Nefcai o sadfsrsiva in o sadfarshgli zo^rugdH. V marčni stevilki nekega wurtemberškega lista je bil sledeč clanek: Tržno poročilo iz Haniburga. Radi splošne krize je prodaja namiznega sadja zelo otežkočena. Zato so sadjarji primorani, da prešajo svoje žlahtno sadje, ker bi jim drugače segnilo. Tržno porocilo istega meseca iz Hamburga pa sc glasi sledečc: Neka tukajšnja veletvrdka je prodala v zadnjem tednu nič manj ko 50.000 zabojev in 900 sodov amerikanskih ja bolk. Trgovina z amerikanskimi jabolkami je slej ko prej zelo živahna. Ali ni to čudno? Na eni strani preobilica; na drugi strani uvoz. ki gre v milijone. Vse to kaže na velik nedostatek v sadjarstvu in organizaciji prodaje. In kar velja za Nemoijo, velja še v veliko večji meri za nas. Ta amerikanska jabolka, ki krasijo prodajalne in s.ojnice ne samo v Nemčiji in drugih državah, nego tudi žalibog pri na?. ki imamo gotovo najžlahtnejša jabolka, kar jih premore svet in za katero tuje blagc se plačuje danes pri nas Din 24.— za kg ne prihajajo iz Kalifornije nego rastejo nekaj višje v državah Oregon in Washington ob obali Tihega oceana. Podnebje je precej slično našemu z razliko, da je.naša zemlja prikladnejša in so zato naša jabolka boljša po okusu in imajo finejši aroma. dočim je amerikansko jabolko brez prave vsebine in vodeno. Amerikanski farmar-sadjar pa ne gospodari morda ceneie kot naš kmet. Mezde so veliko vecje kot pri nas, kljub temu pa spravi svoja jabo.ka z dobičkom ne sainc na amerikanska .rašča, nego v veliki meri tudi v evropske države, ki so oddaljene ne par sto kilometrov kot pri nas, nego nad 11.000 kilometrov. V Pem obstoia tajnost tega izvanrednega uspeha? Oglejmo si enkrat eno tch občin, ki se bavijo izključno s sadjarstvom. Norraalna površina posameznih sadonosnikov znaša 30 akrov (1 acre je pribl. 40 arov). Vsa;k tak sadonosnik je zvezan z glavnim vodom naprave za namakanje. Zemlja se redno in stalno zrahljuje ter ni v sadonosnikih nobene trave, še manj pa kakih drugih kultur. Goji se samo nekaj vrst, katere so strogo določene po kakovosti zemlje in legi sadonosnikov. Drevesa stojijo strogo v vrstah in v razdalji, ki dopušča dostop solncu in zraku. Točno se razlikuje starost, ki pa ne presega 25. leta. Kadar preti mraz \n slana, zatulijo rogpvi ali sirene, vse hiti v sadonosnike, zažge kadila, ki se stalno nahajajo v posodah in vleže se težak neškodljiv dim na cvetoče drevje in odstranjena je vsaka nevarnost. škropi sc po šestkrat na leto, samo med cvetjem ne. Obiranje, sortiranje ter opremljenje blaga za prodajo je znanost za sebe. Obira se vse z roko in se polaga sadje, ki odgovarja, vsako jabolko zase na leseno volmo v ročno košarico. Čo jabolko ne odgovarja po teži ali zunanjosti vsem zahtevam, se brezobzirno skartira. Amerikanski slandart zahteva namreč, da odgovarja posamezni velikosti jabolka tudi določena teža. To in lcpa zunanjost amerikanskega jabolka mu daje prednost pred vsakim drugim in doseže ccno kot nobeno drugo. Potem pa so sadonpsniki zapuščeiu in sadjarji so zaposleni skozi tedne v skladišcih svojih zadrug, katere so jim izplačale nekaj na račun oddanega sadja. Tam delajo od ranega jutra do poznega večera po etrogo zarisanem načrtu: po skrajno tocnih in strcgih predpisih se sadje še enkrat presortira, zapaka in odpremi. Vsako ja'bolko, ki ni v vsakem oziru popol-noma brezhiibno, mora brezpogojno v sad-ni mlin za sadjevec ali marmelado. Vsaka krajevna organizacija je včlanjena v zvezi, ki ima diktatorično oblast. Slednja, ki je stalno v najtesnejših odnošafih s po_jedelsk_m ministrstvom, ima dvoje nalog: da plasira žetev na amerikanskih in evropskih sadnih borzah po najboljših cenah in da ugotovi in določi najžlahtnejše in najprikladnejše vrste jabolk, upošievajcč pri tem zemljo in lego posameznib eadcnosnikov. In pri nas? Predaleč bi šlo, če bi hoteli navesti in raztolmaeiti vse posameznošsti tega amerikanskega mačina gojitve in prodaje sadja. Zato sta poklicani pri nas v prvi vrsti sadjar&ko in vrtnarsko društvo s svojimi podružnicami ter naša Štajerska sadjaraka zadruga v Mariboru, ki je s svojimi propagandnimi in poučnimi tečaji raviio letos znatao prispevala k povečanju zanimanja naših sadjarjev za negovanje sadonosnikov in resnično se je letos škropilo v nasih sadcnosnikih veliko več kot prejšnja leta in blagoslov tega dela ne bo izostal. Zanimainje za naše sadje je letos veliko, vprašanje je le, če nam bo denarna kriza in devizne odredbe omogooile izkoristiti letošnjo dobro kcnjunkturo doma in na inozemskih tržišč-h. Kadar se bodo naši sadjarji vsi kot en mož oklenili svoje edino pravilne organizacije za prodajo svojega sadja ¦ter ji s tem tudi omogočili, da bo vršila svoje delo v korist in procvit našega kmeta, takrat nastopijo tudi za naše sadje oasi, da bomo tudi pri največji konln_renci naše sadje prodali z lahkoto in ipo veliko boljših cenah kot sedaj.