci proˈso, gˈmovje in – Gorica zˈvun. Odraz za issln. *ǭ je ọ – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈmọš, ˈsọset, ̍rọka, ̍zọp, gọˈlọp, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ̍pọpek, Žetinci, Potrna kˈrọk, ˈpọt, Dedonci, Gorica, Zenkovci ọkˈrọglọ, Žetinci, Gorica, Zen- kovci prid m ˈvọski, Žetinci prisl ˈvọskọ, ˈzọb. 152 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Odraz za issln. *ī je iː, redko tudi i – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈziːt, ˈsiːn, Red ˈsiːna, ˈliːst, 1ed ˈviːdin, ˈziːma, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci 1ed ˈpiːšen, Žetinci, Dedonci voˈdiːr, Dedonci pasˈtiːr – Žetinci ˈzima, ˈbik, pasˈtir, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci sˈvia. Odraz za issln. *ā je aː – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ziˈdaːr, kọˈvaːč, gˈlaːva, ˈlaːs, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci pˈraːx, Rmn kˈraːf, Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈraːľ, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈpaːlec, ˈpaːvok, Dedonci, Gorica, Zenkovci Red laˈsaː. Odraza za issln. *ū sta üː in ü – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈlüːkna, ˈlüːč, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna pˈlüːča, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci gˈlüːpi, Dedonci kˈlüːč, Zenkovci ˈlüːkńa – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈlüč, Žetinci pˈlüča, Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna Imn ˈvüxa, Žetinci, Dedonci Imn ˈvüja. Odraza za issln. * sta uː in u, posamično tudi ọ (morda vpliv sln. knj. jezika) – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ̍čuːn, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zen- kovci ˈvuːk, Žetinci ˈžuːna – Žetinci, Dedonci, Gorica ˈbuxa, Gorica, Zenkovci ˈbux – Potrna ˈvọk. Odraza za issln. * sta ː in  – Žetinci, Dedonci pˈːst, pˈːsa, ˈkːf, Žetinci pˈːs, ˈpːpel, gˈːlo, Gorica gˈːla – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈdva, Gorica pˈst, pˈs, ˈppel/ˈpper, Zenkovci ˈps, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈkf. 4.1.2 Odrazi naglašenih zložnikov znotraj izhodiščno kratkega vokalizma v nezadnjih besednih zlogih Odraz issln. *- je ẹ, redko ö, položajno (ob n, m in r) je odraz e – Žetinci, Dedon- ci, Gorica, Zenkovci, Potrna stˈrẹxa, neˈdẹla, ̍cẹsta, ̍rẹpa, Žetinci, Gorica, Zenkov- ci, Potrna cmeˈrẹka ‘smreka’, Žetinci, Dedonci, Gorica bˈrẹskef, Žetinci, Dedonci čˈrẹša, Žetinci seˈdẹti, Gorica, Zenkovci siˈdẹti, Žetinci, Potrna ˈvẹter – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈsemen, koˈlena (ž) – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zen- kovci ˈvöter, Žetinci dˈvöma = dvema. Odraz za issln. *è-/*- je e – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈženska, ˈzeľe, ˈseden, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Red kˈmeta; Dedonci, Gorica, Zenkovci del -l ˈzö = vzel, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈdetelca, Žetinci ˈzele, Žetinci, Potrna sˈreča. Odraz za issln. *ò-/*- je ọ – Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈpọstela, sọˈbọta, ˈọsen, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈgọba, ˈtọča, Zenkovci ˈpọstel, Žetinci sˈkọrja, Dedonci sˈkọrca. Odraz za issln. *- je e – Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna dˈver, ˈmeša, Zenkovci dˈvera, Žetinci ˈseje = sanje, Žetinci, Zenkovci ˈsee = sanje, Zenkovci ˈseńe = sanje. Odraz za issln. *ì- je i, posamično iː – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈxiža, žˈlica, koˈšica, ˈlipa, liˈsica, ˈriba, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci 153Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) blaˈzina, ˈžitọ, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈtikef, Žetinci ogˈniːšče/ọgˈjišče, Žetinci, Dedonci ˈiva, Žetinci, Gorica, Zenkovci ˈjiva, ˈžila, Žetinci, Dedonci, Gorica koˈpitọ – Potrna ˈjiːva. Odraz za issln. *à- je å – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjågoda, kˈråva, ˈžåba, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈmåti, Red bˈråta, ˈjåblan (ž), ˈkåšel, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈkåča. Odraz za issln. *ù- je ü, posamično u – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈlüka, ˈmüxa, Žetinci, Dedonci, Gorica Red kˈrüxa, Dedonci Red kˈrüja, Žetinci, Dedonci ˈmüa – Žetinci Red kˈruxa. Odraz za issln. *- je u, posamično uː, redko ọ – Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsunce, Žetinci, Dedonci ˈvuna – Žetinci, Dedonci poˈsuːnčca, Gorica, Zenkovci ˈsuːnčnica – Potrna ˈsọnčnica. Odraz za issln. *- je  – Žetinci ˈsna. 4.1.3 Odrazi vokalov po naglasnih umikih Odraz umično naglašenega e je e – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsestra, ˈžena, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈzemla, ˈmekla, Potrna ˈmetla, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈčela (ž). Odraz umično naglašenega o je ọ, redko u, posamično ọː – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈkọsa, ˈkọza, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈvọda, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈkọsec, Žetinci, Potrna ˈtọrek, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈtọrk, Žetinci, Gorica ˈọfca, Žetinci ˈkọnec – Žetinci, Dedonci, Potrna ˈkunec – Potrna ˈvọːda, ˈọːfca. Odraz za umično naglašeni ə je e – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈmegla, Žetinci sˈteber, ˈmegja, ˈčeber, šˈkegen, ˈpekel, Potrna šˈteber. Prisoten je odraz umika novega cirkumfleksa v leksemu gosenica – Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈgọsanca. 4.2 Konzonantizem Odraz za issln. *j je j, posamično pred sprednjimi samoglasniki tudi g – Žetin- ci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjezik, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci jeˈsẹːn, Žetinci, Potrna ˈjås = jaz, Žetinci, Dedonci ˈjes; Potrna ˈges = jaz, Žetinci, Dedonci, Potrna ˈjaːša ‘jelša’. Odrazi za issln. *ń so: (a) za soglasnikom n, j,  in ń – Žetinci ogˈniːšče/ọgˈjišče, čˈrẹpja, čˈrešja, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈlüːkna, Potrna čˈrešna, Žetinci, Dedonci čˈrẹša, ˈlẹšak = lešnjak – Zenkovci ˈlüːkńa, Gorica, Potrna čˈrešńa; (b) za samoglasnikom n, j,  – Dedonci ˈọgen, Žetinci, Dedonci gˈlẹžen, Žetinci sˈvija, Oed s ̍kujon, seˈalọ se mi, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci sˈvia, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Imn gˈbaː = grbanji ‘jurček (goba)’, Dedonci Tmn ˈkue, Gorica ˈšiek = šinjak ‘vrat’; (c) v vzglasju j in  – Žetinci, Gorica, Zenkovci, 154 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Potrna ˈjiva, Žetinci, Dedonci ˈiva; č) issln. *ń < *-nьj-/*-nъj- – Žetinci koreˈjẹ, ˈseje, Zenkovci ˈsee, Žetinci, Dedonci kọreˈẹː, liˈpåe ‘lupinje’, Dedonci, Gorica liˈšie = luščinje; – Gorica, Zenkovci koˈreːnje, Gorica, Zenkovci ˈseńe. Odrazi za issln. *ĺ so: (a) za soglasnikom l – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zen- kovci, Potrna kˈlüka, ˈzemla, pˈlüča, kˈlüč; (b) za samoglasnikom l, ĺ,  – Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈraːĺ, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈpọstela, neˈdẹla, Gorica, Zenkovci ˈdetelca, Žetinci, Dedonci čˈrẹvel, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈkåšel, Dedonci kˈrå; (c) za issln. *ĺ < *-lьj-/*-lъj- je odraz ĺ – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈzeĺe. Odraz za issln. *-x je (a) v izglasju -x, v nekaterih krajih -j – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈrüx, Žetinci kˈrux, Dedonci, Gorica, Potrna gˈråx, Dedonci, Gorica, Potrna pˈråx, Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈvüxa = uha (ž); Žetinci gˈråj ‘fižol’, pˈraːj = prah, Žetinci Mmn p bˈråtaj, goˈlọbaj, Žetinci, Dedonci ˈvüja = uho; (b) odraz v vzglasju in sredi besede je x- – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈxiža = hiša, stˈrẹxa, ˈmüxa, Žetinci, Dedonci, Gorica meˈxiːr ‘mehur’, Žetinci, Dedonci ˈbuxa, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci noˈxẹːt. Odraz za *-m v izglasju je -n – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈseden = sedem, ˈọsen, 1ed: ˈviːdin, ˈpiːšen. Po asimilaciji nastanejo naslednji glasovi:  š < *šč – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna koˈšica, Žetinci gˈrašič, Dedonci gˈraːšic, Žetinci, Dedonci kˈlẹše, Dedonci 2dv ˈišeta, Dedonci, Go- rica liˈšie = luščinje, vendar Žetinci tudi ogˈniːšče/ọgˈjišče, Gorica, Zenkovci kˈlẹšče.  f < *v (pred zvenečimi in nezvenečimi nezvočniki ter v izglasju) – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna zdˈråf, ̍ tiːkef ‘buča’, ̍čf, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Rmn kˈraːf, Žetinci, Dedonci Rmn bˈråtọf, Žetinci, Dedonci ˈmkefca = mrkvica ‘korenje’, Žetinci, Dedonci Rmn ˈsiːnọf, Žetinci, Dedonci Rmn ̍mẹsencọf, Gorica, Zenkovci Rmn ̍mẹscọf, Žetinci Rmn ̍pesof, Žetinci, Dedonci, Gorica bˈrẹskef, Dedonci, Gorica, Zenkovci Rmn pˈsọf; Žetinci, Gorica ˈọfca.  f < *pt – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna fˈtič.  f < *pč < *bč – Gorica ˈfčẹːla. Po prekozložni asimilaciji nastane:  š–č < s–č – Žetinci bˈšåča.  š–š < s–š – Dedonci, Potrna 3ed šiˈši ‘sušiti’. Po diferenciaciji nastanejo naslednji glasovi:  gl < *dl – Žetinci, Potrna gˈlẹtva (ž) = dletva ‘dleto’; v Žetincih tudi z reduk- cijo g – ˈlẹtvọ = dletvo. 155Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)  gn < *dn – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna gˈnes = dnes ‘danes’.  l < *dl – Žetinci, Dedonci del -l ž pˈrela, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci del -l ž ˈjẹla.  kt < *tl – Potrna ˈkukla = tolklja ‘jabolčnica’, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈmekla = metla. Protetični glas v nastopa pred odrazi issln. *u- in *ǫ- – Žetinci, Potrna ˈvüstca, Dedonci ˈvüsta, Žetinci, Gorica, Zenkovci prid m ˈvọski = ozek, Žetinci prisl ˈvọskọ, Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna Ied ˈvüxa (ž), Žetinci, Dedonci Ied ˈvüja (ž), Žetinci, Dedonci, Gorica ˈvüš, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈpaːvọk ‘pajek’. Rinezem je prisoten v krajih Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci v besedi ˈmesenc, Žetinci in Dedonci v besedi Rmn ˈmẹsencọf. 4.3 Izbrani morfološki pojavi Orodnik ednine ženskega spola ima končnico -oj – Žetinci z blaˈzinọj, Žetinci, Dedonci s ˈčeloj, s kọˈsọj, Žetinci, Dedonci, Zenkovci z roˈkọj, Gorica z ˈrọkọj. Deležnik na -l m glagolov na -ati (dati, srečati, klepati, klečati) ima končnico -o, redko tudi -a – Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ̍dao, kˈlepọ, Žetinci sˈrẹčao, kˈlẹːčao, Dedonci sˈrẹːčọ, Žetinci kˈlepa. Deležnik na -l m glagolov na -eti (imeti, videti, vzeti, sreti ‘srečati’, umreti) ima končnico -a in -o, redko tudi  – Žetinci, Potrna ˈvida, ˈmːa, Žetinci, Gorica, Zenkovci ˈviːdo, Žetinci ˈzẹːa = vzel ‘vzeti’; Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈzö, Žetinci mˈrọ, Žetinci, Dedonci ˈmö = imel. Deležnik na -l m atematskih glagolov (pojesti) je -o in -a – Gorica, Zenkovci ˈpọjọ, Potrna ˈbija. 5 gRadivo 5.1 Dolgi naglašeni zložniki iː Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈziːt, ˈsiːn, ˈliːst, 1ed ˈviːdin, ˈziːma, ˈbiːk, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Red ˈsiːna, Imn ˈsiːn, Žetinci, Dedonci Rmn ˈsiːnọf, 1ed ˈpiːšen, Žetinci, Dedonci vọˈdiːr, Dedonci pasˈtiːr, Žetinci ceˈdiːti, Dedonci, Gorica, Zenkovci 3ed ciˈdiː se, Žetinci, Dedonci, Gorica meˈxiːr, Žetinci, Gorica, Zenkovci del -l m ̍viːdo; Žetinci ogˈniːšče, ˈtiːkef, Potrna, Gorica ˈjiːva; Žetinci, Dedonci zaˈviːca ‘zajklja’; Žetinci, Dedonci, Zenkovci veˈčiːr; Žetinci, Gorica, Zenkovci ˈpiːrje; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈciːgel, Potrna ˈciːg. 156 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji ẹː Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈpẹːč, sˈcẹː, ˈlẹːt, ˈmẹːt, ˈšẹːst, Žetinci, Potrna koˈrẹːn, mˈlẹːko, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci lidˈjẹː, jeˈsẹːn, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna veˈčẹːr, Žetinci, Dedonci ˈčẹːla = čebela, Gorica ˈfčẹːla, Potrna čeˈbẹːla; Žetinci naˈbẹːsa, Dedonci, Gorica, Zenkovci neˈbẹːsa, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈvẹːja; Žetinci, Gorica žˈbẹː, Dedonci žerˈbẹː, Potrna žreˈbẹː Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Red ˈrẹːpa; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈvẹːs, ˈdẹːn, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci noˈxẹːt, Žetinci, Dedonci ˈlẹːn, laˈkẹːt, Dedonci prid m bọˈlẹːni; Žetinci, Dedonci kọreˈẹː; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna iˈmẹː, ˈpẹːtek, ˈrẹːp, ˈpẹːt, deˈvẹːt, deˈsẹːt, Žetinci ceˈpẹː, Potrna ciˈpẹː. ẹ Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈjẹla, ˈdẹte, vˈrẹmen, ˈmẹsenc, Žetinci gˈlẹtva = dletva (ž), ˈlẹtvọ = dletvo, čˈrẹpja, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈlẹs, prid m ˈbẹli, Dedonci, Gorica ˈtẹlọ, Dedonci ˈsẹsti, Žetinci, Dedonci kˈlẹše, Rmn ˈmẹsencọf, Gorica, Zenkovci Rmn ˈmẹscọf, kˈlẹšče, Žetinci, Potrna na tˈlẹx, ˈmẹsec, Žetinci, Dedonci, Potrna prid m ˈlẹpi, Žetinci, Dedonci, Gorica mˈlẹko, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna gˈnẹzda (ž); Žetinci ̍šẹst, ̍rẹp; Žetinci neˈbẹsa, ˈrẹpa, Žetinci, Dedonci gˈlẹžen, Žetinci, Dedonci čˈrẹvel, Gorica, Zenkovci Tmn čˈrẹvle. e Žetinci sˈnek, ponˈdelek, sˈreda, ˈmesec, ˈmesenc, Žetinci, Zenkovci čˈrešja, Gorica čˈrešńa, Potrna čˈrešna. aː Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ziˈdaːr, pˈraːx, poˈtaːč ‘kolo’, Rmn kˈraːf, Imn gˈbaː = grbanji ‘jurček’, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna kọˈvaːč, gˈlaːva, ˈlaːs, Žetinci pˈraːj, Žetinci, Gorica, Zenkovci kˈraːľ, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈpaːlec, ˈpaːvọk, Dedonci gˈraːšic = grah, Žetinci kˈraːl, Imn ̍ laːs, Žetinci, Dedonci, Potrna ̍ jaːša, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci tˈraːvnik, Gorica Omn s ciˈpaːmi ‘cep’; Žetinci ˈzaːvora, Dedonci, Gorica Imn ˈjaːjca. [o] Žetinci proˈso, gˈmovje, meˈso. 157Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ọ Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈnọs, ˈọka (ž), ˈmọst, meˈsọ, Žetinci seˈnọ, kọˈlọ, ̍kọla ‘voz’, Žetinci, Gorica, Zenkovci prid m ˈvọski, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci siˈnọ = seno, gˈmọvje, Žetinci, Dedonci, Zenkovci zˈvọn, Žetinci, Dedonci proˈsọ; Dedonci, Gorica, Zenkovci Ted zemˈlọ, Ted koˈsọ; Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈgọsanca, ˈọtava, Žetinci, Dedonci ˈsọsẹdọfca = sosedovica ‘soseda’, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsọsẹda; Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna Oed z ˈrọkọj, ˈpọpek; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈmọš, ˈsọset, ˈrọka, ˈzọp, gọˈlọp, Žetinci, Potrna kˈrọk, ˈpọt, Dedonci, Gorica, Zenkovci ọkˈrọglọ, Žetinci Mmn goˈlọbaj; Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈkọža, Dedonci ˈkọš; Dedonci, Gorica, Zenkovci Rmn pˈsọf, Žetinci, Dedonci Imn laˈsọvje = lasovje, rasˈtọvje = hrastovje. ọː Žetinci, Potrna zˈvọːn, Potrna koˈlọː, Gorica moˈzọːl. uː Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈvuːk, ˈčuːn, Žetinci ˈžuːna, Žetinci, Dedonci ˈguːt; Žetinci, Dedonci poˈsuːnčca, Gorica, Zenkovci ˈsuːnčnica, Žetinci ˈsuːnce, ˈžuːna. üː Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈlüːč, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈlüːkna, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna pˈlüːča, ˈlüːkna, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci gˈrüːška, prid m gˈlüːpi, Potrna xˈrüːška, Gorica ˈjüːnec, Dedonci kˈlüːč; Dedonci, Zenkovci ˈbüːrkle. [ː] Žetinci ˈbːrkle. 5.2 Kratki naglašeni zložniki i Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈxiža = hiša, žˈlica, koˈšica, ˈlipa, liˈsica, ̍riba, fˈtič, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci blaˈzina, Oed z žˈlicọj, Žetinci, Gorica, Zenkovci ˈjiva, ˈžito, ˈžila, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈtikef, Žetinci, Dedonci, Gorica kọˈpitọ, Žetinci, Dedonci ˈiva, siˈšiti, šiˈši, luˈpie, liˈšie = luščinje, ˈbirka ‘ovca’, Žetinci Oed z blaˈzinọj, ọgˈjišče, siˈšiti, süˈšiti, pọsiˈšit, lüˈpina, Gorica liˈšie = luščinje, Žetinci, Potrna del -l m ˈvida = videl, Zenkovci ˈšiek, Potrna del -l m ˈbija = bil ‘biti, obstajati’, Dedonci šˈtija ‘ročaj’; Žetinci, Dedonci ˈpirje; Žetinci ˈzima, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci sˈvia, Žetinci sˈvija, ˈbik, pasˈtir. 158 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji ẹ Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna neˈdẹla, stˈrẹxa, ˈcẹsta, ˈrẹpa, Žetinci, Dedonci čˈrẹša, ˈlẹšak, Žetinci seˈdẹti, Gorica, Zenkovci siˈdẹti, Žetinci, Potrna ˈvẹter, Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈlẹšnik, Žetinci, Dedonci, Gorica bˈrẹskef, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈmẹstọ, Žetinci, Gorica, Zenkovci cmeˈrẹka, Potrna cmˈrẹka, Dedonci Oed s seˈkẹroj; Žetinci del -l m: sˈrẹa, sˈrẹja, sˈrẹčao, vˈrẹmen ‘vreme’; Žetinci ̍čẹla = čebela, Rmn ̍čẹl = čebela; Žetinci koreˈjẹ; Žetinci, Potrna bˈrẹmza, Gorica, Zenkovci, Potrna pˈrẹmza; Žetinci ˈrẹp. e Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈženska, ˈzeľe, ˈseden, kˈmet, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Red kˈmeta, del -l m kˈlepọ, Žetinci ˈzele, del -l m kˈlepa, del -l ž pˈrela, Žetinci, Dedonci Oed s ˈčeloj = čelo (ž), Dedonci del -l ž pˈlela; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjezik, ˈzet, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈdetelca, Žetinci, Potrna sˈreča; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ̍semen ‘seme’, Žetinci koˈlena (ž), koˈlenọ, Dedonci, Gorica, Zenkovci kọˈlena (ž); Žetinci, Dedonci ˈjes = jaz; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈmeša, ˈdeš, gˈnes, ˈpes, Žetinci ˈseje = sanje, Rmn ˈpesof, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsee = sanje, Gorica, Zenkovci ˈseńe, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Rmn ˈpesọf; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsestra, ˈžena, ˈzemla, Žetinci Red ˈmekle = metle, ˈmekľa, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈmekla, Potrna ˈmetla, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈčela (ž), Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna dˈver, ˈmegla, Zenkovci dˈvera; Žetinci sˈteber; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈbetežen. a Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna del -l m ˈdao, Žetinci seˈalọ se mi, Gorica seˈalọ se mi, seˈńalọ se mi, Potrna ˈmama, ˈmajs ‘dleto’, gˈramat ‘otava’, Žetinci gˈrašič ‘grah’, prid m zdˈraf, Žetinci, Gorica, Zenkovci ọgˈraček, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈjalič ‘jelka’. å Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjågọda, kˈråva, Imn kˈråve, ˈžåba, bˈråt, prid m zdˈråf, bˈsåča, mˈlåka, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈmåti, Red bˈråta, Imn bˈråt, ˈjåbọka, ˈkåšel, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈjåblan (ž), ˈkåča, Žetinci gˈråj = grah, ˈjåbočca, bˈšåča, liˈpåe ‘lupina’, Rmn bˈråtọf, Mmn p bˈråtaj, tˈråvnik, Dedonci, Gorica, Potrna gˈråx ‘fižol’, Žetinci, Dedonci Rmn bˈråtọf, Dedonci kˈrå = kralj, del -l m fkˈrå = ukrasti, Žetinci, Gorica, Potrna ̍jåbočnica, Dedonci ̍jåbọčina; Žetinci Rmn kˈråf, ˈjås; Gorica ˈråstje = hrastje, Potrna 2ed ˈkåšlaš. 159Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ọ Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ̍pọstela, ̍nọš, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈọsen, soˈbọta, Zenkovci ˈpọstel (ž), Žetinci, Dedonci Imn ˈčọbe ‘ustnica’, Gorica ˈčọba ‘ustnica’; Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈọgen, Žetinci, Gorica, Zenkovci Potrna ˈkọjn, Žetinci Red ˈkọńa, Gorica ˈkọa, sˈkọrja, ̍kọš, Dedonci sˈkọrca; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈkọza, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈkọsa, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ̍vọda, ̍ tọrk, Gorica, Zenkovci ̍pọt = pod ‘tla’, Žetinci, Gorica ˈmọzol, Žetinci ˈdọl, Med na ˈpọd, Žetinci, Gorica, Potrna ˈọfca, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈkọsec, Potrna ˈtọrek, Žetinci ˈkọnec; Žetinci ˈpọˈnọčca; Žetinci del -l m mˈrọ = umreti; Potrna ˈpọper; ˈsọnčnica; Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈgọba, ˈtọča, Žetinci Oed z vọˈdọj, Žetinci, Dedonci, Zenkovci z roˈkọj, Žetinci, Dedonci s kọˈsọj; Dedonci ˈtọt ‘ta’; Gorica ˈọbit = obed ‘kosilo’. u Žetinci Red ˈkuja = konj, Oed s ˈkujon, kˈrux, Red kˈruxa, Dedonci Imn ˈkui, Tmn ˈkue, Zenkovci, Potrna Tmn ˈkue, Žetinci, Gorica Oed s ˈkuọn; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsumič ‘komar’; Dedonci ˈkuča = koča, Potrna ˈtuxant ‘brisača’, ˈkumf ‘vodir’, ˈpujček ‘prašiček’; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna prid m ˈpun, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈsunce, Potrna ˈkukla/ˈtukla = tolklja ‘jabolčnica’; Žetinci, Dedonci ˈbuxa, ˈvuna, Gorica, Zenkovci Ied ˈbux (m); Gorica zˈvun, Zenkovci kˈluč; Žetinci, Dedonci, Potrna ˈkunec. ü Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈlüka, klaˈbük, ˈmüxa, kˈrüx, Žetinci, Gorica Red kˈrüxa, Dedonci Red kˈrüxa/kˈrüja, Žetinci, Dedonci ˈmüa = muha; Žetinci pˈlüča, Žetinci, Zenkovci, Potrna kˈlüč, Žetinci, Gorica, Zenkovci ̍vüxa, Žetinci, Dedonci ̍vüja, Žetinci, Dedonci, Gorica ˈvüš; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna sˈtüdenec, Žetinci, Potrna ˈvüstca, Dedonci ˈvüsta; Žetinci ˈfürtọj = firtoh ‘predpasnik’, Dedonci ˈfürtọx = firtoh ‘predpasnik’, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈfürtọf, Dedonci ˈküxna. [] Žetinci ˈfrtox ‘predpasnik’. [o] Žetinci ˈpot = pod ‘tla’. [] Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ̍kma, ̍čf, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈdva, Žetinci, Dedonci ˈmkefca, Dedonci ˈze = zrnje, Gorica, Potrna pˈst, Gorica, Zenkovci pˈs, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈkf, Gorica ˈppel/ˈpper, Žetinci, Potrna vˈt. 160 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji 5.3 Soglasniki3 f Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna zdˈråf, Žetinci, Dedonci ̍kːf = krv ‘kri’, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Rmn: kˈraːf, ˈmẹsencọf, Žetinci, Dedonci, Gorica bˈrẹskef, Dedonci, Gorica, Zenkovci Rmn pˈsọf, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈtikef, Žetinci, Dedonci ˈmkefca, Žetinci, Dedonci ˈsọsẹdọfca = sosedovica ‘soseda’, Gorica ˈfčẹːla; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna fˈtič. g Potrna ˈges ‘jaz’, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjågọda, Žetinci gˈrašič. x Dedonci, Gorica, Potrna gˈråx ‘fižol’, Dedonci, Gorica, Zenkovci pˈraːx, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈxiža, noˈxẹːt; Žetinci, Dedonci, Gorica meˈxiːr. j Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjågọda, ˈjezik, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈjåblan (ž), Žetinci, Dedonci, Gorica ˈjåbọka, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci jeˈsẹːn; Žetinci gˈråj = grah, pˈraːj = prah, Dedonci Red kˈrüja, ˈvüja (ž) = uha; Žetinci Oed: z blaˈzinọj, z vọˈdọj, z žˈlicọj, z roˈkọj, Žetinci, Dedonci s ˈčeloj; Žetinci ọgˈjišče, Gorica, Zenkovci ˈjiva, Žetinci, Zenkovci čˈrešja, Žetinci čˈrẹpja.  Žetinci, Dedonci ˈiva, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci sˈvia; Žetinci seˈalọ se mi, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈsee, Žetinci, Dedonci kọreˈẹː, Žetinci liˈpåe, Dedonci luˈpie = lupinje; Žetinci, Dedonci čˈrẹša, Dedonci Imn ˈkui, ˈlẹšak, Gorica Red ˈkọa, Zenkovci, Potrna Tmn ˈkue, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Imn gˈbaː. l Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈkåšel, Potrna 2ed ˈkåšlaš, Žetinci kˈraːl, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈpọstela, ˈzemla, ˈdetelca, Žetinci, Gorica ˈmọzol; Žetinci, Dedonci, Gorica ˈpaːlec, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈlaːs; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna pˈlüča, neˈdẹla, Žetinci, Dedonci čˈrẹvel. ĺ Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna kˈraːĺ; Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈzeĺe. 3 V tabeli so prikazani izbrani soglasniški pojavi, reprezentativni za klasifikacijo govorov. 161Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) n Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈlüːkna, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈọgen, Potrna čˈrešna. ń Zenkovci ˈlüːkńa, Gorica čˈrešńa, Žetinci Red ˈkọńa.  Dedonci kˈrå = kralj; Dedonci del -l m fkˈrå ‘ukrasti’. v Žetinci, Dedonci, Gorica ˈpaːvọk, Žetinci, Dedonci, Zenkovci veˈčiːr, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna Imn kˈråve. 6 oPredeljujoče glasovne lastnosti obravnavanih govorov Odrazi issln. dolgih zložnikov, relevantnih za narečno uvrstitev, v obravnavanih krajih ter v referenčnih govorih slovenskogoriškega (Črešnjevci, Radenci), prek- murskega (Cankova) in prleškega (Veržej) narečja so naslednji: issln. * *ē * *ō *ǭ * *ā *ū * Žetinci ẹ/e ẹː ẹː ọ/o/ọː ọ ẹː aː üː uː Dedonci ẹ ẹː ẹː ọ ọ ẹː aː üː uː Gorica ẹ ẹː ẹː ọ ọ ẹː aː üː uː Zenkovci ẹ ẹː ẹː ọ ọ ẹː aː üː uː Potrna ẹ/ẹː ẹː/ẹ ẹː ọ/ọː ọ ẹː aː üː uː Črešnjevci ẹː ẹː ẹː oː oː ẹː aː üː uː Radenci ẹː ẹː ẹː oː oː ẹː aː üː uː Cankova ẹː ẹː ẹː/ẹː oː oː ẹː aː üː/üː uː/uː Veržej ẹː ẹː ẹː ọː ọː ẹː ọː üː uː Odrazi issln. kratkih zložnikov, relevantnih za narečno uvrstitev, v obravnavanih krajih ter v referenčnih govorih slovenskogoriškega (Črešnjevci, Radenci), prek- murskega (Cankova) in prleškega (Veržej) narečja so naslednji: issln. *- *- *è- *- *ò- *- *à *ù *- Žetinci ẹ e e ọ ọ e å ü/u u Dedonci ẹ e e ọ ọ e å ü u Gorica ẹ e e ọ ọ e å ü u Zenkovci ẹ e e ọ ọ e å ü u Potrna ẹ e e ọ ọ e å ü u Črešnjevci ẹ e e ọ ọ e å ü u 162 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji issln. *- *- *è- *- *ò- *- *à *ù *- Radenci ẹ e e ọ ọ e å ü u Cankova ẹ e e ọ ọ e å ü u Veržej ẹ e e ọ ọː/ọ e a ü u Prekmursko narečje ima kot del jugovzhodnih narečij in panonske narečne plo- skve naslednje lastnosti: (1) issln. * > JV sln. *e > pan. *e > prekm. *e1; (2) issln. *ē, *, * > pan. *ē1, *ē2, *ē3 > prekm. *ē2, *e1, *ē2; (3) issln. *ō > JV sln. *o > pan. *o1 > prekm. *o; (4) issln. *ǭ > pan. *o2 > prekm. *o; (5) issln. *- > pan. *- > prekm. *-; (6) issln. *è-/*- > pan. *è- > prekm. *è-; (7) issln. *ò-/*- > pan. *ò- > prekm. *-; (8) issln. *- > pan. *- > prekm. *è- (po Šekli 2018: 345–346). Slovenskogoriško narečje – vzhodni govori imajo kot del jugovzhodnih nare- čij in panonske narečne ploskve naslednje lastnosti: (1) issln. * > JV sln. *e > pan. *e > slngor. *e1; (2) issln. *ē, *, * > pan. *ē1, *ē2, *ē3 > slngor. *; (3) issln. *ō > JV sln. *o > pan. *o1 > slngor. *o; (4) issln. *ǭ > pan. *o2 > slngor. *o; (5) issln. *- > pan. *- > vslngor. *-; (6) issln. *è-/*- > pan. *è- > vslngor. *è-; (7) issln. *ò-/*- > pan. *ò- > vslngor. *; (8) issln. *- > pan. *- > vslngor. *è- (Šekli 2018: 347). Poleg splošnoslovenskih naglasnih premikov so v govorih prisotni mlajši naglasni umiki tipa: (1) ok4 > ko, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈọka (ž), Žetinci pˈriːjen = pri njem; (2) Žetinci pˈriːvas = pri vas, globk > gl- bok, Žetinci gˈlọboki, visk > vsoki, Žetinci ˈvisiki; (3) umik novega cirkumfleksa: Žetinci ˈzaːvora, Žetinci, Dedonci, Gorica, Potrna ˈgọsanca. V krajih Žetinci – Sicheldorf, Dedonci – Dedenitz, Gorica – Goritz bei Rad- kersburg, Zenkovci – Zelting in Potrna – Laafeld se issln. kratki naglašeni zložniki v nezadnjem besednem zlogu niso podaljšali, kar je enako kot v celotnem prek- murskem narečju (npr. Cankova) kot tudi v zemljepisno stičnih vzhodnih sloven- skogoriških (npr. Črešnjevci, Radenci) in prleških (npr. Veržej) govorih panonske narečne skupine. Obravnavani govori izkazujejo naslednje značilnosti prekmurskega narečja: (1) pan. *e > prekm. *e1 > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. ẹ/e (npr. ˈlẹs, ˈbẹli); (2) pan. *ē1, *ē2, *ē3 > prekm. *ē2, *e1, *ē2 > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. ẹː (npr. ˈpẹːč; deˈvẹːt; ˈdẹːn), Žet. tudi ẹ (< *ē ,*) za (npr. ˈšẹst; ˈrẹp); (3) pan. *o1 > prekm. > *o > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. ọ (npr. ˈnọs, ˈmọst), Žet., Pot. tudi ọː (npr. zˈvọːn, koˈlọː) ; (4) pan. *o2 > prekm. *o > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. ọ (npr. ˈrọka, ˈzọp); (5) pan. *- > prekm. *- > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. ẹ 4 Ta umik ni izpeljan dosledno, prim. Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci lidˈjẹː = ljudje, Žetinci kọˈlọ. 163Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) (npr. ˈcẹsta, ˈrẹpa); (6) pan. *è- > prekm. *è- > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. e (npr. ˈženska, ˈzeľe); (7) issln. *ò-/*- > pan. *ò- > prekm. *- > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. ọ (npr. ˈpọstela; ˈgọba); (8) issln. *- > pan. *- > prekm. *è- > Žet., Ded., Gor., Zen., Pot. e (npr. ˈmeša). Govor kraja Potrna – Laafeld izkazuje za issln. * in issln. *ō dvojnična odraza, in sicer poleg ẹ/ọ, kar je tako kot v prekmurskem narečju, tudi ẹː/ọː (koˈlọː, zˈvọːn; mˈlẹːko), kar je tako kot v prleškem narečju (prim. prl. Veržej: zˈvẹːzda, ˈlẹːs; ˈnọːč, ˈbọːk). Prisotnost elementov prleškega narečja v govorih Rad- gonskega kota opaža tudi Križman (2007; 2008: 288). Govor kraja Žetinci – Sicheldorf izkazuje za issln. *, dvojnični odraz, in sicer poleg ẹː, kar je tako kot v slovenskogoriškem in prleškem narečju, tudi ẹ (npr. ˈrẹp), kar je tako kot v prekmurskem narečju. Dvojnični odraz za issln. * je sicer na splošno značilen tudi za prekmursko narečje (npr. Dokležovje, Bakovci ˈrẹːp, Cankova ˈrẹːp/ˈrẹːp, Markovci ˈrẹp). Obravnavani govori na podlagi nekaterih konzonantnih pojavov izkazujejo lastnosti, ki so značilne za slovenskogoriško in/ali prleško narečje, ne pa tudi za prekmursko. To lastnost govora Žetinci – Sicheldorf opaža tudi Zorko (1989), prav tako pa je to za govor Žetinci – Sicheldorf izpostavljeno v Kumin Horvat 2022. Lastnosti, značilne za slovenskogoriško in prleško narečje, so: (1) Odrazi za issln. *ń so: (a) za soglasnikom j,  – Žetinci ọgˈjišče, čˈrẹpja, čˈrešja, Žetinci, Dedonci čˈrẹša, ˈlẹšak = lešnjak; (b) za samoglasnikom n, j,  – Dedonci ̍ọgen, Žetinci, Dedonci gˈlẹžen, Žetinci sˈvija, Oed s ̍kujon, seˈalọ se mi, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci sˈvia, Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci Imn gˈbaː = grbanj ‘jurček (goba)’, Dedonci Tmn ˈkue, Gorica ˈšiek = šinjak ‘vrat’; (c) v vzglasju j in  – Žetinci, Gorica, Zenkovci, Potrna ˈjiva, Žetinci, Dedonci ̍ iva; (č) issln. *ń < *-nьj-/*-nъj- – Žetinci koreˈjẹ, ̍ seje, Zenkovci ̍ see, Žetinci, Dedonci kọreˈẹː, liˈpåe ‘lupinje’, Dedonci, Gorica liˈ- šie = luščinje; – Gorica, Zenkovci koˈreːnje, Gorica, Zenkovci ˈseńe. Prim. prl. Veržej ˈlobaja, ˈšijak, slngor. Črešnjevci ˈiva. (2) Pojav rinezem je prisoten v krajih Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci ˈme- senc, Žetinci in Dedonci v besedi Rmn ˈmẹsencọf. Prim. prl. ˈmẹːsenc, in slngor. Črešnjevci ˈmeːsenc. Lastnosti, značilne za slovenskogoriško narečje, so: (1) Asimilacija sklopa šč > š (npr. Žetinci, Dedonci, Gorica, Zenkovci, Potrna koˈšica, Žetinci gˈrašič, Dedonci gˈraːšic, Žetinci, Dedonci kˈlẹše, Dedonci 2dv ̍ išeta, Dedonci, Gorica liˈšie = luščinje). Vendar pa so prisotni tudi odrazi kot v prekmurskem narečju (npr. Žetinci ogˈniːšče/ọgˈjišče, Gorica, Zenkovci kˈlẹšče). Prim. prl. Veržej pˈgiːšče, pešˈčica in slngor. Črešnjevci kˈlẹːše. 164 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Številni evidentirani pojavi s področja konzonantizma pa so vendarle skupni šir- šemu panonskemu prostoru, tj. tako prekmurskim, slovenskogoriškim kot prleškim govorom (npr. *-x > j oz. ohranitev x; *-m > *-n; *-v > *-f (pred zvenečimi in nezvene- čimi nezvočniki in v izglasju); pt > f; bč > pč > f; dl > g, dn > gn, dl > l; tl > k). 7 sklep Prispevek prikazuje novo gradivo, zbrano v petih krajih Radgonskega kota v Av- striji (Žetinci – Sicheldorf, Dedonci – Dedenitz, Gorica – Goritz bei Radkersburg, Zenkovci – Zelting, Potrna – Laafeld), na podlagi česar so predstavljene glavne naglasoslovne in glasovne značilnosti obravnavanih govorov. Na podlagi terenskih raziskav in novega gradiva smo tako potrdili tukajšnji obstoj slovenskih govorov tudi v današnjem času in s tem ponovno ovrgli dolgole- tno prepričanje (prisotno zlasti v avstrijski literaturi (prim. Križman 1997b: 146)), da na tem območju slovenskih govorcev ni več, s čimer smo potrdili rezultate soci- olingvističnih in dialektoloških raziskav (Križman 1989; 1997; 2006; 2007; 2008; Haberl-Zemljič 2012; Zorko 1989; 1994; 2009), ki so kontinuirani obstoj narečne slovenščine v tem prostoru vendarle dokazovale. Na podlagi novega gradiva smo predstavili narečno podobo celotnega obravnavanega območja, in sicer smo poleg doslej najbolje raziskanega govora kraja Žetinci – Sicheldorf uspeli pridobiti za raziskave relevantno in pestro gradivo za oris glavnih definicijskih lastnosti ostalih štirih krajev Radgonskega kota. Govori Radgonskega kota izkazujejo definicijske lastnosti panonske narečne ploskve vzhodne slovenščine. Poleg tega je zanje značilno ohranjanje kračine vseh issln. kratkih naglašenih zložnikov. Govor v naglašenih zlogih pozna kolikostna in kakovostna nasprotja. Slovenske govore v Radgonskem kotu v Avstriji Žetinci – Sicheldorf, Dedonci – Dedenitz, Gorica – Goritz bei Radkersburg, Zenkovci – Zelting sinhrono uvrščamo v prekmursko narečje panonske narečne skupine, diahrono pa v panonsko narečno ploskev vzhodne slovenščine (po Šekli 2018: 345; Rigler 1963). Govor kraja Potrna – Laafeld za posamezne glasove izkazuje dvojnična refleksa, tj. prekmurski in prleški. Obravnavani govori na podlagi nekaterih konzonantnih pojavov izkazujejo lastnosti, ki so značilni za slovenskogoriško in/ali prleško narečje, ne pa tudi za prekmursko, vendar pa so številni evidentirani pojavi s področja konzonantizma skupni širšemu panonskemu prostoru. Narečna kompetenca govorcev v obravnavanih krajih je pri posameznikih zelo različna – najbolje je ohranjena pri informatorjih iz krajev Žetinci – Sichel- dorf, Dedonci – Dedenitz in Gorica – Goritz bei Radkersburg, precej slabše pa pri informantih v krajih Zenkovci – Zelting in Potrna – Laafeld. 165Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) 8 vpRašalnica Hiša Družina Človek hiša mati telo prsi opeka dete zdrav kri dveri sin bolan žila kljuka sin Red pljuča oko ključ sin Imn kašelj uho zid sin Rmn brisača gluh zidar brat srce grlo streha brat Red čela popek steber brat Imn čelo Oed mehur na tleh brat Rmn glava gleženj luknja pri bratih Med roka vidim ozek sestra z roko sedeti prah mož mozolj videl blazina žena prst pišem postelja zet palec imel sanje ženska zob vzel ognjišče sosed ustnica dal peč soseda jezik klepal drva kmet laket klečal žlica kmet Red noht srečal nož kralj las predla predpasnik las Red jedla kovač las Imn ljudje vas las Rmn bel cesta nos lep pri mestih koža ime kolo koleno jaz krog zavora zvon luč vrt 166 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Rastline Živali zemlja jagoda golob volk voda češnja pri golobih rep studenec koščica pes rep Red smreka hruška pes Rmn pajek jelka breskev svinja muha jelša jablana zajklja komar veja jabolko žrebe bolha les jabolčnica bik uš list lipa krava čebela detelja njiva krava Imn čebela Rmn zelje lan krava Rmn med repa proso mleko ptič buča žito cediti perje koren kruh poln gnezdo korenje kruha Red koza žolna travnik grmovje ovca črv seno lešnik volna gosenica krma skorja konj riba kosec sončnica konj Red žaba sušiti seme s konjem Oed kača otava lupina kopito pastir goba grah lisica Orodje Števniki Obleka Ostalo kosa pet klobuk nebesa vodir šest čevelj (škorenj) most cep osem pot klešče sedem steza burklje devet meso koš deset poper metla čoln dleto sreča črepinja maša polnočnica 167Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) kRajšave in kRatice D = dajalnik; Ded. = Dedonci – Dedenitz; del -l = deležnik na -l; dv = dvojina; ed = ednina; Gor. = Gorica – Goritz bei Radkersburg; I = imenovalnik; issln. = izhodiščni splošnoslovenski; JV = jugovzhodni; m = moški spol; mn = množina; O = orodnik; pan. = panonski; prekm. = prekmurski; prid = pridevnik; prim. = primerjaj; prisl = prislov, prl. = prleško, Pot. = Potrna – Laafeld, R = rodilnik; SLA = Slovenski lingvistični atlas; slngor. = slovenskogoriško, T = tožilnik; T000 = točka; vslngor. = vzhodnoslovensko- goriško, Zen. = Zenkovci – Zelting, ž = ženski spol; Žet. = Žetinci – Sicheldorf; 1 = 1. oseba; 2 = 2. oseba; 3 = 3. oseba viRi in liteRatURa Gostenčnik – Kenda-Jež – Kumin Horvat 2022 = Januška Gostenčnik – Karmen Kenda-Jež – Moj- ca Kumin Horvat, Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru, Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 75–87. Haberl-Zemljič 2012 = Andrea Haberl-Zemljič, Pustiti jezik v vasi: ohranjanje in opuščanje slo­ venskega jezika v Radgonskem kotu, Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja – Tišina: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2012. Koletnik 1999 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega govora, Slavistič­ na revija 47.1 (1999), 69–88. Koletnik 2001 = Mihaela Koletnik, Slovenskogoriško narečje, Maribor: Slavistično društvo, 2001. Križman 1989 = Mirko Križman, Jezik kot socialni in nacionalni pojav: primerjalno z jezikovnimi odnosi v Radgonskem kotu, Maribor: Pedagoška fakulteta, 1989. Križman 1997a = Mirko Križman, Jezikovna razmerja: jezik pragmatike in estetike v obmejnih predelih ob Muri, Maribor: Slavistično društvo, 1997. Križman 1997b = Mirko Križman, Interferiran jezik kot identiteta neke manjšine, Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 26 (1997), 145–162. Križman 2006 = Mirko Križman, O narečni podobi in dvojezičnosti pri ljudeh v Radgonskem kotu, v: Jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici, Maribor: Slavistično društvo – Ljubljana: SAZU, 2006, 406–422. Križman 2007 = Mirko Križman, Značilno besedje Radgonskega kota, v: Besedje slovenskega jezika, Maribor: Slavistično društvo, 2007, 251–260. Križman 2008 = Mirko Križman, Jezikovni pojavi med Cankovo in Radgono: Radgonski kot s prekmurskim, slovenjegoriškim-prleškim in južnobavarskim narečjem ter interferencami, v: Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, 285–293. Kumin Horvat 2022 = Mojca Kumin Horvat, Fonološki opis govora kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), Jezikoslovni zapiski 28.2 (2022), 151–168. Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, Fonološki opisi srpskohrvat­ skih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih opšteslovenskim lingvi­ stičkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 29–33. Logar – Rigler 1983 = Tine Logar – Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Univerzum, 1983. Muhič 1979 = Danica Muhič, Veržej, 1979 [T371, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Pavel 2013 = Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan, prev. Marija Bajzek Lukač, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozof- ska fakulteta, 2013. Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Lju- bljana: Učiteljska tiskarna, 1924. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14.1–4 (1963), 25–78. 168 Mojca Kumin Horvat  Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji SLA 2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 2: kmetija 1: atlas, ur. Jožica Škofic – Mojca Horvat – Karmen Kenda-Jež, 2: komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). Slavič 1921 = Matija Slavič, Prekmurje, Ljubljana: Slovenska krščansko-socialna zveza, 1921. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018. Vrečič 1959 = Mira Vrečič, Črešnjevci, 1959 [T368, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Zorko 1988 = Zinka Lebar, Žetinci – Sicheldorf, 1988 [T414, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Zorko 1989 = Zinka Zorko, Govor vasi Žetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu, Slavi­ stična revija 37.1–3 (1989), 241–251. Zorko 1994 = Zinka Zorko, Rezultati dialektoloških raziskav v Žetincih (Sicheldorf), v: Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski, ur. Boris Jesih, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1994, 106–112. Zorko 2008 = Zinka Zorko, Prekmursko ravensko podnarečje na Cankovi, v: Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008, 257–269. Zorko 2009 = Zinka Zorko, Narečna podoba pri štajerskih Slovencih v Avstriji, Narečjeslovne raz­ prave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009, 209–216. Zver 2023 = Nina Zver, Jezik pisca Gormerkanske knige, v: Gormerkanska kniga 1842–1882: kmečka gospodarska knjiga iz Potrne – Laafeld, Bad Radkersburg: Kulturno društvo Člen 7 za avstrij- sko Štajersko – Pavlova hiša, 2023, 94–135. sUmmaRy The Slovenian Prekmurje Dialect in the Bad Radkersburg Corner in Austria This article discusses new dialect material collected in five villages of the Bad Rad- kersburg Corner in Austria (Sicheldorf, Dedenitz, Goritz bei Radkersburg, Zelting, and Laafeld). It analyzes the accentual and phonological characteristics of the local dialects studied, which it also compares to the reference points of the Prekmurje, Slovenian Hills (Sln. Slovenske gorice), and Prlekija dialects. Slovenian local dialects in the Bad Radkers- burg Corner in Austria are synchronically classified under the Prekmurje dialect of the Pannonian dialect group and diachronically under the Pannonian dialect base of eastern Slovenian. Specific phonemes in the Laafeld microdialect have double (i.e., Prekmurje and Prlekija dialect) reflexes. In terms of certain consonant features, the local dialects studied contain elements typical of the Slovenian Hills and/or Prlekija dialects, but not the Prekmurje dialect, even though many consonant features documented are common to the broader Pannonian region. Field research and new material have confirmed that Slovenian local dialects are still used in that area today, thereby rejecting the longstanding belief, attested especially in Austrian literature (cf. Križman 1997b: 146), that there are no longer any Slovenian speakers in the area. This finding also agrees with the results of sociolin- guistic and dialectology studies (Križman 1989, 1997, 2006, 2007, 2008; Haberl-Zemljič 2012; Zorko 1989, 1994, 2009), which have nonetheless confirmed the continued existen- ce of dialect Slovenian in this region. Based on the new material, the dialect landscape of the entire area studied was presented, in which, in addition to the hitherto most thoroughly researched local dialect of Sicheldorf, varied material relevant for research was also ob- tained for outlining the main defining characteristics of the other four villages in the Bad Radkersburg Corner. 169Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) iz svetovalnic 171Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je slovensko središče za usmerjanje knjižnega jezika, njegovo raziskovanje in opisovanje v jezikovnih priročnikih. Po- sodabljanje temeljnih del knjižnojezikovnih del je kolektivni in dolgoletni proces, ki je občasno tudi javno predstavljen v obliki slovarskih del in pravil ter slovničnih opisov. Ker pa se različne jezikovne zadrege uporabnikov, povezane tako z rabo knjižnega jezika kot tudi s tolmačenjem obstoječih priročnikov, porajajo pri vsa- kodnevnih jezikovnih izbirah, je bila za njihovo sprotno usmerjanje ustanovljena spletna Jezikovna svetovalnica. Za raziskovalce inštituta je svetovalna dejavnost ne le odgovarjanje na konkretna uporabniška vprašanja, temveč tudi rastoč na- bor problemskega gradiva, ki ga je treba upoštevati pri koncipiranju uporabnih jezikovnih priročnikov tako z vidika vsebine kot tudi z vidika organiziranosti in prezentacije. Odgovori v Jezikovni svetovalnici zato niso le hitre jezikovne in- tervencije, ki prinašajo odgovore na aktualna vprašanja, ki jih v priročnikih ni mogoče najti, temveč prinašajo tudi tolmačenje zahtevnejših mest v jezikovnem sistemu in priročnikih, apliciranje novih primerov na obstoječa pravila v pravopisu in slovnici, gradivske raziskave, opozorila na premike v jezikovnih navadah in na jezikovno raznolikost ter na novo odkrita dejstva o našem jeziku in družbi, ki ga uporablja. V Jezikoslovnih zapiskih bodo redno objavljeni za objavo primerno razširjeni in z znanstvenim aparatom opremljeni prispevki zadnjega polletnega obdobja, ki jih je kot izstopajoče ali vsebinsko navdihujoče izbralo uredništvo svetovalnice, in sicer tako z namenom predstavitve dejavnosti sodelavk in sodelavcev Inštituta za slovenski jezik kot tudi zaradi predstavljanja konkretnih odgovorov tistemu delu jezikoslovne javnosti, ki raje posega po tiskani strokovni periodiki. 173Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 173–177 Helena DobrovolJc – Manca Černivec Ali je večer sredin aLi sredni? cobiss: 1.04 Https://Doi.org/10.3986/Jz.30.2.10 vprAšAnje Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo: https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzav- no-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrt- kove-tekme/687408. Vprašal sem več starejših slavistov in nobeden se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju. OdgOvOr Samostalnik sreda v pomenu ‘tretji dan v tednu’ uvršča Anton Bajec v monografiji Besedotvorje (1952) med t. i. »personificirane« samostalnike, iz katerih je mogoče tvoriti pridevnike tudi z obrazilom -in. Druga pridevniška tvorjenka, izpeljana iz samostalnika sreda, pa je sredni, izpeljanka z obrazilom -ni (iz sreden) (po analo- giji s sobota – soboten, sobotni). Vrstne pridevniške izpeljanke iz poimenovanj za dneve v tednu imajo lahko različna priponska obrazila: ༰ obrazilo -ov (ponedeljkov, torkov, četrtkov, petkov večer), ༰ obrazilo -ni (sobotni večer; sredni večer), ༰ obrazilo -in (sredin večer), ༰ obrazilo -ski (nedeljski večer; v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) tudi ponedeljski). Sistem knjižnega jezika pri tvorjenkah iz samostalnika sreda dopušča rabo obeh pridevniških tvorjenk – sredni in sredin; o tem, katera je za rabo v knjižnem jeziku bolj priporočljiva, pa odločajo prevladujoče navade jezikovnih uporabnikov. Helena Dobrovoljc ༰ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana ༰ helena.dobrovoljc@zrc-sazu.si ༰ https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 Manca Černivec ༰ ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana ༰ manca.cernivec@zrc-sazu.si ༰ https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 174 Helena Dobrovoljc – Manca Černivec  Ali je večer sredin ali sredni? V preteklosti so jezikoslovci pridevnik sredin odsvetovali, čeprav je v rabi očitno živel, kakor trdite tudi sami. V sodobni rabi pa se je pridevnik sredni že umaknil pridevniku sredin. Odraz te ugotovitve je tudi slovarska redakcija v dru- gi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014), v katerem je uporabnik usmerjen k pridevniku sredin: sréden -dna -o prid. (ẹ̑) sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji srédin -a -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne Širša obrazložitev Jezikoslovno preganjanje tvorjenk iz samostalnikov ženskega spola, ki ne po- menijo »določne ženske osebe in žive stvari«, se je začelo že v 19. stoletju (Ci- gale, Pleteršnik) in dobilo pravilo v prvem in drugem slovenskem pravopisu – SP 1899 (Levec) in SP 1920 (Breznik). Naraščajoča raba pa je vplivala na omehčanje tega pravila, kar se je pokazalo v pravopisu leta 1935, v katerem sta avtorja Breznik in Ramovš že kodificirala oblike, kot so Zvonov urednik, po- vedkovo določilo, vodikov sulfid, smokvin list, Jutrov dopisnik, puškino kopito, Ljub ljaničini pritoki ... Nekatere od teh oblik so izzvale kritiko, zato je revidi- rana in s čitankarskimi slovnicami usklajena izdaja iz leta 1937 prinesla tudi spremembe (npr. pritoki Ljubljanice). Stanje v tedanji rabi povzema Anton Bajec v monografiji Besedotvorje (1952), v kateri – kritičen do Breznikovega in Pleteršnikovega purističnega zavračanja v rabi živih tvorjenk – opozori na ustrezno določilo SP 1950, kar komentira takole:  Tvorba svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, ki izražajo živo osebo, je po- polnoma korektna: materina skrb, hčerin svet, mačehina skrb, sestrina kamri- ca, Marijini laski ...  Svojilni pridevniki z obrazilom -in so izpeljani tudi iz živalskih pridevnikov (kravino mleko), pogosto jih nadomeščajo tvorjenke z obrazilom -ji, ki izka- zuje »splošno svojino« (kravje mleko). Zaradi potrebe po edninski svojini so nastale dvojnice: grličin – grlični, kunin – kunji. Samo oblike z -in imajo zlas- ti samostalniki na -ka in -ha, pri katerih bi drugačne tvorbe preveč spreme- nile podobo: kavka – kavkin (ne kavčji), ščuka – ščukin (ne ščučji). Kadar ni poudarjena ednina, si jezik pomaga drugače, tudi z obrazilom -ov (lipov les).  V knjižnem jeziku pridevnike na -in delamo tudi iz »mlajših« imen rastlin (astrin cvet, bananin sad, citronin sok, endivijino seme, gladiolin list, melonin sad, metin čaj, mirtin venec, platanin list, potonikin cvet; redko pri starej- ših: marjetičin cvet).  Pridevnike na -in tvorimo tudi iz tako imenovanih poosebljenih (personificira- nih) samostalnikov (Matica – Matičina izdaja; luna – lunin krajec). V razdelku 175Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) o obrazilu -ov (str. 26) Bajec med personificirane samostalnike sicer prišteva tudi imena za mesece, dneve in prste na roki: aprilovo vreme, suščev prah, grudnove kvatre; ponedeljkova, torkova, petkova jed; mezinčev, sredinčev, prstančev, kazalčev ... Ko govorimo o samostalniku sreda, ga lahko uvrstimo med tiste, po Bajčevo »per- sonificirane« samostalnike, iz katerih lahko (ob obrazilu -en) izpeljujemo tudi pri- devnike z obrazilom -in. Sistem torej omogoča obe pridevniški tvorjenki, o tem, katera je za rabo v knjižnem jeziku v posameznih kontekstih bolj priporočljiva, odloča ustaljenost v rabi, na kar opozarjajo jezikoslovci že približno 80 let: kodi- ficirano jezikovno normo določajo kolektivne navade; če je knjižni jezik odraz teh navad, je razlogov za nesporazume zelo malo. Poglejmo, kako je z jezikovnimi navadami pri tvorbi pridevnikov iz samostal- nika sreda in kako se odražajo v slovarjh knjižnega jezika od leta 1970 dalje. (1) Slovar slovenskega knjižnega jezika (1970–1991) V prvi izdaji SSKJ (1970–1991) je iztočnici sredin pripisan normativni kvalifikator neustaljeno, ki zaznamuje »[b]esed[o], pomen ali zvez[o], ki se kljub dosedanjim pre- povedim dosti uporablja« (Uvod v SSKJ: § 157). Raba je ponazorjena z zgledom sre- dino popoldne, predlagano je, da uporabniki pridevnik sredin nadomeščajo s sreden. srédin -a -o prid. (ẹ̑) neustalj. sreden: sredino popoldne sréden -dna -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji (2) Slovenski pravopis 2001 V Slovenskem pravopisu 2001 se usmerja od pridevnika sredin k nevtralni oz. navadnejši sopomenki (§ 23) sreden (ki je tehnična iztočnica, kontekstualno je uslovarjena le določna oblika tega pridevniškega para, ki izraža vrstni pomen): srédin -a -o (ẹ̑) sreden: ~o popoldne sréden -dna -o (ẹ̑) srédni -a -o (ẹ̑) ~ večer (3) Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014) V drugi izdaji SSKJ (2014) so prikazane aktualne knjižnojezikovne navade, zato je tudi slovarsko prikazana nevtralnost pridevnika sredin (k rabi tega nadrejenega sinonima glede na jezikovno rabo slovar celo usmerja: prikazano z ležečim tiskom (Uvod v SSKJ2: § 49)): sréden -dna -o prid. (ẹ̑) sredin: rad se je spominjal srednih pomenkov po večerji srédin -a -o (ẹ̑) pridevnik od sreda: sredina seja državnega zbora; sredino popoldne 176 Helena Dobrovoljc – Manca Černivec  Ali je večer sredin ali sredni? Ali je ta sprememba v slovarju knjižnega jezika podkrepljena s stanjem v rabi? Da, v rabi se je pridevnik sredni umaknil pridevniku sredin, kar izkazuje pregled stanja v korpusnem gradivu. Preglednica 1: Pojavljanje pridevnika sredni in sredin v korpusih Gigafida 2.0, Janes in slWac Samostalnik Splošna svojina, vrsta Edninska svojina sreda sredni sredin Gigafida 2.0 208 10.200 Janes 192* 699 slWac 453* 4890 Opomba: Z zvezdico (*) je označen visok korpusni šum. Zapisana je izkazana pogostnost iskanega zaporedja črk, ki ni zanesljiva. Ročni pregled izpisov namreč izkazuje, da pogosto sploh ne gre za iskani pridevnik, temveč za pogovorni zapis (*sredni namesto srednji, npr. srednja šola) ali tipkarske napake (pridevnike, ki niso izpeljani iz dneva v tednu). Pojav ni omejen zgolj na ta samostalniško-pridevniški par, se pa ustaljenost v rabi od primera do primera razlikuje, kar kaže primerjava pogostnosti pridevniških tvorjenk iz samostalnikov ajda in vlada. Preglednica 2: Pogostnost pridevniških tvorjenk iz samostalnikov ajda in vlada v korpusih Gigafida 2.0, Janes in slWac Samostalnik Splošna svojina, vrsta Edninska svojina Snov ajda ajdni ajdin ajdov Gigafida 2.0 0 35 4831 Janes 0 0 1066 slWac 0 58 3695 vlada vladni vladin Gigafida 2.0 102.683 774 Janes 5118 71 slWac 35.262 315 koRpUsni viRi Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., Corpus of Written Standard Slovene Gigafida 2.0, Slovenian langu- age resource repository CLARIN.SI, 2019, http://hdl.handle.net/11356/1320. Janes = Janes, Jezikoslovna analiza nestandardne slovenščine, https://www.clarin.si/ske/#dashbo- ard?corpname=janes. slWaC = slWaC, Slovenian corpus from the web, https://www.clarin.si/ske/#dashboard?corpna- me=slwac. liteRatURa Bajec 1950–1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1950–1959. 177Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Breznik 1920 = Anton Breznik, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslovanska knjigarna, 1920. Levec 1899 = Fran Levec, Slovenski pravopis, Dunaj: Cesarsko kraljeva zaloga šolskih knjig, 1899. Breznik – Ramovš 1935 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: izdalo in založilo Znanstveno društvo, 1935. Breznik – Ramovš 1937 = Anton Breznik – Fran Ramovš, Slovenski pravopis, Ljubljana: Jugoslo- vanska knjigarna, 1937. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11970–1991, https://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, spletna objava 2014. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (11970–1991), www.fran.si. 179Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 179–181 tina lengar verovnik iZbira ločila Za oPredelitev obdobja med dvema časovnima točkama Cobiss: 1.04 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.11 vpRašanje Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Pro- blem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.  Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št  Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št. Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vpra- šanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča ‘del enega in druge- ga leta’, se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot ‘oziroma’. odgovoR Gradivo združenega besedilnega korpusa metaFida kaže, da se kombinacija okraj- šave ok. (za okoli), letnic in ločil (pomišljaja oz. poševnice) pojavlja v dveh primerih. (1) V prvem primeru je z ok. označeno približno leto začetka ali konca nečesa (ali obojega). Največkrat gre za leto rojstva osebe, redkeje za leto smrti ali za oboje: Luka Knafelj (ok. 1621–1671), največji dobrotnik slovenskih študentov vseh časov, naj bi bil rojen v Ribnici na Dolenjskem. Tina Lengar Verovnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  tina.lengar-verovnik@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0002-8454-6160 180 Tina Lengar Verovnik  Izbira ločila za opredelitev obdobja med ... Kay, John (1704–ok.1764), britanski izumitelj tekstilnih statev Ime je ta »odklon« dobil od teologa Pelagija, učenega meniha (ok. 355–ok. 425), ki je bil verje- tno rojen nekje v Veliki Britaniji. Šems Ed Din Muhamed (ok. 1325/6–ok. 1390) je znan po imenu Hafis, kar pomeni »tisti, ki zna Koran na pamet«. Za zaznamovanje trajanja je v vseh primerih pričakovano uporabljen predložni po- mišljaj, ki nadomešča predloga od in do. Zanimiva pa je raba poševnice v zadnjem primeru, ki ob okrajšavi ok. dodatno zaznamuje dvom o natančni letnici, ko gre za niz začetek – konec. V gradivu je poševnica tudi sicer pogosto rabljena v takih primerih, torej ko je predložni pomišljaj že »zaseden«, npr.: Isaac Posch (ok. 1591–1622/3) je najpomembnejši zgodnjebaročni skladatelj, ki je v zgodnjem 17. stol. deloval tudi na območju današnje Slovenije. Motiv drug na drugega položenih trilistov v vrhnjem delu okna srečamo v Parizu (Saint-Chapel- le, Gornja kapela, 1241–1245/48). Najpomembnejši makedonski vladar v 5. stol. pr. n. š. je bil Aleksander I. (ok. 495–450/40) s pridevkom Philhellénos, ki si je zelo prizadeval za širjenje grške kulture. starejša železna ali halštatska doba (ok. 800/750–400 pr. n. š.) (2) Poševnica kot ločilo med dvema enotama (besedama, besednima zvezama, številkama ipd.) sicer navadno zaznamuje pomen ali, redkeje in. Zato se pri letnicah običajno pojavlja pri dveh zaporednih letih, zlasti ko govorimo o časovnih obdobjih, ki obsegajo del enega in del drugega leta, npr. smučarska sezona 1996/97, študijsko leto 2023/24 ipd. Pri zaznamovanju obdobij v primerih, kakšne opisujete vi, je poševnica – če gre za edino ločilo – sicer redka, vendar se pojavlja in še zdaleč ne zaznamuje zgolj obdobja zaporednih let. Že iz zgoraj navedenih primerov je razvidno, da je lahko rabljena za zamejitev daljšega časovnega okna, znotraj katerega se je nekaj (naj- verjetneje) zgodilo. Ti časovni razponi so različno dolgi, iz zgledov pa je mogoče razbrati, da avtorji domneve najpogosteje postavljajo za časovno okno enega, treh, petih ali desetih let, npr.: Alegorija Zgodovine, ok. 1772/73, freska v Vatikanski knjižnici Slika 5: Univerzitetno mesto Göttingen, pogled z jugovzhoda (ok. 1734/1735). Velika sredstva za razvoj je terjal ok. 1490/93 odprti idrijski živosrebrni rudnik, ki mu gre po- sebno mesto v razvoju evropskega zgodnjega kapitalizma. Nadangel Mihael se bojuje z zmajem, Apokalipsa iz Metropolitanskega muzeja v New Yorku, nastalo ok. 1300/1325 nekje v zahodni Franciji Ok. 500/475 pr. n. š. je senat postal središče države, izvršilno oblast je opravljal magistrat. Freska iz španskega samostana San Pedro de Arlanza, ok. 1220/30. Tako se je v župnijski cerkvi sv. Jakoba v Stendalu ohranilo poslikano okno s podobo donatorja Konrada Brunchorsta, meščana, napravljenega v plemiško obleko (ok. 1370/80). 181Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Pogostejše ločilo je v takih primerih predložni pomišljaj, ki zaznamuje prvo in zadnjo mogočo časovno točko nastanka oz. dogoditve nečesa, ne glede na to, ali gre za obdobje enega, dveh, treh, štirih … let, npr.: V Dami s hermelinom (ok. 1489–1490, levo), portretu Cecilie Gallerani, je Leonardo ujel svetlo iskrenje na obrazu te inteligentne ženske in upodobil še bogate barve njenega oblačila. Bratje Limburški: September; za Sijajni horarij vojvode Berryjskega, ok. 1412–1416. Sandro Botticelli: ilustracija iz Božanske komedije, ok. 1490–1496, perorisba. Kipu mrtvega Kristusa (ok. 1500–1520) manjkajo trnova krona, roke in spodnji del nog. Obe ločili sta v gradivu – za razliko od vejice, ki jo prav tako omenjate – torej izpričani, pogostejša in zaradi ustaljenega pomena zamejevanja obdobij povednej- ša pa je bržkone raba predožnega pomišljaja. Poševnico je zlasti smiselno upo- rabljati v primerih, ko zaznamujete trajanje in je zagotovo znana le ena letnica, medtem ko je druga zgolj okvirna. ViRi Dobrovoljc idr. 2020 = Helena Dobrovoljc idr., O poševnici med številkama in vezaju med dvema imenoma, Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2020, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4445/o-po%C5%A1evnici-med-%C5%A1tevilkama-in- -vezaju-med-dvema-imenoma. metaFida = Korpus metaFida, https://www.clarin.si/ske/#dashboard?corpname=mfida10. SP 2001 P = Pravila, v: Slovenski pravopis, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001, 2–270, https://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/datoteke/Pravop is_Pravila.pdf, spletna objava 2014. 183Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 183–185 Miha sUšnik etimološka Razlaga slovenskega toponima TičniCa Cobiss: 1.04 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.12 vpRašanje Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi, ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ali ga je moč časovno ožje umestiti. odgovoR Ime Tičnica je neredko ledinsko ime, ki ga je bodisi treba povezati z občnim ime- nom tȋčnica ‘prostor, kjer se lovi ptice’ ali pa je kakor le-ta posamostaljeno s pri- pono -ica iz pridevnika ptȋčən, ž. sp. ptȋčna, ki pripada tako samostalniku ptȉč, rod. ptíča ‘avis’ kot tudi ptíca, rod. ptíce ‘isto’, oziroma je s konglomeratno pripono -nica po vzoru drugih imen takega tipa, npr. Bltnica, Dtelnica ipd., neposredno tvorjen iz omenjenih samostalnikov, najbrž prav tako v kontekstu lova na ptice. Zaradi morfemske transparentnosti imena skozi vse obdobje od slovanske naselitve se časovni zamejitvi imena lahko približamo le z zgodovinskimi zapisi, kot je za Tičnico pri Vrhniki npr. zapis Tisniza/Tisnitza na Jožefinskem vojaškem zemlje- vidu iz druge polovice 18. stoletja ali za Tičnico blizu Gorenje vasi pri Leskovcu omemba v avstro-ogrskem Gemeindelexikon von Krain iz leta 1905. Maks Pleteršnik v svoji zbirki zemljepisnih imen (PRZZI) iz preloma 19. v 20. stoletje v sklopu imen iz leksemov ptȉč in ptíca navaja ime (P)tičn(i)ca kot pogosto ime za njivo, travnik, pašnik, gozd ipd. v nekdanjih avstrijskih deželah Kranjsko, Štajersko in Koroško ter ime Stara Tičenca za gmajno v (tedanji) občini Dolenji Logatec. Ob teh navaja še (P)tičn(i)k kot ime gozda in njive v (tedanji) občini Trojane ter Tičnik za njivo v občini Konj v političnem okraju Litija. Po Bad- juri (1953: 263) se Tíčnica, narečno Tičenca, radi imenujejo nad vasmi vzpenjajoči se gozdovi po deželi in v hribih. Ime hriba Tičnica pri Vrhniki se pojavlja na Jože- finskem vojaškem zemljevidu kot Tisnitza, na kopiji Tisniza (SVZ 1763–1787 2: Miha Sušnik  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  miha.susnik@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-7014-3312 184 Miha Sušnik  Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica 170), prisotno je tudi na kasnejših zemljevidih. V Atlasu Slovenije (1986: 357) je Tičnica dvanajstkrat gorsko ime (od tega enkrat kot Tičenca), enkrat ime zaselka blizu Gorenje vasi pri Leskovcu (to se pojavlja tudi v avstroogrskem Gemein- delexikon von Krain 1905: 39), Tičnik pa le enkrat gorsko ime. V Atlasu okolja se Tičnica kot zemljepisno ime pojavlja 83-krat, Tičenca devetkrat, Tičnik dvaj- setkrat. Danes je Tičnica tudi ime ulice na Vrhniki, v Logatcu in Vitanju (portal Krajevna imena). Besedi se pojavljata tudi kot občni imeni, povezani z lovom na ptice, in sicer po SSKJ (p)tȋčnica in (p)tȋčnik pomenita ‘ptičja kletka; kletka za lovljenje ptičev’, po Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju pa ptȋčnik pomeni ‘Vogelhaus’, tj. ptičja hišica ali tudi kletka, in ‘priprava, s katero ptice love’, ptȋčnica pa ‘Vogel- hütte’, tj. skrivališče pri lovljenju ptic, ‘Vogelherd’, tj. gumno (Cigale 1860) oz. prostor, kjer se lovi ptice, ali tudi ‘ptičja hišica/kletka’; obe besedi nastopata tudi kot fitonima. Pri Pleteršniku predstavljeno pomensko razmerje med leksemoma se pojavlja tudi pri Pohlinu, prim. Tizhènza = [tičənca] ‘Vogelhütte; Area aucupa- toria’ (1781) in Tizhnek = [tičnək] ‘Vogelhause’ (Pohlin 1768: 119). Enako tudi Hipolit za lat. Aviarum pratum, n. Vogelthön navaja tyzhniza (Hipolit I (prepis): 62), za lat. Ornithon, n. Vogelhaus, Vogelkefich pa týzhniza in týzhnik (Hipolit I: 420). Beseda se pojavlja še v Kastelčevem oz. Vorenčevem Dictionarium Latino- -Carniolicum kot tÿzhniza ‘auiarium’. Pri imenih Tičnica in Tičnik bi lahko enako kot pri občnoimenskih ustreznikih šlo za s pripono -ica oz. -ik formalno posamostaljen pridevnik ptȋčən, ž. sp. ptȋčna ‘tak, ki je v zvezi s ptiči/pticami’, ki se potrjuje v gozdnem imenu (P)tičn(i) Vrh (občina Naklo, PRZZI) in pri Hipolitu, prim. Týzhna hísha za lat. Ornithon, n. Vogelhaus, Vogelkefich (Hipolit I: 420), týzhnu sedíszhe za lat. Sedile, n. ort da die Vögel sich sezen (Hipolit I: 595), tyzhniga vjdesha ſlushba inu opravílu za lat. Auguratus, n. Vogelwaarsagerambt (Hipolit I (prepis): 62); v tem primeru gre verjetno za nadomeščanje zvez tipa ptȋčna njíva, ptȋčni gȍzd ipd. Druga možnost je, da gre za neposredno tvorbo s konglomeratno pripono -nica oz. -nik s pomenom ‘tisti, ki je v zvezi s ptiči/pticami’ po uveljavljenem imenotvornem vzorcu, prim. imena njiv Bltnica, Dtelnica, Gnojn(i)ca ipd. (PRZZI). V obeh primerih pomen- ska motivacija verjetno ni zgolj prisotnost ptic, ker tako poimenovanje denotata ne bi dovolj natančno določalo – morda je posredi prav kontekst lova na ptice. Tretja možnost je, da gre za občnoimensko besedo tȋčnica ‘prostor za lovljenje ptic’ z metonimijo. Ime zaselka Tičnica blizu Gorenje vasi pri Leskovcu kakor tudi imena omenjenih ulic so gotovo transonimizirana iz ledinskega imena. Obrušenje sklopa pt- > t-, ki ga obravnavane besede izkazujejo, je značilno za Goriško, Kranjsko, spodnje ter srednje Štajersko in širše; medtem ko knjižni zapisi iz 16. stoletja najverjetneje še odražajo v narečjih ohranjeno vzglasje, je zapise s pt- od 17. stoletja dalje razumeti kot poknjižene (Ramovš 1924: 178). Pridevnik 185Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ptȋčən je mogoče izvajati tako iz ptȉč, rod. ptíča < psl. *pъt-ťь kot tudi iz ptíca, rod. ptíce < psl. *pъt-ca, ki sta s pripono *-iťь oz. *-ica izpeljana iz izhodiščnega samostalnika psl. *pъt ‘ptica’, saj podstava pridevnika ptȋčən < *pъt-ť-ьnъ oz. *pъt-č-ьnъ zaradi sovpada izhodiščnega *ť (preko mehkega *ć) in *č na večini slovenskega jezikovnega ozemlja razen zahodnega obrobja ni razvidna. Tudi v akcentskem oziru podstave ni mogoče natančneje določiti, saj je bil naglašeni samoglasnik v priponi v obeh primerih staroakutiran. liteRatURa Atlas okolja = Atlas okolja, Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), https://gis.arso.gov.si/ atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso. Atlas Slovenije 1986 = Atlas Slovenije, 109 preglednih kart v merilu 1 : 50 000 in Slovenija v sliki in besedi, Ljubljana: Mladinska knjiga – Geodetski zavod SR Slovenije, 11986. Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija: terensko izrazoslovje, Ljubljana: Državna za- ložba Slovenije, 1953. Cigale 1860 = Matej Cigale, Deutsch­slovenisches Wörterbuch I–II, Laibach: Joſef Blasnik, 1860. Gemeindelexikon von Krain 1905 = Gemeindelexikon von Krain, bearbeitet auf Grund der Ergeb- nisse der Volkszählung vom 31. Dezember 1900, herausgegeben von der k. k. statistischen Zentralkommission, Wien: K. k. Hof- und Staatsdruckerei, 1905. Hipolit = Hipolit Novomeški, DICTIONARIUM TRILINGUE EX TRIBUS NOBILISSIMIS EUROPÆ LINGUIS COMPOSITUM IN ANTERIORI PARTE LATINO-GERMANICO-SCLAVONICUM IN POSTERIORI PARTE. GERMANICO-SCLAVO-LATINUM, 1711–1712, https://www.dlib. si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZIRC8O2. Kastelec – Vorenc = Matija Kastelec – Gregor Vorenc, DICTIONARIVM LATINO-CARNIOLICVM, 1680/1685, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKBDPGX3/. Krajevna imena = Krajevna imena, Statistični urad Republike Slovenije (SURS), https://www.stat. si/krajevnaimena/Settlements/ByRegion. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko­nemški slovar: transliterirana izdaja, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, 2006 (11894–1895), https://www.fran.si/136/maks-pletersnik-sloven- sko-nemski-slovar, spletna objava 2014. Pohlin 1768 = Marko Pohlin, KRAYNSKA GRAMMATIKA, Laybach: Joh. Friedr. Eger, 1768, https:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWHKCVY6. Pohlin 1781 = Marko Pohlin, TU MALU BESEDISHE TREH JESIKOV, Laibach: gedruckt und zu haben bey Johann Friedrich Eger, 1781, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FU7E- 7FMB. PRZZI = Maks Pleteršnik, Pleteršnikova rokopisna zbirka zemljepisnih imen, ur. Metka Furlan – Miha Sušnik, Ljubljana: ZRC SAZU – Založba ZRC, 2021, https://przzi.zrc-sazu.si/. Ramovš 1924 = Franc Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika II: konzonantizem, Ljublja- na: Učiteljska tiskarna, 1924. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11970–1991, https://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika, spletna objava 2014. SVZ 1763–1787 2 = Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 2, Sekcije – Sektionen 189–191, 201–205, 212–216, 219, 220, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU – Arhiv Repub- like Slovenije, 1996. 187Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) jUbileji 189Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 189–192 Metod ČePar ob devetdeseti obletnici dR. fRanceta novaka Cobiss: 1.18 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.13 France Novak, dolgoletni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, letos praznuje svoj devetdeseti rojstni dan. Kot prvi vodja Sekci- je (zdaj Oddelka) za zgodovino slovenskega jezika je postavljal temelje dela za zgodovinski slovar slovenskega jezika. S svojo strokovnostjo in pedantnostjo je v slovenski leksikologiji pustil pomemben pečat. Rodil se je kmečkim staršem na Gorenjem Vrhu pri Dobrniču, gimnazijo pa je obiskoval v Novem mestu. Spominjam se, kako mi je razlagal, da je kot vozač takrat veliko časa preživel na vlaku in da je v tistem času v neki glasbeni skupini igral saksofon. Po maturi leta 1955 se je vpisal na slavistični oddelek ljubljan- ske Filozofske fakultete. Diplomiral je leta 1960 iz slovenskega in srbohrvaškega jezika s književnostma. Nato je na isti fakulteti vpisal tretjestopenjski študij, smer slovanska etimologija in onomastika. Za magistrsko nalogo z naslovom Slovensko jamsko imenoslovje je leta 1965 dobil Prešernovo nagrado za študente. Doktorsko disertacijo z naslovom Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih prote- stantskih piscev 16. stoletja je zagovarjal leta 1995. Leta 1964 se je zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je v Leksikološki sekciji kot avtor in sourednik sode- loval pri pripravi prvih dveh knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Z delom na inštitutu je začel kot asistent. V naziv višji strokovni sodelavec je bil izvoljen leta 1972, leta 1983 v naziv strokovni svetnik, leta 1994 je postal strokovni sodelavec s specializacijo, leta 2001 pa samostojni strokovni sodelavec specialist v humanistiki. Svoje strokovno znanje je izpopolnjeval tudi v tujini. Leta 1965 je bil pet mesecev na izpopolnjevanju v Pragi na Filozofski fakulteti Karlove univerze ter na Inštitutu za češki jezik, leta 1971 pa mesec dni v Moskvi. Oktobra leta 1976 je prestopil v na novo ustanovljeno Sekcijo za zgodovino slovenskega jezika. Njeno poslanstvo naj bi bila izdelava zgodovinskih slovarjev s poudarkom na izdelavi Slovarja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki se je kasneje preimenoval v Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Metod Čepar  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  metod.cepar@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0002-4925-4197 190 Metod Čepar  Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka France Novak je bil vse od ustanovitve leta 1973 tudi član Komisije za historične slovarje slovenskega jezika, ki je pod predsedstvom akademika Franceta Bezlaja sprva vodila delo sekcije. 24. aprila 1987 pa je uradno postal vodja sekcije. Ob strokovnem delu je deloval tudi na pedagoškem področju. Več kot dvajset let je poučeval slovenski knjižni jezik in poslovno komuniciranje na Višji oz. Visoki upravni šoli v Ljubljani, ki je kasneje prerasla v Fakulteto za upravo. Kot docent za slovenski jezik je od leta 1998 predaval nekaj generacijam študentov na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Opravljal je tudi več uradnih funkcij. V letih 1992–1995 je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije, od leta 1992 je bil več kot desetletje član Delovne komisije za jezikovno načrtovanje in jezikovno politiko pri Odboru za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije, v letih 1996–1999 pa tudi član Upravnega odbora ZRC SAZU. Od leta 1997 je več let kot član uredni- škega odbora vsebinsko in programsko sooblikoval Jezikoslovne zapiske. Najzgodnejši prispevek v jubilantovi bibliografiji je članek, napisan ob petde- seti obletnici smrti pesnika Silvija Strahimira Krajnčevića (Tribuna 1958). Krono- loško mu sledi dolga vrsta ocen literarnih del, ki so v letih 1960–1964 izhajale pri Naši sodobnosti oz. Sodobnosti ter razkrivajo avtorjevo živo zanimanje za domačo in tujo literaturo, zlasti za poezijo. V Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Naših pogledih in Gospodarskem vestniku pa je hkrati že objavljal jezikoslovne članke, ki nakazujejo njegovo kasnejšo pot. Štiri osnovna področja njegovega raziskova- nja jezika so bila: slovaropisne teme, besedoslovne raziskave, obravnave funkcij- ske zvrstnosti jezika in jezikovnozgodovinske teme. S slovaropisjem se je ukvarjal že v najzgodnejših objavah, kot sta ocena poskus nega snopiča Etimološkega slovarja slovenskega jezika (Naši razgledi 1963) ali ocena poskusnega snopiča SSKJ (Sodobnost 1964). Izid prvega dela SSKJ ga je spodbudil k prikazu slovenske leksikografije (O razvoju slovenske leksikografije, VI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1970). Ukvarjal se je s problematiko priprav na zgodovinski slovar, konkretneje s popolnim izpisom gradiva slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Kot soav- tor in sourednik je sodeloval pri pripravi poskusnega snopiča za Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, ki je izšel leta 2001. Bil je soavtor Besedja slo- venskega knjižnega jezika 16. stoletja in prve knjige Slovarja slovenskega knjiž- nega jezika 16. stoletja, ki je izšla leta 2021, od leta 2022 pa je spletna različica dostopna tudi na portalu Fran; v njej je avtor 87 geselskih sestavkov. To je tudi zadnji zapis v njegovi osebni bibliografiji, ki na najboljši možni način zaokrožuje njegovo vseživljenjsko prizadevanje in poslanstvo. Omeniti pa je treba še njegovo sodelovanje pri pripravi poskusnega snopiča Slovarja stare knjižne prekmurščine (Ljubljana 1988) in njegova prizadevanja (1994) za evidentiranje besednega zak- lada slovenskega govorjenega jezika po posameznih krajih. 191Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) S pripravo slovarja jezika slovenskih protestantov je povezanega tudi naj- več njegovega strokovnega udejstvovanja. Slovenski knjižni jezik 16. stoletja je dojemal kot sistemsko celoto in se je zato posvečal raziskovanju vseh ravnin (glasovne, naglasne, oblikoslovne, besedotvorne, skladenjske, besedne, stilistične in pravopisne). Tako je npr. v razpravi Kako so protestantski pisci 16. stoletja poimenovali nove pojme (450-letnica slovenske knjige in slovenski protestanti- zem, 2001) obravnaval prevzemanje novega besedja v slovenski knjižni jezik 16. stoletja. Te problematike so se po avtorjevih ugotovitvah lotevali na več načinov: od tvorjenja novih besed in prevzemanja tujih do uporabe že znanih govorjenih besed. V razpravi Samostalniška večpomenskost v knjižni slovenščini 16. stoletja glede na prevodne zglede (Slavistična revija 46, 1999) pa predstavlja glavni tip motivacij za samostalniško večpomenskost v drugi polovici 16. stoletja. Veliko jubilantovega strokovnega znanja, slovaropisnih izkušenj in rezultatov dolgole- tnih leksikoloških raziskav je vtkanih v poskusni snopič Slovarja slovenskih pro- testantskih piscev 16. stoletja. Veliko načel, ki so bila oblikovana takrat, se je uveljavilo tudi pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki predstavlja konkretno realizacijo snopiča. Vztrajno in v tesni povezavi s slovarskim delom se je France Novak loteval besediloslovnih tem. Z njimi zaobsega tipologijo besedja pri posameznih piscih iz naše literarne preteklosti. V Trubarjevem delu CATECHISMVS S DVEIMA ISLA- GAMA iz leta 1575 to vprašanje obravnava znotraj dela, v delih Janka Kersnika pa ga razširi na celoten opus. Med dela, ki jih je sam uvrščal med svoje pomembnejše raziskovalne dosežke, sodi razprava iz Jezika in slovstva (1974/75) Arhaizacija v Visoški kroniki, v kateri so obravnavani tipi starinskih izraznih sredstev, ki jih je Tavčar v tem delu namerno uporabil. Jedro celotnega Novakovega raziskovalnega dela predstavljajo pomeno- slovne teme, predvsem raziskovanje večpomenskosti. Tej tematiki se je posve- čal do konca svojega strokovnega ustvarjanja, zaključuje pa jo prispevek Večpo- menskost besed kot pomembna sestavina delovanja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, ki ga je predstavil na simpoziju 500 let reformacije (Maribor 2017). Novak je večpomenskost obravnaval tudi kot enega izmed poimenovalnih nači- nov v slovenščini, ki jim je prav tako namenjal veliko pozornosti v okviru jezi- kovnozgodovinskih raziskav in pri raziskavah sočasnih funkcijskih zvrsti (zlasti poslovnega in uradovalnega jezika). V svoji monografiji Samostalniška večpo- menskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (2004) je predstavil vse pomenskorazvojne modele, ki so bili v slovenskem knjižnem jeziku 16. stolet- ja aktivni pri tvorbi drugih pomenov (metaforizacija, metonimizacija, terminolo- gizacija, natančnejše določanje pomenov, približevanje, preobrnitev, poosebitev, besedna igra, frazeologizacija, simbolizacija, primerjava, nastanek priliških pome- nov in nastanek pomenov, vezanih na liturgična besedila). 192 Metod Čepar  Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka Več Novakovih razprav se ukvarja s terminološko problematiko. Najtemelji- teje je predstavljena slovenska jamska terminologija (Onomastica Jugoslavica 9, Zagreb 1982). Na podlagi jezikovne analize izbranih del iz preteklosti je izposta- vil tudi v njih uporabljeno matematično (Iz zgodovine slovenskega znanstvenega jezika: Pohlinova računica, Slovenski jezik v znanosti 1, Ljubljana 1986), čebelar- sko (Dajnkovo čebelarsko izrazje, Dajnkov zbornik, Maribor 1998) in alpinsko terminologijo (Terminološka prizadevanja s posebnim ozirom na Henrika Tumo, Socialni realizem v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana 1987). Predvsem v najzgodnejšem obdobju svojega raziskovanja se je France Novak intenzivneje ukvarjal tudi z imenoslovnimi temami, na primer v svoji magistrski nalogi, v prispevkih, objavljenih v Gospodarskem vestniku, v oceni Rospondove monografije Słowiańskie nazwy miejscowe z sufiksem -ьsk- (Onomastica Jugosla- vica 2, Ljubljana 1970) in v razpravi Imena v starejših slovenskih slovarjih (Zbor- nik Šeste jugoslovenske onomastičke konferencije, Beograd 1987). Pomembno področje, ki ga je pritegovalo, je funkcijska zvrstnost jezika, predvsem poslovnih in uradovalnih besedil. Na to se navezuje njegovo pedagoško delo na Fakulteti za upravo. Tam je leta 2001 izšel učbenik z naslovom Študijsko gradivo za jezikoslovni del predmeta Poslovno in uradovalno komuniciranje. Še po upokojitvi je bil jubilant mentor devetim diplomantom, kar jasno kaže na nje- govo predanost pedagoškemu delu. Posebno pozornost je namenjal tudi vprašanjem stilistke v poslovnih in ura- dovalnih besedilih. Na to tematiko je organiziral in vodil okroglo mizo v okviru Slovenskega slavističnega kongresa leta 1999 v Celju. Od leta 1967 do 1985 je pripravil cikel jezikoslovnih predavanj za Radio Ljub ljana, na področje dialektologije je posegel s fonološkim opisom govora Bučka. Skratka, France Novak se je rad udejstvoval na vseh jezikoslovnih področ- jih in prav povsod je skušal ohranjati visok nivo znanstvenega izražanja. Sam sem ga spoznal pet let po njegovi upokojitvi, ko je še vedno rad in zvesto hodil v sekcijo, ki jo je pomagal ustanoviti in oblikovati. S svojo sistematičnostjo je postavil temelje za nadaljnje delo sekcije. Iz lastnih izkušenj vem, da je na vsako vprašanje (tudi neumno) vedno rad izčrpno odgovoril. Tako sem ob njem kot mlad asistent doživel pretok modrosti in izkušenj, ki so se mu izoblikovale v času njego- vega raziskovalnega udejstvovanja. Hvaležen sem za izkušnjo sodelovanja z njim in mu z vsemi ostalimi člani oddelka želim vse najboljše. 193Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 193–196 Metka FUrlan voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dR. silva toRkaRja Cobiss: 1.18 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.14 Osebne obletnice so vedno prilika za vpogled v preteklost in prihodnost. Ko se je letošnjega 1. oktobra v Ljubljani ob pričetku študijskega leta s prihodom novih in starih znanja željnih študentov povečal vrvež na ulicah, je kolega dr. Silvo Torkar brez trušča obhajal svoj sedemdeseti rojstni dan, verjetno zadovoljen in hvaležen, da mu je življenje omogočilo vsrkati neizmerno količino znanj, da danes velja za priznanega in čislanega imenoslovca, na katerega se pogosto z različnimi ime- noslovnimi vprašanji obračajo številni posamezniki, strokovnjaki in laiki. Silvo Torkar ima v slovenskem jezikoslovju posebno mesto, saj je edini, ki se pri nas popolnoma in stalno posveča slovenski onomastični problematiki. Tako ga poz- najo tudi v širšem, slovanskem jezikoslovnem prostoru. Morda je zadovoljstvo ob slavju okrogle obletnice skalilo le, da si sam za rojstnodnevno darilo ni mogel po- dariti svoje nove knjige, ki naj bi izšla v tem letu, a žal še čaka na odhod v tiskarno. Čeprav je od leta 2022 upokojen, svoje onomastično poslanstvo brez prekinitve nadaljuje in čakajoča knjiga ni edina, ki jo lahko pričakujemo od njega, kot nam je bilo namignjeno. Otroštvo in mlada leta je Silvo Torkar, ki je bil rojen v jeseniški porodnišnici leta 1954, preživel med domačimi v Hudajužni na Tolminskem. Gimnazijska zna- nja je nabiral v Gimnaziji Tolmin, kjer je leta 1973 maturiral. Po diplomi na Filo- zofski fakulteti v Ljubljani iz ruskega jezika s književnostjo pod A in sociologije pod B leta 1978 je bil za diplomsko delo Nacionalno-ruska dvojezičnost v ZSSR v luči sociolingvističnih raziskav nagrajen s Prešernovo nagrado za študente Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Med letoma 1979 in 1989 je bil zaposlen v različnih podjetjih, od leta 1990 do upokojitve leta 2022 pa na Inštitutu za slo- venski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Še kot član Terminološke sekcije je bil v letih 2001–2003 zaradi široke razgledanosti in dobrega znanja vsaj dveh slovan- skih jezikov, ruščine in poljščine, izbran za strokovnega tajnika 13. mednarodnega slavističnega kongresa, ki je leta 2003 potekal v Ljubljani. Po tej zadolžitvi, ki jo je Metka Furlan  ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  metka.furlan@zrc-sazu.si  https://orcid.org/0000-0001-7531-6489 194 Metka Furlan  Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja opravil nadvse uspešno, je leta 2005 postal član Etimološko-onomastične sekcije. Ob že prej izraženi naklonjenosti do onomastike se je v novem delovnem okolju lahko temu področju posvetil popolnoma, z dušo in telesom, in dotedanje razi- skovanje slovenskega onomastičnega fonda vsebinsko in metodološko pomembno nadgradil, predvsem na toponimskem in antroponimskem področju, v slovenski in slovanski onomastiki pa postal pomembna referenčna osebnost. Kot v diahronijo usmerjenega onomasta in onomasta etimologa Silva Tor- karja odlikuje široka razgledanost po domači in tuji slovanski strokovni literaturi, ki mu je ob dobrem poznavanju in strogem upoštevanju slovenskih historičnih onomastičnih pisnih virov ter hkrati slovanskega onomastičnega zaledja omogo- čila, da je prepoznal marsikateri slovenski onomastični problem in ga tudi uspešno rešil. Poudarja, da šele čim večje število časovno različnih zgodovinskih zapisov v urbarjih, katastrih, matičnih knjigah in drugem arhivskem gradivu omogoča zas- ledovati spreminjanje imena toponimskega denotata, kar je ob drugih, predvsem narečnih in komparativnih slovanskih podatkih neizogibna podlaga za čim bolj zanesljivo razlago sodobnega toponima. Poučne so njegove analize, ki so pokazale, da je toponimsko gradivo, ki je bilo do sedaj na slovenskem zahodu ocenjevano kot substratno ali adstratno ali pa sploh tuje, dejansko slovenskega in tudi slovan- skega izvora (npr. prepletanje romanskih imen na -anŭ < lat. -anum s slovanskimi na -jane, analiza toponimov Avča in Davča). V prispevkih je v analizah toponim- skega gradiva večkrat pokazal, da historični zapisi konkretnega toponima kažejo na fonetične in druge jezikovne pojave v slovenskem jeziku, ki jih apelativni fond ne izkazuje več ali pa jih izkazuje v pičli meri. V tem smislu so njegove raziskave koristne in spodbuda za raziskovalce tudi zunaj onomastičnega področja. Pomembna je njegova obravnava onomastičnih problemov v okviru t. i. imen- ske besedne družine, ki pogosto omogoča uvid v posamezne toponimske razvojne stopnje in nastanek našega sodobnega toponomastičnega fonda. Kot zanimivost naj izpostavim, da sta na mednarodni konferenci v Korčuli leta 2006 dva različna referenta, Silvo Torkar in nizozemski komparativist Tijmen Pronk, vsak s svojega zornega kota prepričljivo pokazala, da je ime naše prestolnice Ljubljana slovan- skega in ne katerega koli drugega izvora, kot se je v preteklosti večkrat domne- valo. Čeprav se z nekaterimi Torkarjevimi rešitvami vedno ni mogoče strinjati, bo za prihodnje rodove na rešetu ostalo marsikaj spodbudnega, hvale vrednega in uporabnega. V letošnjem oktobru je njegova bibliografija znanstvenih in strokovnih del obsegala zavidljivih 350 enot, iz nje pa Silva Torkarja lahko spoznamo tudi v dru- gačni vlogi, kot neonomasta. Prevajal je iz ruščine, tudi gruzijske avtorje. Bil je pomembna gonilna sila pri ustvarjanju Ukrajinsko-slovenskega in slovensko-ukra- jinskega slovarja (2018). Med uredniško dejavnostjo naj izpostavim samostojno gostujoče urednikovanje tematsko zastavljenega 55. letnika ljubljanske revije 195Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Linguistica z naslovom Slovanski jeziki v stiku z neslovanskimi: diahroni onoma- stični pogled = Slavic/Non-Slavic language contact in the area of diachronic onomastics (2015), v katero je k sodelovanju pritegnil kar 19 avtorjev iz dvanajstih različnih držav. Kot sourednik je sodeloval pri zbornikih Ob jubileju Ljubov Vik- torovne Kurkine (2017) in Merkujevega zbornika (2007), Merkujeve monografije Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu (2006) in Pravnega terminološkega slovarja: do 1991, gradivo (1999). Med letoma 2000 in 2002 je bil član sloven- ske skupine jezikoslovcev pri mednarodnem projektu Słowiańska onomastyka. Encyklopedia (Varšava, Krakov). Z več geselskimi članki je sodeloval pri ustvar- janju nacionalnega projekta Enciklopedija Slovenije. Kot priznani strokovnjak na svojem področju je bil za recenzenta za onoma- stično tematiko vabljen v številna uredništva tujih onomastičnih revij (Voprosy onomastiki, Slavia Occidentalis itd.). Je član Komisije za slovansko onomastiko pri Mednarodnem slavističnem komiteju in od ustanovitve oktobra 2021 član sku- pine Pracownia Onomastyki Słowiańskiej na Instytutu Filologii Słowiańskiej Uni- verze v Vroclavu. Z referati je nastopal na več mednarodnih znanstvenih simpo- zijih in kongresih, tudi zunaj Slovenije, npr. v Velikem Novgorodu (2019), Brnu (2017), Krakovu (2016), Bratislavi (2014), Minsku (2013), Jekaterinburgu (2012, 2015), Lodžu (2013) in Korčuli (2006). Torkarjevo skrb za dvig imenoslovne kulture v Sloveniji odražajo njegova številna poljudnostrokovna predavanja o zemljepisnih imenih in priimkih ter sode- lovanja z onomastičnimi prispevki v različnih slovenskih medijih. V ta sklop bi bilo mogoče uvrstiti serijo člankov z naslovom Odstiranje slovenskih krajevnih imen, ki je med letoma 2012 in 2018 izhajala v Glasniku Slovenskega etnolo- škega društva. Pogosto je sodeloval v inštitutski Jezikovni svetovalnici, za katero je prispeval več kot dvesto razlag, predvsem priimkov. Tudi med inštitutskimi sodelavci je bilo znano, da se je rade volje in hitro odzival na različne onomastične dileme, ki so se porajale med nami. Verjamem pa, da je Silvo Torkar predvsem in tudi upravičeno lahko ponosen na svoj strokovni onomastični opus. Ob številnih izvirnih znanstvenih člankih, ki so bili objavljeni v domačem in tujem strokovnem tisku (revijah ali zbornikih), magistrskem delu Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske (2003) in diser- taciji Tvorba slovenskih zemljepisnih imen iz slovanskih antroponimov: identifi- kacija, rekonstrukcija in standardizacija (2010) v njegovi bibliografiji izstopata monogafiji Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske (2020) in Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine 1 (2023). Prva monografija, ki predstavlja znatno predelano in dopolnjeno magistrsko delo, saj ga je dopolnil z raziskavo toponimov z istega področja, je na simbolni ravni poklon rodni Tolminski, na katero kot naturalizirani Ljubljančan nikoli ni pozabil, saj so vprašanja zgodovinskega domoznanstva Baške doline in Tolminske njegova 196 Metka Furlan  Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja stalnica, v strokovnem oziru pa je njegova analiza gradiva »narejena po najboljših metodoloških vzorcih, ki se uporabljajo v sodobnih onomastičnih raziskavah na področju slovanskih jezikov«, kot je zapisal eden od recenzentov monografije. Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine, ki še čaka na izid druge knjige, pa je obsežna znanstvenokritična izdaja Metelkovih rokopisnih v gotici in bohoričici napisanih dvojezičnih nemško-slovenskih seznamov s kra- jevnimi imeni na Gorenjskem, Dolenjskem in v beljaškem okrožju Koroške iz leta 1823, ki se hrani v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Ta pomembni zgodovinski dokument o stanju in normiranosti krajevnih imen iz prve polovice 19. stoletja bo v kritični izdaji vključno s komentarjem s sodobnega zornega kota imenoslovnih znanj po Torkarjevi zaslugi končno dostopen širši strokovni in laični javnosti. S Silvom Torkarjem sva bila v Etimološko-onomastični sekciji dolgo časa sodelavca. V raziskovalnem smislu naju združuje predvsem diahroni raziskovalni pogled na jezik, njega pretežno na onomastičnem, mene pa na apelativnem gra- divu, čeprav ostre ali celo izključujoče meje med lastnimi imeni in občno leksiko ni in je tudi ni pametno postavljati. Vsako lastno ime ali pa vsaj njegov del je bilo namreč nekoč občno ime. V desetletjih sem Silva Torkarja spoznala kot izjemno predanega stroki, lahko bi se reklo zaljubljenega v onomastiko. Brez pretiravanja lahko rečem, da je svoje življenje posvetil predvsem svoji stroki. Besedo v pogo- voru, morda celo nevede, pogosto rad preusmeri na onomastiko. Kot sodelavec je bil deloma nekonvencionalen s samosvojim urnikom. Ko se je naš delovnik že zaključeval, se je njegov šele dobro začel, a nato tudi trajal pozno v noč. Zato se je lahko tudi pripetilo, da te je začudeno pogledal, ko si »že« odhajal domov. Številna poznanstva, ki jih je sklenil doma in v tujini, so bila največkrat pove- zana z onomastiko ali vsaj z diahronim jezikoslovjem. Posebna vez je stkana med njim in starosto ruske etimologije Ljubov Kurkino iz Moskve. V naših očeh je Ljubov tako rekoč Torkarjeva krušna mati in njen krušni sin ji to materinsko nak- lonjenost vseskozi vrača. Okrogli jubilej je Silva Torkarja našel sredi dela in načrtov. Ker mu življenj- ske energije in radosti ob delu ne manjka, mu, čakajoč na nove onomastične pod- vige, iz srca želimo predvsem zdravja in nadaljnje sreče v osebnem življenju, ki mu je v zrelih letih naklonila, da zanj danes ni več pomembna le Ljubljana, ampak v enaki meri tudi Radovljica. 197Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) v spomin 199 ivana ČerneliČ marija dolenc (1935–2024) Cobiss: 1.25 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.15 Nedavno smo se za vedno poslovili od Marije Dolenčeve, ki je na Inštitutu za slovenski jezik, Frana Ramovša predano delala vso svojo poklicno pot (upokojila se je sredi leta 1990). Marija je imela rada leposlovje, zato se je odločila za študij primerjalne književnosti, vendar ga je morala zaradi življenjskih okoliščin opustiti in se za- posliti. Na inštitut za slovenski jezik je prišla v petdesetih letih, ko je bilo za inštitut kar potresno obdobje. Odstranjen je bil vodilni sodelavec pravopisa Ja- kob Šolar, prišlo je tudi do drugih zamenjav, zato je bilo vzdušje napeto in njena mirnost in neobremenjenost sta bili zelo blagodejni. Počasi pa se je začelo stanje umirjati in vsa dejavnost usmerjati v izdelavo razlagalnega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. To obdobje je zahtevalo veliko usklajevanja in trdega dela, saj je bilo treba določiti obseg besedišča in obliko prikazovanja podatkov ter urediti sistem zbiranja gradiva pa tudi poiskati nove sodelavce. Marijina začetna naloga je bilo opravljanje tajniških del, vendar je bila v novih okoliščinah hitro priteg- njena k delu za slovar. Tako je skrbela za povezavo z zunanjimi sodelavci, so- delovala pri urejanju prinesenega gradiva in nastajajoče kartoteke ter podobnih delih. Pri samem pisanju slovarja pa ji je bila zaupana izdelava raznih kartotek, ki jih je predvidel Stane Suhadolnik kot pomoč za enotno prikazovanje istovr- stnih značilnosti v slovarju. Poleg dveh navedenih glavnih dejavnosti pri nastajanju slovarja je Marija de- lala še marsikaj drugega. Jakobu Riglerju je bila npr. informatorka za izgovor, naglaševanje in intonacijo v govoru osrednjega dela Slovenije. Kot sodelavka je navedena v štirih knjigah SSKJ, pri peti knjigi pa zaradi upokojitve ni več sode- lovala. Marijino delo pri SSKJ pa zanjo ni bilo le služba. Razumela je, da z njim prispeva svoj delež slovenski skupnosti, ki po Pleteršniku še ni imela zbranega in urejenega besedišča v knjigi, zato ga je kljub velikim obremenitvam opravljala z veseljem in skrbno. Brez takih ljudi, ki delajo s srcem za skupni cilj, je skupinsko delo jalovo. Marija, hvala ti, za predano delo in ljubezen do slovenskega jezika. Dodati želimo še Marijino človeško podobo. V službo je vedno prihajala lepo urejena in umirjena, kot da ne bi imela težav, ki jih imajo vse zaposlene žene in Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024), 199–200 200 Ivana Černelič  Marija Dolenc (1935–2024) matere. Znala se je obvladati in ohranjati človeško dostojanstvo. Do sodelavcev je bila prijazna, ustrežljiva in spoštljiva. V sebi je imela nekaj materinskega. Pri njeni mizi je lahko vsak odložil svoj križ in nejevoljo, saj je vedel, da bo povedano ostalo tam. Sodelavci smo se vsak dan zbirali pri njeni kavi in se sprostili. Znala je poskrbeti, da so manjša inštitutska praznovanja potekala primerno slovesno in prisrčno, še posebej pa smo bili veseli njenih domačih dobrot. Za takšno dolgotraj- no in včasih mukotrpno delo, kot je slovarsko, je bila tudi ta Marijina dejavnost za inštitutsko življenje pomembna in dragocena. Draga Marija, za vse navedeno in nenavedeno dobro se ti zahvaljuje ostanek nekdanjih inštitutskih sodelavcev. Počivaj v božjem miru. Je z ik o s lo v n i za p is k i Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 3 0 .2 ( 2 0 2 4 ) Mladen Uhlik – Andreja Žele Manca Černivec Eva Trivunović Luka Brenko Uroš Bonšek Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić Januška Gostenčnik Januška Gostenčnik Mojca Kumin Horvat Helena Dobrovoljc – Manca Černivec Tina Lengar Verovnik Miha Sušnik Metod Čepar Metka Furlan Ivana Černelič Razprave in članki Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz v slovenskem knjižnem jeziku Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov v anatolski jezikovni skupini Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje reterminologizacije kot poimenovalnega načina v terminologiji: primer računalniške terminologije Linguistic Diversity in Croatia: Historical and Contemporary Perspectives on Language Contact (and Conflict) in the Zadar and Varaždin Regions Slovenski govori na vzhodnem robu (4) Slovenski govori na vzhodnem robu Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Iz svetovalnic Ali je večer sredin ali sredni? Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica Jubileji Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja V spomin Marija Dolenc (1935–2024) Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ISSN 0354-0448 ISSN 0354-0448 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) JZ 30_2_2024_METELKO_rumeno-zelena_OVITEK_14 mm_var_tisk_NOVA.indd 1 1. 12. 24 20:45 hrbet knjige 12 mm Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Fra­ na Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na začetku pomladi in na za­ četku jeseni. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slo­ vanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporo­ čena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru za stonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elek tronski ob liki v sistemu Open Journal System na naslovu https://ojs.zrc­sazu.si/jz/login, tistim s posebnimi jezikoslov­ nimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvle­ ček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Po vzetek pri razpravah in člankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v angleščini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenščini; oddate ga lahko v jeziku prispevka. Pri na­ vajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja­ nju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre­ dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024)Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ISSN 0354-0448 Urednica Uredniški odbor Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila Zanju Glavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon Alenka Jelovšek Hubert Bergmann, Metka Furlan, Nataša Jakop, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Hana Mžourková, Alenka Šivic-Dular, Peter Weiss, Andreja Žele Donald Reindl, DEKS, d. o. o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) In titut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 alenka.jelovsek@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz http://bos.zrc-sazu.s /knjige/index.html ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Založba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahačič Aleš Pogačnik Grafoblika Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p. p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno in inovativno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija. To delo je na voljo pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva­ Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna (CC BY-SA 4.0). JZ 30_2_2024_METELKO_rumeno-zelena OVITEK_14 mm_var_tisk_NOVA.indd 2 1. 12. 24 20:45 Je z ik o s lo v n i za p is k i Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu 3 0 .2 ( 2 0 2 4 ) Mladen Uhlik – Andreja Žele Manca Černivec Eva Trivunović Luka Brenko Uroš Bonšek Sanja Škifić – Anita Pavić Pintarić Januška Gostenčnik Januška Gostenčnik Mojca Kumin Horvat Helena Dobrovoljc – Manca Černivec Tina Lengar Verovnik Miha Sušnik Metod Čepar Metka Furlan Ivana Černelič Razprave in članki Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini O daljšanju osnove z j pri lastnih imenih v pravopisnih priročnikih Diahroni razvoj frazema solzna dolina / dolina solz v slovenskem knjižnem jeziku Izzivi relativne kronologije razvoja labiovelarov v anatolski jezikovni skupini Slovarska in zunajjezikovna merila za ugotavljanje reterminologizacije kot poimenovalnega načina v terminologiji: primer računalniške terminologije Linguistic Diversity in Croatia: Historical and Contemporary Perspectives on Language Contact (and Conflict) in the Zadar and Varaždin Regions Slovenski govori na vzhodnem robu (4) Slovenski govori na vzhodnem robu Kozjansko-bizeljsko narečje vzdolž reke Sotle Prekmursko narečje v govorih Radgonskega kota v Avstriji Iz svetovalnic Ali je večer sredin ali sredni? Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama Etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica Jubileji Ob devetdeseti obletnici dr. Franceta Novaka Voščilo ob sedemdeseti obletnici onomasta dr. Silva Torkarja V spomin Marija Dolenc (1935–2024) Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) ISSN 0354-0448 ISSN 0354-0448 Revija inštituta za slovenski jezik FRana Ramovša zRC sazu Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) JZ 30_2_2024_METELKO_rumeno-zelena_OVITEK_14 mm_var_tisk_NOVA.indd 1 1. 12. 24 20:45