67. številka. Ljubljana, v petek 23. marca. XVI. leto, 1883 Iihaja vsak dan iveter, izimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti pi-ejeman za avstrijako-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za j vini mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez po&iljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znate. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če bo dvakrat, in po 4 kr., če bb trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana bifii „ Gledališka stolba". D pravni fitvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Spričevala, s katerimi se dokaže znanje slovenskega jezika. „Stidsteierische Post" poroča v 18. štev. z dne 3. marca 1.1., da bode „Slovensko politično društvo" se oglasilo pri ministru notranjega, naj ne nastavi c. kr. okrajnim glavarjem v Mariboru moža, ki ne zna slovenski, ter da bode prosilo, naj nekatere uradnike, neznajoče slovenski, nadomesti s takimi, bi morejo b slovenskimi strankami slovenski občevati. Ta korak se mora popolnem odobravati. Uradnik, ki boče, da je pri nas nastavljen, ki je zarad nas tukaj, naj zna naš jezik. Ker je odbor „ Slovenskega političnega društva" storil ta korak, naj stori še drug korak; kajti brez tega prvi ne bode imel zaželjenega uspehe. Naj prosi ministra, da naj kot uradnike nastavlja na Slovenskem samo take, ki dokažejo z javno veljavnimi, javno potrjenimi spričevali, da morejo ustmeno in pismeno s strankami slovenski občevati. Tako se bode menda vender jedenkrat zaprečila tista sramotna manipulacija s privatnimi spričevali, ki nemajo in tudi ne zaslužijo nobene javne vrednosti, ki pa so vender toliko storila, da so se pri nas v javne službe uriuili ljudje, ki za te niso sposobni, ker ne znajo jezika. Že leta 1849. zahtevalo se je, da morajo taki, ki se imajo z znanjem kakega modernega jezika izkazati,, imeti javno potrjena spričevala. V št. 15. državnega zakonika leta 1850. najdemo na strani 179. naredbo ministra uka in bogočastja Tbuna z dne 27. dec. 1849 št. 9432, ki se tako-le glasi: „Da gegenvviirtig fur viele junge miinner das bediirfniss vorhanden ist, sich mit der kenntoiss irgend einer lebenden sprache durch ein glaub-vvttrdiges zeugniss auszuweisen, bo wird folgendes angeordnet: 1. Alle vom staate bestellten lehrer lebender sprachen an universitftten, welche nach § 3. des provisorisehen gesetzes iiber organisiruog der academrsehen behorden in die classe der lehrer im engeren sinne *) gehbren, sie miigeo vom staate be-soldet sein oder nicht, sovvie die vom staate bestellten lehrer an teehnischen instituten sind er-miichtigt, piiifungen iiber ihr fachmit jedem, der sich dazu meldet, vorzunehmen, und nicht bi os privatzeugnisse, sondern auch bffentlich beglaubigte zeugnisse auszustellen. 2. Wer ein offentlich beglaubigtes zeugniss zu erhalten vvunscht, hat sich beim decane der philosophischeu f a-kultiit., oder beim direktor des tecbnischen lasti tutes zu melden, in dessen gegenvvart die priifung abgelegt vvini, und der auch das dariiber ausgestellte zeugniss mitzufertigen hat." Na to naredbo naj odbor „Slovenskega političnega društva" opozori ministra, spominjajoč ga na besede, katere je govoril v državnem zboru 5. marca t. 1., namreč, da ravno on mora skrbeti, „dass die bestehenden vor9chriften beobachtet werden". Naj se torej tudi on na obstoječe naredbe ozira iD se po njih ravna. Če ne zahtevamo, da se uradniki, želeči dobiti službe na Slovenskem, izpričajo z javno potrjenimi spričevali, ne bodo ti nikdar znali slovenski. Zgoraj omenjena prošnja „Slovenskega političnega društva" bode brez uspeha. Ti uradniki se ne bodo takoj nadomestili z drugimi, za naše kraje sposobnejšimi. Take stvari se ne vrše naglo. Drugo bi *) Lehrer im engeren sinne eind diejenigen, \velcho nicht — an der universitiit -- oine vvissenschaft vertreten, sondern oine kunst oder fertigkeit. Dazu gehoren auch die lehrer lebendor sprachen, insolerno sie dieso nicht vom wis-aenacbaftlichen Htandpunktc rus, sondern zuniichst 1'iir deti praktiachen gebrauch zu lehren haben. Državni zakonik št. 401. leta 184». (§ 3, odst. 5 omenjene postave). bilo, ko bi hoteli kakega narodnega prestaviti; to bi Se slo z znano čarobno naglostjo. Ko bodo izvedeli dotični uradniki, da bi ne mara res morali zapustiti nas slovenske barbare ter iti v blažene nemške pokrajine, vzeli bodo hitro dr. Sketovo slovnico, predelali par lekcij, ter dobili privatno spričevalo, da že vedo dovolj slovenski. Taka spričevala so kar po grošu pri g. prof. Macunu v Gradci. Sklicujoč se na taka spričevala, ostali bodo na svojih mestih. Ostalo bo vse, kakor dosedaj: oni ne bodo razumeli ljudstva, ljudstvo pa njih ne, kakor že to zahteva ukoreninjena, zastarela navada v našej Avstriji. Človek ne more razumeti, kako se more na taka privatna spričevala, kakor so g. prof. Martinova, ozirati pri oddavanji državnih služeb! Vsaj ta spričevala ne dokazujejo, du zna dotični res slo« venski, nego le, da je bil pri g. prof. Macunu, iz« ražujoč željo, da dobi nekaj v roke, s čim bi dokazal, da je imel par uric kako slovensko slovnico v rokah. Še bolje pa se je čuditi, da se znajde mej Slovenci mož, broječ se v narodnjake, ki taka spričevala daje, ter za tistih par krajcarjev, ki jih dobi kot takso za spričevalo, prodaja slovenski narod. Z njegovimi spričevali splezali so skoraj vsi ti uradniki, ki se sedaj pri sodnijah in pri političnih oblastih v naših krajih upirajo proti slovenskemu jeziku, na važna svoja mesta. Od tukaj i/reka jo ti, ki se neso nikdar pošteno naučili slovenskega, za više oblasti, žal, veljavno sodbo, da slovenski jezik ni še zrel, da ni še sposoben, da bi se v njem uradovalo. Ker se neso naučili potrebnih slovenskih izrazov, trdijo, da slovenski jezik potrebnih izrazov nema. Kaj nam pomaga, če naši veljavni možje po največih naporih dosežejo kako jezikovno naredbo, ko pride mož, narodnjak, ter s svojimi spričevali to, kar Be je z največimi trudi doseglo, igrajoč podere V! LISTEK. Junak našega časa. (Roman M. Lermontova posl. J. P.) Pečorinov dnevnik. (Dalje.) III. Fatalist. Štirinajst dnij bival sem v kozaškej vojni, na levem oddelku; tu je stal tudi batalijon pešcev; častniki zbirali so se zaporedoma drug pri drugem, in zvečer igrali karte. Ko smo se jedenkrat naveličali igre, vrgli smo karte pod mizo; bili smo pri majorji S.; proti navadi bil je naš razgovor jako zanimljiv. Govor pukal Be je o tem, da mahomedansko mnenje, da je usoda vsacega človeka že zapisana na nebu, ima tudi pri nas dokaj privržencev; vsak povedal je kak čuden dogodek pro ali contra. — Vse to, gospoda moja, ne dokaže ničesar, kajti nikdo izmej nas ni bil priča onih čudnih dogodkov, s katerimi podpirate svoja mnenja. — Res je — da nikdo, odgovorili so mnogi, a pravili so jih ljudje, katerim smemo verjeti. — To je vse prazno blebetanje, rekel je drugi, kje so neki oni ljudje, ki so brali zapisnik, v katerem je zapisana ura nase smrti? ... Če ježe naprej določena naša usoda, čemu je pa dana prosta volja in razsodek; zakaj moramo dajati odgovor od svojih de)? In ustal je nek častnik, ki je do sedaj tiho sedel v kotu, in bližal se je počasi k mizi; iznenadil je vse s svojim mirnim in slovesnim pogledom. Bil je Srb po rodu, kakor se vidi iz njegovega imena. Vnanjost poročnika Vulića bila je primerna njegovemu značaju. Visoka postava, rujava barva njegovega obraza, bistre črne oči, pravilni nos, lasten njegovemu narodu, žalostno in hladno smehljanje — vse to ga je odlikovalo od druzih ljudij, in delalo ga nesposobnega deliti misli in strasti z onimi, katere mu je odločila usoda za tovariše. Bil je hraber, govoril je malo, a trdo in odločno; nikomur ni zaupal skrivnosti svoje rodovi ne in svojega življenja; vina ni pil; hodil ni za mladimi kozaškimi dekleti, katerih lepoto zna ceniti le oni, kateri jih je videl. Govorili so pa, da ga soproga polkovnikova rada vidi; a če mu je kdo kaj omenil o tem, se je takoj hudo razjezil. Samo jedne strasti ni tajil — strasti k igri. Za zeleno mizo pozabil je vso, in navadno je zaigral; a njegova stanovitna nesreča je še le bolj razdražila njegovo trdovratnost. Pripovedujejo, da je nekdaj na nekej ekspediciji na postanku s svojimi tovariši igral bank; imel je veliko srečo. Kar se zasliši streljanje in vojni klic, vsi so skočili po konci in zgrabili za orožje. „Stavi bank !tt za-klical je Vulić, ne da bi se bil dal motiti, jednemu najstrastnejšemu igralcu. — „Sedemw odgovoril je ta in odtekel. Vulić čisto miren, ne zmeneč se za splošno razburjenost, privzdigne karto ; bila je sedem. Ko je prišel k svojim tovarišem, razgrajal je že hud boj. Vulić, ne zmeneč se za kroglje in sablje Čečencev, poiskal je srečnega igralca. — Sedem! zaklical je, ko ga je zapazil v prednjoj vrsti, ki je preganjala sovražnika iz nekega gozda, stopil je k njemu, izvlekel svojo listnico, in Če je naš boj za narodno ravnopravnost ne-1 uče na gimnaziji ali rea'ki, ter poleg tega znanje uspešen, imajo fabrikanti takih privatnih spričeval mnogo na rovašu. Pomagali ?o ljudem, ki slovenski ue znajo do uplivnih služeb. Kako naj ti uradu -jejo slovenski, tudi če imajo dobro voljo, kar pa navadno ni V Vzemimo par primerov. Ko je umrl dr. Škra-bar vPtuji, oglasil se je za njegovo mesto tudi nek Nemec. Treba bi mu pa bilo, da dokaže, da ve slovenski. Šel je k gosp. dr. Kreku, da napravi v smislu gorej navedene ministerijalne naredbe izpit it, slovenščine, pa ni šlo; ni dobil spričevala. Tedaj pa gre še tisti dan k g. prof. Macu mi. Bog ve, du-ii ga je res navdihnil sveti duh ter mu odkril mahom vse skrivnosti slovenskega jezika! Pri gosp. prof. Macunu šlo je vse gladko. Napravil je izpit, dobil povoljno spričevalo in sedaj je v Ptuji! Drug primer. Umrl je v Šoštanj i beležnik, zuau rodoljub slovenski. Da pride na njegovo mesto veren pristaš Waser-Heiuricherjev, zavlačevala se je cela Btvar tako dolgo, da je mož, katerega bi ta dva velemoža rada imela, dovršil beležniško prakso ter stekel si spr;čevalo, da zna dovolj slovenski! Šel je ta gospod (Fiuscbger) k g. prof. Kreku. Ni imel sreče. Zatekel se je v svojih stiskah in nadlognh k g. prof. Macunu, in glejte, njegovo zaupanje ga ni osramotilo! Sedaj je mej trojico onih, katere Waser-lleinrkher priporočata za to beležniško mesto, i kedo ve, ali ne pride res tje? Kako bo občeval s trdimi Slovenci, on, ueznajoč slovenski? Celjska „\Vacht1' ga sicer tolaži, da bo že šlo, in da mu m ravno treba slovenski znat:, ali nekako čudno- se Človeku vender dozdeva. vsaj dveh jezikov. Pripeti se, da kdo tak izpit dela tudi na gimnaziji v Gradci. G. profesor Steinventer uči tukaj zemljepis, zgodovino in nemški jezik, ter pri takih izpitih iz teh predmetov izprašuje. Prigodi se pa, da hoče kdo še iz slovenskega jezika izpit napraviti. G. profesor Sternventer je takoj pripravljen, ga tudi iz tega predmeta izpitati ter mu da spričevalo, da ve slovenski, ou, profesor, ki sam slovenski ne zna!! Ali ni to, da bi človek kar strmel ? Nemara da bodemo še doživeli, dA bodo gimnazijci inj učenca ljudskih šol dajali javno veljavna spričevala — iz slovenščine, se ve. Iz nemščine je to drugače. Treb»> samo- opomniti ono razupito Conrarlovo naredbo, Li ima, kakor je Conrad v državnem zboru 8. marca pravil, namen, juristom, upisanim na českej univerzi, dati priložnost, da dokažejo po p o hi u znanje nemškega jezika, in zato morajo celo juristi, ki nemajo namena iskati kako državno službo, štirikrat, oziroma petkrat pri državnih izpitih dokazati, da so nemščini, kos t Državni ti izpiti neso torej skoro nič druzega več, kakor skušnje iz nemščine, če ravno je Gonrad takrat trdil, „die ho«hschule ist keine aprachunter-richtsanstalt4. — Čas je, da se v tej zadevi jedenkrat spregovori resna beseda, kajti tega nikakor ne smemo na dalje trpeti, da se iz našega jezika tako norčuje. — „Slovensko politično društvo" naj tukaj povzdigne svoj glas, a tudi nasi poslanci naj se oglase. [ Saj imajo toliko priložnosti v posameznih odsekih, 'kjer se da iaka stvar brez velikega hrupa ministru K (Dr. Po Liti eni razgled. Notranja (ležete. V Ljubljani 23. marca. Sam Bog ve, koliko tacih primer bi se dalo'in svetu odkriti navesti, koliko tacih spričeval poslal je g. profesor j —~ Macuu mej svet! Iu s takimi spričevali dobivajo j mej nami Nemci dobre službe, a domačini morajo od daleč gledati in stradati Človek se naj potom čudi, kako da Slovenci ne pridemo do slovenskega uradovanja! Lt Dr ušt vo arb i tektov in inženirjev za * . , . * Ct»»U.« v Pragi, kateremu, so bili 6lam tudi neka- Mi ne dvomimo o narodoej zuvesti g. profe-1 teri Nemd skiem|0 je v svojem zadnjem zboru z sorja Macuua, uesmo slepi za njegove zasluge, a z 90 proti 35 glasom, proti volji odbora, da ima biti mirno vestjo smemo reči, da, ko bi bil podkupljen' odslej samo fceako. Radi tega sklepa izstopili so vsi od nasprotnikov naših, ne bi nam mogel več ško-1 ™'mški *lani in tudi ^ profesorjev češke politehnike , * ... , 11 i u j X'*. 1 ' iz društva. To daie iakcijoznim listom ugoden povod, dovati. be naših vnukov vnuk bo, ko bode čital o K B ^„^j bojain{ pMejo hpravedljiv sistem našem brezuspešnem boji za slovensko uradovauje,; Tabffejev in njega uspehe; celo „Fremdenblatt" se preklinjal njegova spričevala Exempla trahunt. „Če g. profesor Macuu sme veljavna spričevala v slovenščini dajati, zakaj pa jih jaz ne bi smel", misli si njegov kolega g. profesor Steinvventer v Gradci. Omeniti je, da je ta g. profesor Nemec, da za silo lomi nekaj slovenski, da pa izpita iz slovenščine ni polagal nikdar. Če hoče kdo, ki ni izvrš 1 gimnazije ali realke, prositi za jednoletno prostovoljno vojaško službo, mora dokazati znanje v raznih predmetih, ki se jim je na veliko radost pridružil. Sedaj se stvar že mirneje sodi; MPolitik", zagovarjajoč večino društveno, in tudi „D Ztg." pišeti soglasuo: „Izb*cnjenih go spodov ne moremo obžalovati. Njihovo mesto nikakor ni bilo ondukaj, pravo; po- vsej pravici morali bi se bili že /davno pridružiti svojim nemškim tovarišem. Z vso doslednostjo dognali so jo Nemci na Češkem, da se na tehniki in univerzi strogo ločiti obe narodnost*. To je najpriprostejša in najboljša rešitev; le tako se da ukrotiti vedni razpor; le na tem potu dobiti obe narodnosti priliko mirnega, vzporednega razvitka." Dodali je, da je večina Nemcev že pred leti izstopila iz društva in ustanovila svoje „nemako politično društvo"; le nekaj jih je bilo ostalo še v starem društvu. Sedaj pa se je pretrgala še ta zadnja vez, in — kakor konstatujeti „Politik" in „D. Ztg.u — v zadovoljnost obeh na-rodnostij. Z idovoljnost bila bi popolna, ako bi izato-pivši češki profesorji povrnili s v kolo svojih bratov, kar se pa za trdno pričakuje. V velikej socijalne) pravdi na Dunaji izrekli so porotniki v sredo zvečer svojo sodbo. Vsled /adnje b>loje21 zatožencev po polnem oproščenih, Engel in Pfleger obsojena sta zaradi ropa pri Merstal ling er-ji na 15 let težke ječe in Viljem Berndt zavoljo udeležitve pri tem ropu na 2 leti težke ječe. — Po izreku razsodbo vzprejele so cele tolpe delavcev v ulici deželne sodnije in pa v Al-serstrasse oproščene tovariše, srčno pozdravljajo vsakega pojedinega. Policija je to ovacijo mirno dopustila. Mnoge pravoslavne cerkvene občine, posebno na Ogrskem, posnemajo vzgled Veliko-Recskereške in Zomborske občine, ter pošiljajo viharne peticije do odbora cerkvenega kongresa, nujno prosreč, da se naj kar brzo mogoče skliče kongres v Karlovice. Uvaževaje te zahteve je patrijarh kongresni odbor sklical k seji, ki bode v 26. dan t*, m. in kjer se bode posvetovalo to vprašanje o sestanku cerkvenega kongresa. „Zastavu" trdno- upa, da se bode ustreglo prošnjam cerkvenih občin. — h Karlovic poroča se „Zastavi", da je 20. t. m. tja po vodi prispel srbski minister naukov in bogočastja Stojan Nova kovic ter da je imel daljši razgovor s patrijarhom Germanom A n g j e 1 i o - e m, zadevajoč posvećenje škofov, ki so imajo imenovati v Srbiji namestu odstopivših. znanje države. Srbska vlada širi iz Belgr>ada vest, da je carigrajski patrijarh obetal poslati v Srbijo dva poverjenika, katera bosta imela posvetiti nove škofe, na mesto Mojsije, Viktora in Jeronima, ki so se odrekli škofovske j časti. Ob jednem se je vladi na-svetovalo, da se naj o prepirnih točkah v reformi cerkvene administracije dogovori z drugimi sinodami pravoslavne cerkve. Kakor se poroča „Pol. Corr." iz Skadra, pretijo albanski rodovi Salla in Šoši z grozovitostmi, ker se jim je prepovedalo obiskovati bazare v Skadru, Ipeku in (iiisiuji. Rodovi Džovagni, Planti in Chiri obljubili so na poziv guvernerju Abdi-paše, da proti posebnim uvetom uplivajo na bratske rode Šalla in Šoši v tem zmislu, da se mu izroče pro-uzročttelji napada ti« sentareško garnizije. Uspeh te pogodbe ni še znan. „Nordd. Alig. Ztg." priobčuje vsebino spomenice pruskega poslanika Schlozer-ja do državnega tajnika Jacobini-ja z 4. deembra 1882., v katerej nasprotuje govorici, da je pruska vlada zahtevala od italijanske izročitev poznauskega škofa grofa Ledoehovvskega, ako se pokaže izven Vatikana. Schlozer opominja, da se prusko italijanska izročitvena pogodba ne daje navajati na te vrste prestopke, kojih se obdolžuje Ledochovvski, da torej Prusiji nikdar ni prišlo na um, zahtevati od Italije izročitev Ledoehovvskega, kar bi tudi Italija nikakor ne storil:*. Sehlozer konečno uradno izjavlja, da Pru-sija ne zahteva zepora in izročitve Ledoehovvskega, da sme torej Ledocbovtski vatikan zapustiti, ne da se mu je bati konflikta z italijansko vlado. izplačal mu, če tudi se je ta izgovarjal, da sedaj ni čas plačevati. Ko je poravnal ta neprijetni dolg, zagnal se je v sovr.ižnika, vojaki udrli so jo za njim, in do konca boja bil se je hladnokrvno s Če-čenci. Ko se je Vulić bližal k mizi, umolknili smo vsi pričakujoč kake originalne opombe. — Gospoda! rekel je (njegov glas bil je mi-reu, dasi tudi globokejši kakor po navadi): — gospoda, čemu ti prazui prepiri? Vi hočete dokazov Predlagam vam, poskusimo na sebi; ali more človek svojevoljno razpolagati s svojim življenjem, ali mu je pa že naprej določena minuta smrti . . . Kdo tedaj hoče poskusiti ? — Jaz ne, jaz ne! razlegalo se je od vseh strnim. — Kaka neumnost mu še pride na misel! . . . — Narediva stavo, reke! sem v šali. — Kakšno? — Jaz trdim, da ni ničesar naprej določenega od usode, rekel sem in položil na mizo dvajset cekinov — vse, kar sem imel v žepu. — Jaz tudi stavim, odgovoril je Vulić z za moklim glasom. — Major, vi boste razsojevali: tu je petnajst cekinov, pet ste jih pa vi meni dolžni, in prosim, da jih zdaj zraven doložite. — Dobro, rekel je major; samo ne razumem prav, zakaj da gre, in kako hočeta odločiti ta prepir? . . . Vulić odšel je molče v majorjevo spalnico; mi pa za njim. Stopil je k steni, na katerej je viBelo orožje, in izbral jeden samokres. Mi še vedno nesmo vedeli, kaj da namerava; ko je nasul smodnika na prašnico, zgrabili so ga nekateri kriče za roko. — Kaj hočeš? Ali si znorel? kričali so. — Gospoda! rekel je počasi, ko jim je iztrgal roko, kdo iz mej vas je pripravljen plačati za me dvajset cekinov? Vsi so umolknili in šli proč. Vulić šel je v drugo sobo in sedel k mizi; podali smo se za njim. Pomignil je nam, da naj se usedemo k mizi. Molče smo ga ubogali; ta trenutek pridobil je nad nami neko skrivnostno oblast. Pogledal sem ga naravnost v oči; on me je pa miru,) in ostro gledal, njegova bleda ustna držala so se na smeh; vkljub njegovej hladnokrvnosti čital sem na njegovem obrazu pečat smrti. Opazil sem — in mnogo starih vojakov mi je to pritrdilo — da se vidi na obrazu človeka, ki mora umreti čez nekaj ur, nek čuden pečat neizbežljive usode, ki težko moti vajeno oko. — Danes boste vi umrli! rekel sem mu. On se je hitro obrnil k meni, in odgovoril je počasi in mirno: — Morda, morda pa tudi ne . . . Potem se je obrnil k majorju in vprašal: Ali je nabit samokres ? Major ves zmešan ni mogel domisliti se. — Naj bo zadosti, Vulić! zaklical je nekdo: — verjetno je nabit, soditi po tem, kako je visel na steni; Čemu ta šala! . . . — Neumna Sala! poprijel je drugi. — Jaz stavim petdeset rubljev proti petim, da ni basan samokres! rekel je tretji. Stavili so. Naveličal sem se te dolge ceremonije. — Čujte, rekel sem: — ustrel'te ali pa obesite samokres na svoje mesto. — Dobro in pojdimo spat, reklo jih je več. — Gospoda, prosim vas, ne ganite se z mesta ! rekel je Vulić in postavil samokres na Čelo. Vsi smo kakor okamneli. — Gospod Pečorin, nadaljeval je: — uzdignite karto in vrnite jo v zrak. Dopisi. Iz Gorice 22. marca [I/v. dop.] Slovenci o svojih šolah ne moremo pisati, kakor bi bilo potrebno. Že od nekdaj so naši državni pravdniki za take obravnave kazali nenavadno občutljivost. Zatorej sem se namenil objaviti samo gola fakta glede goriških šol, ter zaduMti v sebi vse opazke, ki mi silijo v pero. Prepuščati moram bralcu, da si sam stori sodbo o našem šolstvu. V našem osrednjem semenišči, kjer se odga-jajo dušobrižniki štirim škofijam, namreč goriški, tržaški, poreški in kraki, predavajo se vsi predmeti v latinskem jeziku, celo duhovno pa-Btirstvo. Na c. kr. gimnaziji je učni jezik nemški, samo slovenski jezik in krščanski nauk v I. in II. razredu uči se s slovenskim (oziroma italijanskim) učnim jezikom. Slovenščini ste v vsakem razredu odmerjeni dve uri. Prav tako je uk uravnan na c. kr. realki, samo ka je slovenščini odmerjeno več ur, namreč v I. razredu 4, v vseh dnuih po 3 ure na teden, iz vzemši VII. razred, kjer ste nastavljeni samo 2 uri. Na c. kr. ženskem učiteljišči predavajo se v I. razredu malo ne vsi predmeti Slovenkam slo venski, v II. razredu umakne se slovenščina v nekih predmetih nemščini, v III. razredu dobi nemščina premah in vlada v IV. razredu izključi)ivo, izvzemši slovenščino. Glavni predmet, pedagogija, uči se nemški. Izpit zrelosti morajo Slovenke polagati v nemškem jeziku, tudi v onih predmetih, katerih so se (v uižjih razredih) učile v slov en s k e m jeziku. Učiteljski izpit polagajo pa kandidatinje po dveletni praksi v slo vensk e m jeziku, slovenski tudi v onih predmetih, katerih so se na izobraževa lišči učile v nemščini. Učiteljev, ki uče na tem zavodu, uštevši semkaj tudi ravnatelja, nobeden nema izpita, kakor ga zahteva zakon. — Pač, jeden ga ima, in ta je s u p 1 e n t. Temu zavodu je priklopljena tudi c. kr. de kliška vadnica. Učni jezik v I. razredu je slovensk in italijanski, ker so v istem razredu združene učenke slovenske in italijanske. Že v I. semestru začne se učiti tudi nemščina po metodi: miza-tiš, riba ii*. V II. razredu pa nemščina že potiska v kot slovenščino. Po dve ah tri ure na teden prihaja semkaj tudi učiteljica, ki ne izpregovori z učenkami druge besede nego nemške, celo m o 1 i v nemškem jeziku, katerega pa učenke še ne umejo. V III. razredu je vse nemški, tudi krščanski nauk. Slovenščina ni več obligaten predmet. Na tem /i vod u vadijo se praktično slovenske ln italijanske kandidatinje učiteljstva. Poleg te vadnice imamo še c. kr. deško vad-mco, ki je jako napolnjena in ima v vseh štirih letih tako zvane slovenske in italijanske paraleike. Učni jezik je, kakor na dekhškej vadnici. V III. razredu nastopi sama nemščina, slovenščina ni obligaten predmet. Vkljub temu pa, da se nemščina začne že v semestru I. razreda učiti in da v III. in IV. razredu vsemogočno vlada, pada vender pri prijemnem izpitu za gimuazijo in realko razmerno mnogo učencev zaradi nedostatne nemščine. Zatorej imamo pa še poseben pripravljalni tečaj, ki je priklopljen realki. V njem jo prepovedana vsaka nenemška beseda. Mestne šole so vse italijanske. G. kr. žensko učiteljišče z dekliško vadnico vred nastanjeno je v tako zvanem Getu (židovsko mesto) v hiši, o katerej gre po Gorici jeden glas, da je nezdrava in za tak zavod pretesna in nesposobna. Zategadelj v c. kr. vadnico ne morejo sprejemati več učenk nego 514 v vsak razred. In gospodje, ki so najemali hišo, so gotovo vedeli, v kak namen ima Blužiti; a lehko bi bili tudi pozvedeli, da je v Gorici še nekaj, temu namenu prikladnejših hiš. Učitelji na c. kr. deškej vadnici imajo po 60 do 90 učencev. Plače učiteljic in učiteljev so povsem jednake. Domače stvari. — (Gosp. župnik Božidar Ilaič), znani prvoboritelj naš v okraji Ptujskem, zbolel je, kakor poroča „Slov. Gosp.", nevarno. — (Umrl) je včeraj zvečer gospod TomaŽ Žiro v ni k, župnik v Grahovem pri Cerknici, 63 let star. Blag mu spomin! — (Gospod Gorčic) se. kakor se nam poroča, ni še odpovedal mestnemu odborništvu. Naša včerajšnja vest torej ni točna in je nastala le vsled tega, ker je gospod GoršiČ v poslednjem času nevarno zbolel ter se v prijateljskih pogovorih izjavil, da bi želel znebiti se Časti mestnega odbomistva. — (Okrajni zastop v Sevnici) volil je v okrajni šolski svet najbolj ljutega nemčurja Aus serer-ja. Tej čudovitej vesti nasproti prosimo: „Er-kliiret uns Graf Oerindur — diesen Zwiespalt der — slovenischen — Natur! — (Uštfedni Matice školska) v Českej imela je že pred tednom 25OO00 gld. v svojih bla-gajnicah. Vsi češki listi razpravljajo ta veseli fak tum v uvodnih člankih in popisujejo uspehe tega društva, ki „Sehulvereinove" napore več nego paralizira. In mi? Mi nesino tako bogati, to je res, pa tudi ne tako rodoljubivi, požrtovalni in vztrajni, kakor bratje Čehi! To jest faktum ! — (Izpred porotnega sodišča.) Dne 20. t. m. popoludne zatožen je mi kmetski fant Kokalj Peter, zaradi hudodelstva uboja; zagovarjal ga je gospod dr. Papež. Porotniki so njim stavljeno vprašanje s 7 proti 5 glasom zanikali in Kokalj, zatožbe oproščen, vzame cepin, ki je bil kot corpus delicti v sodnijskej sobi, in s katerim je kmetskega fanta po trebuhu udaril, da je drugi dan umrl, na ramo in gre s tremi tovariši, ki so že nanj čakali, vesel domov. — S to obravnavo se je sedanja sesija porot končala. Prihodnje zaseda nje bode začetkom meseca junija. — (Na Rečici) v gorenji Savinjski dolini osnovali so prostovoljno požarno bram bo, katere pravila je c. kr. namestnija v Gradci dne 29. januarja t. 1. št. 1034 potrdilo. Odborova volitev vršila se bode po velikonočnih praznikih. — (Izginil je) zopet v Žabjaku pri Sloven-skej Bistrici 11 letni sin posestnika Pajeka. Ker se jednake vesti na dolenjem Štirskem skoro vsaki mesec ponavljajo, se nikakor ne more misliti na slučaj, nego na zločin. Organi za javno varstvo naj imajo tedaj pazno oko, stariši pa naj tudi otrok ne puščajo samih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kotor 23. marca. Iz Skadra se poroča: Stevo Vrbica, brat vojvode Maše Vrbice, ki se je v opravkih bavil v Skadru, bil je 21. t. m. od dvanajst Albancev sredi mesta napaden in umorjen. Vlada sklenila je nasproti izgredom Malisorov uporabiti najodločneja sredstva. Pariz 22. marca. Ilavnatelj to pni čarstva, general Tricoche, odgovoril je na pritožbe poslanca Correze-a o pomanjšanem delu v fabri-kah za orožje, da se bode delo zopet pomnožilo, ker se bodo puške pehote prenaredile v puške-repetirarke. Uzdignil sem, kakor se še zdaj spominjam karo as in vrgel jo kvišku, zastala je nam sapa; vsi smo prestrašeni, nekaj pa tudi radovedni obrnili poglede od samokresa na osodopolno karto, ki se je zibala po zraku nekaj Časa, potem pa pala na mizo. Ko bo je dotaknila karta mize, pritisnil je VuliC petelina ... a samokres se ni sprožil. — Hvala Bogu! uskliknili so mnogi: — ni bil basan . . . — Bomo videli, rekel je Vulić. Z nova nasul je smodnika na prašnico, napel petelina, in pomeril v kapo, visečo nad oknom; počilo je in soba napolnila se je z dimom; ko se je razkadilo, uzeli smo kapo doli. Kake tri minute ni mogel nikdo iz mej nas ziniti niti besedice. Vulić je jako mirno spravil moje cekine v žep. Ugibali smo, zakaj da se prvikrat ni sprožil eamokred; nekateri so trdili, da je prašnica bila najbrž zamašena; drugi pa šepetali, da je prej smodnik bil moker, in da je uzel Vulić drugikrat boljšega ; jaz sem pa zatrjeval, da poslednje mnenje ne more biti resnično, kajti ves čas nesem obrnil očesa od samokresa. — Vi imate srečo v igri! rekel sem Vuliću . . . — Prvikrat v mojem življenji, odgovoril je s samodovoljnim smehljanjem — šlo je bolje, kakor pri igri na karte. — Zato bilo je malo nevarnejše! — Kako V Ali zdaj še verjamete, da je vse človeku že naprej namenjeno? — Kako bi ne verjel, samo tega ne razumem, kako sem mogel misliti, da vi vsekako morate umreti . . . Ta človek, ki je nedavno tako ravnodušno držal samokres pomerjen v čelo, bil je zdaj na jedenkrat ves zmešan in nemiren. — Prosim vas, molčite o tem! rekel je in ustal: najina stava je odločena, zdaj vaše opombe neso umestne . . . Uzel je kapo in odšel. To se mi je zdelo čudno — in ne brez uzroka. Razšli so se vsi; gredoč domov razgovarjali so Be o čudnem Vulićevm obnašanji, in verjetno naziv Ijali mene sebičneža, ker sem vzprijel stavo, ki bi bila lahko stala človeško življenje, kakor da bi ne našel brez mene Vulić priložnosti ustreliti se . , . (Dalje prilj.) Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 15 marca. vDalje.) Najbolj važna pa je izpovedba priče Jere Vi-rant. Ta priča je večkrat zahajala k MoŽinatovim, kjer je tudi delala kot dninarica. V noći od 1. do 2. julija namenila se je v Šmarije, ker je pa nekoliko deževalo, šla je na Janez Možinatov skedenj. Ko je nekaj časa v skednji ležala, začuje iznenada hropenje. Malo pozneie slišala je blizu skednja tih pogovor in videla Frančišku Možino po dvorišči hoditi sem ter tja. Nekoliko pozneje prišla je Frančiška M oži na zopet na dvorišče, se podala k vodi, ter naglo nekaj izpirala. Pozneje nesla je zatožena kožuh in Bžlebedreu proti kraju, kjer se je našel umorjeni Možina; na to prišel je tudi Matevž Ko-vačič in oba sta nosila nekov les sem ter tja. Iz te izpovedbe se jasno razvidi, da sta Frau-čiška Možina in Matevž Kovačič Janeza Možino umorila, da je nesla Frančiška Možina še pozneje k mrliču kožuh in žlebedre in da sta oba potem vlačila švelerje k umorjenemu, da bi se mislilo, da je Janez Možina švelerje kradel in da se mu je prisodila pri kradnji nesreča. Zasliši se Frančiška Možina. Zatožena je jako male, neznatne postave, grdega obraza in škili na jednem očesu, da je prav prikladen svetopisemski izrek: „Varujte se zaznamovanih!" Ona zanikava zločin in pravi, da je celo noč, ko se je umor zvr-šil, Bpala, ker je bila trudna zaradi bolezni. O ljubezni z Matevžem Kovačičem neče ničesa vedeti. S svojim možem da je živela zmirom v sporazumljeuji, če je bilo včasih tudi kaj prepira. Vse, kar so navedle priče, je laž. Ljudje bo, kakor je to slabim jezikom običajno, lagali, da ljubi (štima) Kovačiča, kar pa ui res. Kovačič prihajal je v hišo, da je pomagal delati, ali da si je izposodil kako orodje. Da bi bila ona metala slamo ali praprot raz podstrešja, kjer je njeni mož spal, ni res. Rekel jej je umorjeni mož, da pojde po noči „šveleije" krast, ona da ga je svarila, a ni hotel ubogati in zgodila se mu je nesreča, da je bil ubit; kdo in kdaj ga je umoril, tega ne ve. Zatoženi Matevž Kovačič, bled, zanemarjen fant, pravi, da je popolnoma nedolžen. Z zatoženo Franćisko Možino n-imel nikdar nikakeršnih „opar-jevtt, hodil je delat v hišo. Vprašan, kje je bil v noči od 1. do 2. julija, odgovarja jako različno, jedenkrat da je spal v hlevu do 10. ure in potem šel na seno nad hlevom, potem pa zopet trdi, da je šel na hlev v slamo zjutraj ob 3. ali 4. uri, ko je bil že dan in je hotel z višine čuti, ali v Rudniku že vabi k prvej sv. maši. V jednomer izjavlja za-toženec na mnogovrstna vprašanja predsednika, da je popolnoma nedolžen. Zasliši se veliko prič, k> vsi pritrjujejo, da je vladala mej zatožencema M. Kovačičem in Franči-sko Možino ljubezen že kake tri leta, da se je umorjeni Možina zaradi tega hudil, kajti vsi ljudje v vasi in sploh v fari ao se o tem razgovarjali. Priča žandar France Rožič pripoveduje, kako je prišel odposlan po državnem pravdništvu na mesto djanja in našel krvave sledi na potu iz Lenčetovega loga proti hiši umorjenega, da je krvave sledi našel tudi pod oknom spalne sobe umorjenega Možine, na pelinu in na praproti, katera je obvisela na breskvah, na ležišči umorjenega, ter na ostankih ne odnesene praproti. Našel je tudi ravnokar izprani predpasnik, ki je bil še ves moker, in zapazil je na škornjah zatoženega Kovačiča, kateri se je pri njegovem prihodu strašno ustrašil, sveže krvave pege. Brat umorjenega pripoveduje, kako se je bal njegov ranjki brat svoje žene iu njenega ljubimca Kovačiča, da bi ga ne umorila. Priči Jarneju Žužeku, hišnemu posestniku in peku v Ljubljani, kateri je poznal umorjenega že dvajset let, tožil je pokojnik, da mu ni živeti, kar je Ribničan Kovačič so spečal z njegovo ženo. Nobeno noč ne more mirno spati, kajti ako se gane le miš, že misli, da ga bosta žena in nje ljubimec umorila, kajti mnogokrat sta mu to zagrozila. Umorjeni je plakajoč napram g. Jarneju Žužeku izjavil, da bi najraje služit šel k tujim ljudem, samo da bi mu za delo dali obleko in hrano. V tajnej obravnavi pripovedujejo razne priče, da je umorjeni Možina svojo ženo zasačil s Kovačičem na prepovedanem dejanji, itd. Zaslišati se ima 14 letna hči umorjenega, Marija Možina. Ko njej predsednik razloži, da se iz-povedbi postavno lahko odreče, izjavi, da se ne posluži postavne dobrote, nego da hoče povedati resnico pod svojo prisego. Priča pove, da je vso noč spala, ko so očeta umorili in ni slišala ničesar. Zjutraj so jo mati poklicali, naj gre k šestej maši v Rudnik ter ukazali, naj pokliče očeta. Šla je na izbo, a ležišče bilo je prazno. Mati vele jej potem, naj gre v log iskat očeta in tam jih je našla mrtve. Poslali so jo potem v Lavrico, naj bi g. Karel LenČe s svojimi ljudmi pustil spraviti truplo v hišo, kar pa ta ni hotel. Mati so šli potem v Ljubljano, pa jih dopoludne ni bilo domov. Ko vpraša predsednik pričo, ali pozna Kovačiča, vsklikne: „Ojej! Zmirom je hodil v hišo, največkrat, ko ata ni bilo doma. Oče so bili zmirom hudi na njega in če so bili na barji, vprašali so vsikdar: „Ali je spet oni hudič tam V" Jedenkrat pa so rekli oče k mami, ker so bili zaradi Kovačiča hudi: „Kar ubil te bom, če grem prav tri leta na Grad!" Pokliče se petletna hči Francika Možina kot priča. Ko stopi v dvorano, začne se zatožena glasno jokati in tudi množini mej poslušalci zalijejo solze oči. Zagovornik Brolich meni, naj se deklica ne za sliši in tudi državni pravilnik izjavi, da odstopi od predloga, da bi se zasližala ta deklica, na kar jo predsednik odpusti. Zatožena mati objame hčerko in jo mej glasnim jokom poljubuje, dokler jo ne odpelje starejša sestra. (Konec prih.) Tujci: 22. marca. Pri Nioim: Stainzinger z Dunaja. — Rudolf iz Gradca. — Pri MalUSl: Klein iz Prage. — Weiss iz Kaniže. — Schuhmacher iz Gradca. Pri avBirljMkeiu cesarji: Podkrajšek iz Borovnico. — Krilc iz Itaguze. Pri bavarHkeui dvora: Weinberger, Medved iz Zagorja. Vabilo na naročim. Gg. naročnike, katerim poteče ta mesec naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, ako hote list dobivati redno v roke, ker „Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ Četrt leta ....... 3 n 30 „ „ jeden mesec...... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 16 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta ....... 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ UpravniStvo „Slov. Naroda**. Meteorolog i eno poročilo. A. V LJubljani: * ci8i 11 «0 v LJubljani: 18. marca: Valentin Selan, dninar, 73 let, Sodarska steza št. 2, za plačnico. 1!). Helena Nagode, gostija, 75 let, Frančiškansko ulice št. 12, za vnetico v črevah. 20. marca: Miha Klemen, branjevec, 78 let, (Jospod-ske ulico št. 14. — Benedikt Heince, krojač, 60 let, Lončarska steza St. 8, za tuberkulozo. S s Čas opazovanja Stanje barouiotra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- 1 krina v luni. 20. marca 7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer 726*60n. 724-78 mm. 724-11 mm. -f 5-0« C -f- (i-2ttC -4- 49°U si. bur. z. sev. z. vzh. obl. obl. obl. 20-70mm. dežja. 21. marca 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 723-04 mm. 723-70 mm. 725*89*M, ■4- 4-7°C -h «-4°C 4- 3-4"C si. vzh. si. vzh. si. bur. obl. obl. obl. 600 mm. dežja. 22. marca 7. zjutraj 2. pop. i), zvečer 73089 mm. 733-43 mm. 737 63 min. — 1-4°C -- 1«8«C — 4-4a C z. vzh. z. vzh. z. vzh. obl. obl. d. jas. 4-30 ram. d. in sn. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk začel je sadnje dni zopet, skoro povsod padati; razdelitev je bila vsled jodnakoraernega padanja Se vedno zelo jednakomernu; razloček inoj maksimom in mini-mom le neznaten. Temperatura jo ostala sploh precej nespremenjena, le s tem razločkom, da so su prejšnji ekstremi močneje zravnali; razločok mej maksimom in minimom je ostal skoro nespremenjen. Vetrovi so bili zopet večinoma slabotni, le s tem razločkom, da so so zamikali proti vzhodu in severu. Nebo, poprej večinoma oblačno, je bilo zadnjo dni neprenehoma popolnem oblačno; vreme, že prej nestanovitno, postalo je izključljivo deževno, oziroma snežouo. Št. 2392. Razglas. (164—3) Od mestnega odbora ljubljanskega ustanovljeni štipendij v znesku 250 g)d. na leto, /a obiskovanje državne obrtniške šole v Gradci, razpiše se v podeljen je. Do tega štipendija ima pravico učenec, ki je tukajšnjo obrtniško pripravnico z dobrim uspehom dovršil, tudi ko bi bil samo slovenskega jezika zmožen, in ga zamore uživati 21/« leta. Učenci, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico, imajo prednost. Prošnje, katerim je priložiti kritni list. domovnica in zadnje šolsko spričevalo, naj se predlože potoma vodstva tukajšnje obrtniške pripravnice do dne 30. aprila t. I. mestnemu magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 10. marca 1883. Odslej je znižana ustopnina za osobo 20 kr. Vojaki do šikovnika in otroci plačajo polovico. kratek ča» se vidi v dvoranah starega strelišča velikanski TDio-riaJslsia, To o r z a, dne 23. marca. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Z lata renta........ . . 5°/0 marčna renta......... Akcije narodno banko....... Kreditne akcije...... . . London . ..... . . Srebro . . ....... Napol. . ......... C. kr. cekini. ...... . . Nemške marko ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1804. 100 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 4°/ n t? n ^* /o...... „ papirna renta 5°/0..... 58/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . imava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. emlj. obč. avstr. 4Vs*/0 zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Klizabetino zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove bcv. železnice Kreditne srečko......100 gld. Kudolfovo srečke.....10 „ Akcijo anglo avstr. banke . . 120 -Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 78 gld. 15 kr 78 n 50 98 10 TI 92 » 80 » 830 I — n 312 ti 50 n 119 • 55 n — n — i» 9 n 48 n 5 i» 65 n 58 n 45 » 119 ■ 25 n 11)7 n 50 n 98 TI 10 n 120 TI 25 n 88 n 95 n 86 7» 95 TI 103 n — T) 114 n — n 117 TI 25 » 10) n — » 104 TI 75 n 170 n 25 21 * — n 116 n — TI 227 n „ "V najem odda ho takoj štacuna z blagom vred na štiri leta na Raki pri Krškem na Dolenjskem, na lepi priliki pri larnej cerkvi. — Več o tem pove UpravniStvo „Slovenskega Naroda". (165—3) liistorično-umetniska izložba plastičnih mojsterskih del, jedina to vrste in brez konkurence. Obseza: preko 150 podob v nadživotnej velikosti, popolnem oblečene in opremljene, predstavljajoče: historične skupine, znamenite pesnike in umetnike minulosti in sedanjosti, vladarje, junake, rodovinske prizore, humoristične slike, inkvizicijo; daljo Skupine in prizore iz iztočnega in bosenskega bojišča na konjih in peš itd. Posebno opozorujemo na glavno sliko lMunkacsv-jevo: I^xist-u.s ^Dred_ Filatom, predstavljajočo 50 oseb v nadživotnej velikosti, iz^otovljona od parižkib umetnikov mons. L. Rivier in F. beno natanko po prvotnej sliki. Ta skupina nema dozdaj kaj podobnoga v tej umetnosti, celo Bvctovnoznani Panoptikum v Londonu in Berolinu ne. Odprto je v nedeljo ali praznik od devetih dopoludne do devetih zvečer; ob delavnikib od dveh popoludne do devetih zvečer. Z odličnim spoštovanjem Iji« Veltee, lastnik stalnega dunajskega Panoptikuma. (126-8) fo| Za zdravljenje v — jeseni in po zimi, jjjj ■»roti protinu. ■»r ..ti trganju. anttarthritični, antirheumaticm kri čistilni čaj Ti Skazan kot siguren, Učinek izreden. ll Vapeh 1 izboren. ( Mej narod na svetovna razstava 1S79. Sidney Hors concurs. Mej na rod na svetovna razstava ISso. Mel lioui'11-ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana "Wilhelm-a, lekarnarja v Neunkirvhcn-u (N.-Oet*t.), rabil se je u/.e mnogokrat in z vsestranskim vspe-houi za protin, trganje, zastarane dolgotrajne bolezni, vedno gnoječe se rane, spolne in kožno bolezni, ogrco po životu ali licu, hraste, s< (Mitične otekline, nabasnnje joter in vrance, hemorojide, zlatico, bude živčne bolečino, mišično ali člensko boli, ž lodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, polucije, slabosti, belo pri ženskah, skrolelje, bezgavke in druge boleBti. Knjižica o zdravilskih vspehih 'zadnjih 12 let Irancu iu gratis. Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi so pii Fran M iihclni-ii« lekarnarji v Nounkirchenu (N.-Oost.) Osiguraj se, da no kupiš ponarejatve, ter glej na znano znamke, ki so v več drža vab po Btavno varovane. Ta čaj prodajejo: ~\r Ljnl>l juni : Peter LnNNiiik; y Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škofje} Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; v Metliki: Fr. Wacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jos. Močnik, lekarnar. (056 — 16) Za zdravljenje v spomladi in po leti. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".