V. b. b. i^atoča se pod naslovom ‘»KOROŠKI SLOVENEC" Kiagemturt, Viktringer-Riiig 'Atili. Eokopisi se naj po-iiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo Klagsiifurt, Viktringer-K,in^ 28 1. k,tm m&i po.i1tiM.O5, «^ospodairst^'o in. prosveto izhaja vsako sredo Stane četrtletno: K 10.00* Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25 Pozatnezna številka 1000 kros Uto Dunaj, 4. februarja 1925. St. 5. Proračun v deželnem zboru. Generalna razprava. Zaenkrat smo že tako daleč, da se morejo predlagati proračuni skoro za celo leto naprej. Doslej so se morale dežele zadovoljiti s proračunskimi dvanajstinami. Mogoče dežele ne bodo vladale z rednim proračunom-dolgo. Naše valutne razmere so se sicer nekoliko ustalile in zboljšale ali gospodarsko smo na slabšem kot smo bili pred leti. Edino privatna posest še drži državo pokonci, ali če se bo nadaljevalo s sedanjo davčno politiko, bo šla kmetija za kmetijo in za njimi država. Zasedanje deželnega zbora od 26. do 30. januarja je bilo namenjeno predvsem deželnemu proračunu za tekoče leto in nekaterim drugim tekočim zadevam. Tako se je razširil zakon o varstvu planinskih cvetlic, ki se je nanašal prej samo na dve planinski cvetki, sedaj pa na 15. Trganje teh cvetlic je dovoljeno samo v zdravstvene, znanstvene in učne svrhe. Prestopke kaznujejo politične oblasti z 200 šilingi ali 14dnevnim zaporom. Prepoved je umestna, ker bi hribolazci iztrebili polagoma vse planinske rože kakor so planiko. Vsako leto zadenejo uime nekatere občine in je samo vprašanje časa, kako dolgo se bodo mogli prizadeti posestniki držati še na površju. Do leta 1923 je veljal običaj, da se je prizadetim odpisalo 25, 50, 70 ali celo 100 odstotkov zemljiškega davka. Ker se odmerja več davkov po katastralnem čistem donosu, ima odpis velik pomen. V takih slučajih izda največ hitra pomoč. To se ni storilo vkljub posebnim fondom. Kršč. soc. so predlagali, da mora sprejemati občina prijave o uimah in jih takoj naznaniti davčni oblasti, davčna oblast pa mora takoj komisijelno ugotoviti škodo ter odpisati davke. Predlog se je odstopil odboru. V interesu vseh oškodovancev je — predlog bo gotovo uzakonjen — da v bodoče takoj prijavijo event. škode po uimah. Temu je sledilo vprašanje na deželnega PODLISTEK Ruska pisma. Tretje pismo. Novorosijsk, 28./11. decembra 1912. D. s.! Kot sem Vam svoječasno že vnaprej poročal, sem bil okoli tri tedne iz Novoro-sijska in sem prehodil večja mesta na severni strani Kavkaza. Potovanje je bilo prijetno, zlasti ker je vožnja po ruskih železnicah veliko udobnejša kot po avstrijskih, in ker je bilo vrhutega prav prijetno vreme. Mislil sem, da bo mrzlo, sem se precej toplo oblekel, ko sem šel iz Novorosijska in vzel s seboj toplo perilo. V Jekaterinodaru sem si kupil še toplo kapo, da bi mi pod visokimi gorami Kavkaza ne bilo mraz. Pokazalo se je pa; da so bile moje priprave nepotrebne. Sobice je namreč toplo sijalo, ljudje so hodili v lahkih suknjah ali pa celo brez sukenj, kmetje so po njivah še orali in sejali, goveja živina se je še vsa pasla po polju, po mestih, zlasti v toplicah, so zidali in popravljali z največjo vnemo zasebne hiše, prodajalne in hotele. j glavarja, ali mu je znano, da se je v giavar-I stvu St. Vid rubila živina za neplačane davke, ne da bi davkoplačevalci dobili prej opomine ali predpise. Prizadeti posestniki so z davki itak preobremenjeni ter so vsled takega postopanja ogorčeni. Take slučaje imamo zaznamovati tudi mi v slovenskem ozemlju. Končno se je prešlo k razpravam o proračunu za leto 1925. Poročal je dr. Lemež. V odboru so se o proračunu vodile mučne in dolgotrajne debate; zato se je moral skleniti prej dvomesečni proračunski provizorij. Gospodarski položaj dežele je slab ter se izraža v boju med zvezo in deželo. Več dežel komaj diha — tudi mi! — ker da zveza deželam samo stranske dohodke. Dežela dobi samo mezdni, tujski, avtomobilni in lovski davek. Poleg drugih je zveza ukinila izplačevanje pokojnin uradnikom in nameščencem. V ospredju stoji štedenje. Ali se bo izkazala upravna leforma za dobro, se bo šele pokazalo. Akti, ki pridejo danes s pošto, se dostavijo uradom šele prihodnji dan. Vse tedaj ne funkcionira dobro. V odboru se je razpravljalo tudi o zmanjšanju števila vladnih članov in poslancev. Štediti se bo moralo povsod, tudi pri šolah, brez da bi trpel pouk. Proračun izkazuje -Tr,,-52.728 šilingov izdatkov, 11,349.928 šilingov dohodkov, da ostane 2,110.800 šilingov primanjkljaja. Odbor je posamezne postavke nekoliko skrčil ali kljub temu je jasno, da je celotno gospodarstvo uničeno, ako bi moral kriti celoten primanjkljaj. Za kritje izdatkov se zviša predvsem davek na alkoholne pijače, ki bo dal letno 1 milijon šilingov; od tega dobi dežela % in zveza % : pivo bo dalo 700.000, žganje pa 300.000 šilingov. Naviti bo treba še davčni vijak in zvišati neposredne davke kakor zemljiškega In hišnega ter spremeniti mezdnega. Poročevalec se je na dolgo pečal s temi davki. Prvotno je bila mišljena valorizacija zemljiškega davka. Izvedla pa se bo le stopnjema na ta način, da bo dvakrat valorizirano obdačena gozdna površina. Hišni davek se zviša v toliko, da se bo plačalo za milijon zlatih kron vrednosti 500.000 Tudi tu v Novorosijsku imamo prav toplo ! vreme in nekako čudno se mi zazdi, ko se spomnim, da boste imeli pri Vas kmalu Božič. Ruska mesta, kjer sem bil, so silno različ-! na. Nekatera so sicer velika po številu prebi-: valstva, a v ostalem pa so razmere prav take kot pri vas v kaki vasi. Posebno neprijetno je j to, da je na glavni ulici več blata, kot si ga Za-padno-evropejec sploh more predstavljati. Iz-voščekov z enim konjem sploh ni, ker bi nikamor ne mogel. Celo parnim izvoščekom se često pripeti, da obtiče v blatu in ne morejo dalje. Prav mnogo je „trojk“, to je izvoščekov s tremi konji. Jaz in moj sopotnik sva imela še precej težke kovčege s seboj in sva se vozila večinoma na trojki. Sicer se pa ni veliko čuditi, da je toliko blata. Svet je namreč silno mehek in več metrov na debelo ni drugega kot črna prst. Temu se pridruži še ruska malomarnost za snago in čistost, in se nočejo dovolj pobrigati, da bi napravili pošteni tlak iz asfalta. Druga mesta, kakor toplice, pa imajo čisto moderni značaj. Škoda le, da sem moral v prvi vrsti gledati na svoje trgovske stvari in nisem mogel ostati v enem mestu več kot kvečjemu dva dni. Seveda si v tem času nisem mogel po- šilingov, nasproti 300.000 šilingov prej. Mezdni oddajni zakon predvideva pavšal v znesku 300.000 šilingov. Kmetijski obrati bodo plačevali po 4% osnovne odmeritve, istotako šu-marski. Nekoliko bo prinesel še davek na avtomobile. Kot prvi v generalni debati je nastopil landbundovec, ki je govoril o pomanjkanju denarja, da se kmetijstvo vsled tega ne more povzdigniti. Kmetijstvo rabi dolgotrajne in cene kredite, ali celo deželni hipotečni zavod zahteva previsoke obresti, posojilnice pa ne morejo dosti koristiti, ker se premalo nalaga. Nobeden stan ni tako krivično obdačen kot kmečki, ki plača letno 7 milijonov šilingov. Ravno vsled davkov mora marsikateri posestnik prodati svoje posestvo ali pa dele istega. Prišli smo že tako daleč, da celo prodati ni več mogoče, ker ni denarja ali pa pod ceno. Pod ceno se morajo prodajati tudi kmečki pridelki, ki ne krijejo niti proizvajalnih stroškov. Govornik je omenil še kmečko bolniško blagajno, brezposelnost, šolsko reformo in grajal veliko zapravljivost, ki nikakor ni v skladu z našim propadajočim gospodarstvom. Čuditi se moramo, da imajo ljudje toliko denarja odveč. V Celovcu so sedaj v postnem času kar po štiri plesi na dan. Inozemstvo to vidi, zato nam tudi noče zaupati svojega denarja, ki ga tudi ni na tleh pobralo. Socijaldemokraški govornik je grajal vmešavanje dežele v občinske finančne zadeve, v avtonomnost občin, ki hoče iz njih izsiliti kolikor se da. Pritoževal se je tudi, da se ne postopa napram vsem občinam enako. Vzrok slabega položaja so previsoke obresti ter nam more pomogati samo ceni inozemski kredit. Predno so se uredile naše finance, bi se moralo urediti gospodarstvo. Tudi kršč. soc. govornik je ostro obsojal zapravljivost, ki ni v nobenem skladu z našim gospodarskim položajem. Vsako leto se popijejo milijarde. Tujih kreditov ne dobimo, ker nam inozemstvo ne zaupa. Vsenemec se je čudil, da se je o cestah tako malo govorilo, ko se sodi dežela navadno sebno natančno ogledati vseh mestnih znamenitosti in okolice. Časopise sedaj z radovednostjo prebiram. Kakor pišejo ruski časopisi, zamore priti vsak dan med Rusijo in Avstrijo do vojne. Jaz sicer za trdno mislim, da vojne ne bo. Ne vem, koliko avstrijski časniki pišejo o mobilizaciji. Kolikor pišejo ruski časniki, je zbrala Avstrija na srbski in ruski meji že ogromne vojne sile. Koliko je na vsem tem resnice, ne vem. Vem le to, da se meni ni ničesar bati, in tudi Vi bodite brez skrbi. A. (omenjen že v prvem pismu) mi je pred enim tednom pisal, da gre v božičnih praznikih domov in ostane tem nekako šest tednov. Ou dobi lažje dopust kot jaz. V Rostovu namreč v novembru reka Don zamrzne in se otaja šele v februarju. Pozimi v Rostovu ni skoro nič dela, medtem ko se v Novorosijsku ravno o Božiču začne največje delo. Ker so namreč vsi drugi pristani zamrznjeni, gre pozimi vse blago čez Novorosijsk in potem dalje po železnici. Tukajšnji trgovini balkanska vojna prav mnogo škodi. Kakor pišejo ruski časopisi, se tudi v Avstriji sedaj trgovcem ne godi posebnt dobro. Vse iskreno pozdravljam... . ; vendar po stanju prometnih žil, ko so prej slabe kot dobre. Narodni socijalist pa je po pravici udrihal čez celo sanacijo. Govori landbundov-ca, vsencmca in narodnega socialista so izzveneli v zahtevi po združitvi z Nemčijo, ki pomeni konec sanacije — in seveda tudi Avstrije. Govore naših poslancev in poročilo o podrobni razpravi o proračunu prinesemo v prihodnji številki. Preskrba Invalidov. Izmed mnogih postav, katere so prenaglje- j ne in polovičarskega značaja, da vzamemo le ob koncu 1. 1924. sklenjeno postavo o regulaciji valute, da se bo s 1. januarjem 1. 1925. računalo v šilingih, a še do danes vsi uradi in zasebniki računajo v kronah, tako je premalo jasno določena in prehitela tudi invalidna postava, ki je popolnoma nesocijalna in krivična, da bije pravici v obraz, povzroča med prizadetimi nevoljo ter je vzrok različnim pritožbam. Invalid na deželi, če je popolnoma nesposoben za delo, dobi mesečno kvečjemu 900.000 do 1,000.000 K, kar se zdi veliko, a pomisliti je .treba, da mora imeti še eno osebo za postrežbo, ako nima svoje družine. A malenkostne vsote vlečejo invalidi s pod 50% delanezmožni: mesečno po 10.000, 50.000 ali k večjemu 150.000 K. Ako poškodovanec še zraven kaj zasluži, se že preživi, a je tudi mnogo invalidov, ki vsled v vojski pridobljenih hib in poškodb postanejo perijodično za delo popolnoma nezmožni in ker niso všteti kot poškodovanci z nad 50% nezmožnostjo za delo, se morajo preživiti z malenkostnim zneskom, kar je nemogoče. Kaj naj stori? Renta je premalenkostna za najbolj skromno življenje — torej prosjačit od hiše do hiše. Za vdove in sirote je v postavi poskrbljeno boljše. Za vsakega pod 18 leti starega otroka vleče vdova sorazmerno po krajevnih razredih | 81.000— 108.000 K mesečno in za se približno pol milijona kron. In tukaj ravno je postava pomanjkljiva in premalo jasno izražena, ker ne razločuje, je li vdova podpore potrebna ali ne. Najsi ima potem premoženje, ona vleče postavno toliko kot vdova, ki nima posestva ter je navezana na delo svojih rok. Tako vidimo, da vdove posestnice in celo gostilničarke vlečejo za se in za mladoletne otroke invalidno rento, brez katere bi tudi lahko živele. In kar je višek lahkomišljenosti, je dandanes veliko takih vdov, ki živijo v divjih zakonih. Imajo pri sebi može, a poročiti se nočejo, ker bi v tem slučaju izgubile pravico do rente, a narazen iti, tega tudi ne. In take vesele, dobro rejene vdovice vidimo na veselicah dobre volje, tam je denarja dovolj, češ prvega bo zopet prinesel pismonoša novega. Tam se jè, pije in pleše na državne stroške. To vpliva slabo na javnost. Kaj si more misliti ubog invalid, ki vleče mesečno 50.000— 100.000 K, če vdove in njih priležniki dobro in veselo žive na državne stroške, dočim on nima najpotrebnejšega? Brali smo, da so v Cehoslovaški ustavili brezobzirno nadaljno izplačevanje vsem takim vdovam, ki živijo v konkubinatih in tudi v Avstriji bi glede na moralo in javno mnenje kaj podobnega ne škodilo. Tukaj bi bila revizija in „Abbau“ na mestu. Ubogim invalidom in potrebnim vdovam in sirotam naj se podpora po potrebi zviša, a kdor je ni potreben ali jo celo izrablja, dotičnemu naj se ustavi. H POLITIČNI PREGLED B Avstrija. V zveznem finančnem odboru se vodi razprava o proračunu. — Generalni ravnatelj zveznih železnic pojde v London, da se pogaja za posojilo 5 milijonov funtov šterlin-gov. Posojilo, ako ga bo dobil, se porabi za Investicije predvsem za elektrifikacijo železnic. Na drugi strani se trdi, da se elektrifikacija železnic ne izplača. Posojilo bo težko dobiti, ker so naše železnice pasivni obrati. — S Češkoslovaško so v teku pogajanja o definitivni ureditvi vprašanja obmejnega prometa, izdaje potnih vizumov in carinskoprometnem postopanju na obmejnih postajah. Obe državi odobravata načrt, da se zgrade skupne obmejne postaje, na katerih bo osredotočeno vse ca- rinskoprometno postopanje za obe državi. Glede skupnega obmejnega kolodvora se vodijo pogajanja tudi z jugoslovansko vlado in sicer ob progi Dunaj—Ljubljana. Avstrijci so zato, da se zgradi popolnoma nova postaja v Špilju, kar bi seveda ogromno stalo, Jugoslovani pa za razširitev mariborskega kolodvora, ki je za to seveda dosti pripravnejši, poleg tega pa bodo tudi stroški dosti nižji. Jugoslovani zahtevajo Maribor tudi že vsled tega, ker je na progi Maribor—Celovec določen Pliberk za skupno obmejno postajo. — Vsenemška poslanca dr. Dinghofer in dr. Frank sta bila v Berlinu in prodajala Avstrijo. Dr. Dinghofer je ostro kritiziral sanacijo ter pravil, da bo treba iti še enkrat v Ženevo ter napraviti novo pogodbo o usodi Avstrije. Vsenemci tedaj ne verujejo v sanacijo ter vidijo rešitev le v priklopitvi k Nemčiji. Kršč. soc. so vsenemški gobezda-vosti silno zamerili ter skušajo ublažiti vtis izjav. S Francoske se je slišal takoj svarilen glas, da pomeni priklopitev k Nemčiji samomor Avstrije, jugoslovanski listi pa so začeli k tej priliki razpravljati o Dravi kot mejni črti. Potovanje obeh parlamentarcev je imelo na zunaj namen gospodarskega zbližanja. — Četudi je zakon o uradniški redukciji z letom 1924 potekel, bo morala vlada nadaljevati z odpustitvijo, Nov predlog je že pripravljen: znižanje števila uradništva in zvišanje uradnih ur. To bodo uradniki zagnali zopet krik. Jugoslavija. V Djakovici so kačaki napadli artilerijsko vojašnico. Po Surnem boju so bili pregnani. Tolpa je štela 40 mož. — Volilni boj je izredno oster in brezobziren. Na več krajih teče kri. Opozicija objavlja statistiko, da je bilo skupno 11 oseb ubitih, 29 težko ranjenih in 800 zaprtih. Vsi ti pripadajo opozicijskim stran- ; kam. Na volilni izid, 8. febr., smo lahko rado- | vedni. Nemčija. Krupove tvornice so poslale argentinski vladi ponudbo za izdelavo parnih kotlov za torpedne čolne, ki je ponudbo sprejela. Ker je izdelava vojnega materijala v nemškem ozemlju dovoljena samo s privoljenjem zaveznikov, je antanta pftHfestirala pri nemški vladi. Nemci nazivajo to novo nesramnost zaveznikov. — N.ova pruska vlada je odstopila, ker ji je zbornica izrekla nezaupnico. — Nova raj-hovska — dr. Luther — vlada pa je napravila na francoske kroge najslabši vtis, ker jo podpirajo same monarhistične, reakcionarne stranke. Rurnunija se oborožuje. Društvo narodov je opozorilo romunsko vlado na pogodbo, po kateri ni dovoljeno nobeni državi, ki je članica Društva narodov, svoje oborožene sile zvišati, dokler ne bodo končana dela za znižanje oboroževalnih stroškov. Romunska vlada je odgovorila, da se te pogodbe ne more držati, ker je preveč ogrožena. Lakota v Rusiji. Po poročilih iz Moskve je sovjetska vlada zaplenila in prepovedala nadaljno razširjevanje poročila o kongresu učiteljev iz ozemlja, kjer vlada lakota. V tem poročilu omenjajo učitelji, da so se učilnice spremenile v bolnico. Učilnice so prenapolnjene šolske dece, ki boluje na škorbotu in jetiki, kar je vse posledica slabe prehrane. Umrljivost šolobveznih otrok znaša 50, onih neobveznih pa 90%. Lakota med kmeti je tako velika in grozna, da so kmetje začeli napadati učitelje kot zastopnike in branitelje sovjetskega režima. Za udešenje upora poslani vojaki so prijeli in zaprli tudi učitelje, češ da so oni pravi hujskači k uporu. Mnogo učiteljev na kmetih je zapustilo svoja mesta in se preselilo v mesta. Amerika in Rusija. Združene ameriške države so se precej časa branile vsakega stika z Rusijo, dasiravno so bogati ameriški finančniki na svojo roko študirali to velikansko državo ter tudi trgovali z njo. Sedaj, ko je nastal preobrat v ameriški zunanji politiki, je opažati, da Amerika poskuša dobiti tudi politične stike z Rusijo. Do tega Ameriko niso privedle kake simpatije do sovjetov, pač pa premišljena politična taktika Rusije. Kakor skušajo Rusi izvajati pritisk na Anglijo s propagando v Indiji, tako so hitro spoznali, da je največja skrb A-merike pridobiti si odločilen vpliv na Kitajskem ter izpodriniti in osamiti Japonsko, s katero bo itak nekoč prišlo do boja za nadvlado na Tihem oceanu. Rusi so bistro zasledovali načrte Amerike in po tem uravnali tudi svojo politiko v vzhodni Aziji. S svojo diplomacijo, katero so Amerikanci, zanašajoč se na svojo gospodarsko premoč, omalovaževali, so prisilili Ameriko, da je sama pričela iskati stike z Rusijo. Sovjeti so najprej izzvali revolucijo na Kitajskem ter dosegli, da je zmagal njim prijazni Sun-jat-sen. Potem so sklepali razne pogodbe z Japonsko, ki je Rusijo kot državo nedavno priznala. Končno so Amerikanci opazili, da jih Rusi in Japonci povsod izrivajo. Sedaj nasvetuje ameriško časopisje, da naj se čim preje stopi v pogajanja z Rusijo, dokler še ta ni sklenila zveze z Japonci. Sovjetski iisti toplo pozdravljajo sklep rusko-japonske pogodbe ter naglašajo, da se je s tem znatno povzdignil mednarodni položaj obeh držav. Ruski zunanji komisar Čičerin je dobil iz Japonske od gospodarskih in trgovskih krogov mnogoštevilne pozdrave povodom te pogodbe. Vojaški prevrat v republiki Chile. „West-minster Gazette“ javlja iz Santiaga de Chile, da so mlajši častniki udarili v vladno palačo, ki so se je polastili brez prelivanja krvi, ter ujeli predsednika republike. Revolucijonarni odbor je aretiral ministrskega predsednika Al-tamirana ter postavil na njegovo mesto generala Datineja. Kakor poročajo, je vzrok vojaškega prevrata poziv vlade častnikom, naj se ne umešavajo v politiko. Bivši predsednik čilske republike Alessandri, ki se mudi v Madridu, je prejel brzojavni poziv, naj zopet prevzame predsedniško mesto. m DOMAČE NOVICE 1] V nemški šoli. Čudno je, kako narodi radi posnemajo metode drugih, ki streme za tem, da tlačijo manjšine ali jih ponižujejo ali jim omejujejo svobodo izraževanja. Mojstri v vsem tem so pa vendar le Nemci. Nemške metode so prevzeli Čehi, Polaki, Italijani in tudi Jugoslovani. Ne moremo reči, da bi se Nemcem pod Italijo dobro godilo, ali naučili se kljub temu niso nič. Ostali so isti, ki so bili. Kričijo sicer, a poboljšajo se ne, četudi njih bratje na lastni koži občutijo, kaj se pravi, biti zatiran in brez pravic. Sedaj poročajo listi, da so natepli nacijonalisti pri Novem Sadu poslanca nemške stranke v Jugoslaviji dr. Krafta in tajnika stranke ter ju ranili. Velik krik. Jugoslovani uporabljajo metode koroških Nemcev in nemškutarjev. Poslanec Poljanec je bil dejansko napaden — to dejanje seveda ni bilo barbarsko, prej kulturno —, v Šmarjeti bi imel imeti shod, pa se je pripeljala tja z avtomobilom cela druhal do onemoglosti pijanih, da se je sam nemški poslanec, ki je druhal videl, izrazil, da bi mu šlo slabše kot sedaj dr. Kraftu. Isto bi se zgodilo v St. Janžu. Ker pa so bili preslabi, so se po mačje prilizovali. Za zdravstveno stanje dr. Krafta se je zanimal celo rajhovski poslanik, kar kaže, da se tuje države v notranje razmere lahko vmešavajo. Nismo pa še slišali, da bi se kateri jugoslov. poslanik zanimal za katere po nedolžnem pretepene In obstreljene koroške Slovence. Priporočamo Nemcem, da vzpostavijo najprej v svojih deželah red in zakonitost, potem bodo imeli pravico kričati in jim bo svet tudi verjel. Doslej jim verjame samo oni, ki jih ne pozna. Zavarovanje proti nezgodam. Kakor posnemamo po listih, je zavarovalnina proti nezgodam v manjših kmečkih obratih tudi za leto 1925 pavšalirana. Posestnikom, katerih površina posesti ne meri preko 50 hektarjev (86 oralov), ni treba zavarovati svojih mlatilnic, slamoreznic in drugih gospodarskih strojev proti nezgodam pri strojih zaposlenih, ker plača dežela pavšalno vsoto. Osebna vest. Za vicekonzula pri jugoslovanskem konzulatu v Celovcu je imenovan tajnik zunanjega ministrstva Ljudevit Koser. Pravo veselje ni doma med pivci, pijanci in plesalci, temveč v poštenem, zadovoljnem, nedolžnem srcu. Otem se boste prepričali, ako zahtevate eno številko našega lista brezplačno na ogled. ..Mladi junak", Ljubljana, Poljanski nasip 10. Shod nemških iredentistov. V letošnjih binkoštnih praznikih se vrši v Kufsteinu ob tJ- rolsko-bavarski meji velik shod, katerega se udeleže „Verein fiir Deutschtum im Auslande“, „Schulverein“, „Sudmark“ in druge manjše organizacije nemških bojnih društev ter njih podružnice iz cele srednje Evrope. Na dnevnem redu je predvsem enotnost in združitev nemške propagande v inozemstvu in ustanovitev skupnega lista. Od 3. do 10. januarja so se vršila v Kufsteinu že predposvetovanja pod predsedstvom kontradmirala pl. Leebahma iz Berlina. Slov. Plajberk. (Poturica hujši od Turka.) O resničnosti tega pregovora se prepričati, smo imeli pri nas zopet priložnost pri obč. seji dne 24. I. Šlo se je namreč zato, da občina pošlje na merodajno mesto sklep, da se pri sestavi novega učnega načrta za ljudske šole upliva nato, da bo tam, kjer je večina otrok katoliških, slonel ves pouk na verski podlagi. Le tako je mogoča prava vzgoja naše mladine, ki je po vojni tako podivjala. Vsi odborniki naše stranke z županom vred so bili za ta sklep, ne pa prvi svetovalec, domačin, ki je izvoljen od Landbunda. On je izrečno povdarjal, da za kristjana v sedanjih modernih časih ni treba več kot da je krščen in po njegovih nazorih je veliko boljši kristjan ta, ki gre samo enkrat na leto v cerkev, kot ta, ki v tem oziru izpolnjuje drugo cerkveno zapoved! Resnici na ljubo bodi povedano, da je odbornik (ne tukajšnji domačin) po veri protestant sam priznal potrebo verske vzgoje v šoli, samo da on kot tak ne more glasovati za ta predlog. Se li kršč. socialna stranka na Koroškem zaveda, da izpodkopava sama sebi tla, ko tako zvesto pomaga ponemčevati koroške Slovence? Zopet dokaz: kdor zataji svoj narod, tudi veri nebo dolgo zvest! Tolsti vrh. Kdor je že kedaj videl naš kraj, ta ve, kako daleč imamo v cerkev v Grebinjski Klošter in kako težavna je hoja poleti in pozimi. Zato nas pa kar boli, ko se tako nekaj šušlja, da bodo morali čg. Kukačka iti iz Klo-štra. Vemo, da je tukaj veliko intrigantov proti duhovniku, ki razume slovensko dušo in trpi z nami. Da se zavzamemo za našega dušnega pastirja, je že vsled tega potrebno, ker je sko-ro polovica župnij velikovške dekanije nezasedenih, ker na eni strani v te podivjane kraje noče iti nobeden slovenski duhovnik, na drugi strani pa jih tudi primanjkuje. V naših bližnjih farah ni duhovnika, zato pa se držimo Kloštra, vsaj se je sam škof izrazil, da ga ne dobimo več, ako se ga enkrat spravi. Potem bomo hodili v cerkev h Švarcu, generalu Kaprecu ali v prazen Morakov hlev. G. Kaprec oskrbuje Helldorfovo posestvo, ki ima v fari najlepša polja, travnike in gozdove v dolini. Bilčovs. (Ljudsko gibanje.) V minulem letu je bilo v tukajšnji fari rojenih 41 otrok, 25 fantov, 16 deklic; 33 zakonskih, 8 nezakonskih. Umrlo jih je 23 in sicer 14 moških, 9 žensk; med njimi je bilo 10 otrok in 13 odraščenih. Najstarejša oseba, stara Meharca, je dosegla starost 75 let, ravnotako tudi Barbara Baste. Poročenih je bilo 11 parov, 2 nevesti in 1 ženin pa so našli svoje ženine in nevesto v šentiljski oziroma v logovaški fari. Vašlnja gora. Starejši ljudje vedo povedati, da je bilo v starih časih na Vašinji gori 75 posestnikov, zdaj pa je čezinčez gozd, last barona Helldorfa. Ob vznožju so napol ali tudi popolnoma podrti kmečki domovi, ki so isto-tako prešli v last barona Helldorfa, polja in travniki so zasejani z mladimi smrekami, da komaj najdeš zanemarjena pota, ki vodijo na goro. Z vrha gore vidiš lepo okolico in precejšnje število zidov starih gradov, kjer so pred davnim časom živeli roparski vitezi, ki so gotovo mislili, da bodo na veke kraljevali nad ubogim slovenskim ljudstvom, kakor misli dandanes marsikateri ošabni slovenski rene-gat. Zidovje obillh gradov pa nam priča, da je tudi vsake neumne ošabnosti enkrat konec. Zgodovina ne laže. Utrjuje nas v samozavesti, da bo tudi pri sedanjih prenapetnežih minula enkrat ošabnost. Mnogo smo imeli prestati posebno baronovi najemniki. Pa vse je minulo. S sveta in spomina bodo izginili tudi oni, ki nas še naprej šegečejo in nam nagajajo, slovenski rod pa bo ostal. Apače. Nedelja 25. januarja je bila za Apačane zopet enkrat dan radosti in veselja, ker smo dobili po štirih letih zopet svojega dušnega pastirja v osebi čg. Jana Petriča iz Slov. Plajberka. Kako zapuščen in osamljeni smo bili, ko so nas v jeseni 1920 morali zapustiti čg. Esenko, o tem priča večkratna prošnja pri škofijstvu. Kako spoštujejo Apačani svojega dušnega pastirja, je pokazal sprejem: lepo ovenčana cerkev, zvonenje in pokanje topičev ter slavolok z napisom „Bog z Vami med nami dolga leta“. Jakobičeva Tončka jim je izročila šopek z besedami: V vasi tihi, tej samotni pozdravljamo Vas iz srca. — Naj Bog mogočni in dobrotni po Vas nam blagoslov svoj da! Skočidol. (To in ono.) Minulo leto je bilo pri nas rojenih 23 zakonskih in 4 nezakonskih otrok. Umrlo je 12 otrok pod 2 letoma ter 13 odraščenih. Najstarejša sta bilo Bartl Mejovšek ter Janez Peterneli, stara 82 let ter med žen-stvom Motia v Podravljah, Terezija Lugger, stara 81 let. V zakon jih je stopilo 14 parov. Prvoobhajancev smo imeli 24, birmancev 25, šolarjev v trirazredni šoli je 150, vseh faranov je zdaj 1030. Odpadla sta od vere na Dunaju 2 tu rojena, eden pa doma. — V decembru smo imeli sv. misijon. Dekleta so cerkev primerno okinčala, zvonovi so milo vabili, pevci lepo peli, fantje so pridno prižigali sveče, misijonarja sta pa neumorno pridigala slovensko in tudi nemško in mnogo ljudi ju je prihajalo no-slušat, mnogih pa tudi ni bilo. Obhajil je bilo 865, celoletno 2800. Nepozabna bo ostala zlasti procesija z lučmi, katere sta se udeležila tudi preč g. generalni vikar Schmutzer in naš rojak č. g. škofijski, svetnik Andrej Truppe. V rožno-vensko bratovščino je vstopilo 130 oseb. — Po leti nas je obiskala tudi toča. Najhuje je padala v Dolah in Dragničah, kjer je vse žito pobila. Deževalo je po leti najmanj 30krat po 1—2 dni z presledkom 1—3 lepih dni. Zdaj imamo že od 12. grudna vedno lepo. Sneg je pa letos še, Bog ve, kje. Najbrž še zgoraj pri severnih medvedih. — Elektriko napravljamo s papirjem in besedo, zdaj že več let, naredil jo je pa le g. J. Vospernik na Dravi v Podravljah. — Pa kljub temu sveti v naši okolici včasih še straš-nejše ko elektrika. Videi-! smo namreč odtod v zadnjih mesecih že 4 požare in sicer je gorelo v jeseni enkrat pri Havrču v Krotni vesi, dne 5. grudna v Vognjem polju, kjer je pogorelo pri Luku, Sternadu, Kocu in na pol tudi pri Praši-njaku, dne 26. grudna pri Kajžniku v Hovčah in dne 27. prosinca letos pa veliko pohištvo ori Premišlnjaku v Trnovljah. Ali so nesreče, ali požigi, kdo ve! Lovanke pri Dobrli vasi. (Smrt.) Dne 21. prosinca smo spremili k zadnjemu počitku u-glednega moža Antona Vastla, pd. Topličevega očeta iz Lovank, očeta pokojnega kaplana g. Franca Vastla. Rajni oče so bili vseskoz krščanski mož, jeklen in značajen rodoljub. Vselej in povsod, pri vsakih volitvah so neustrašeno stali v prvih vrstah. Bili med ustanovitelji hranilnice in posojilnice v Sinči vasi in njen večleten odbornik. V zasebnem oziru skromen, ponižen, delaven in varčen gospodar. Miroljuben nasproti sosedom in vsakomur, radodaren nasproti potrebnim in revežem. Kako so bili priljubeni, je pokazal pogreb, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva. Stari so bili 71 let. Bog naj jim bo obilen plačnik. Naj počivajo v miru! Podljubelj. (Srečna smrt.) Kakor človek živi, tako navadno tudi umira. To je pač resnica, ki jo doživljamo prav pogostokrat. Videli smo to tudi pred kratkem tu v Podljubelju, ko se je od tega sveta poslavljala pobožna in globoko verna žena Uršula Korenjak. Nam vsem tukaj je znano, da je bilo njeno največje veselje, bivati pri Bogu v cerkvi. Zato je prihitela sko-ro vsak dan vkljub visoki starosti v hišo Božjo. Bog pa ji je to ljubezen in gorečnost povrnil že tukaj na zemlji. — Sprejeti je smela Neskončnega dvakrat na bolniški postelji, pobožno je sprejela sv. zakramente za umirajoče. In doletela jo je še ena milost. — Ko je njeno dihanje postalo počasno in težko, je k njeni postelji pristopil še duhovnik. Opazil je takoj, da umirajoča stoji tik pred durmi večnosti. Duhovnik je dvignil svojo roko, podelil umirajoči zadnjikrat odvezo in ko je izrekel besedo Amen, je žena storila še par globokih, težkih vzdihljajev in nato zaprla svoje oči. Kaka sreča, katoliško živeti in katoliško umreti! Sijajna udeležba ljudi pri pogrebu je pokazala, da je bila rajna žena pri vseh priljubljena. N. p. v m. Jezersko. Novo jubilejno leto se za nas Je-zerijane ni posebno srečno začelo, pobralo je nam v noči od 24. do 25. januarja moža, katerega bomo zelo pogrešali, gospoda Jerneja Krča, cerkovnika in organista ter bivšega župana na Jezerskem. Ko je v soboto popoldan bil še popolnoma zdrav in dobre volje, in prijazno se pogovarjal s prijatelji, je stopil okoli osme ure v temi na domači hodnik in tam tako nesrečno padel čez nove strme stopnice, da je na kraj stopnic nezavesten obležal in v nedeljo zjutraj izdihnil svojo blago dušo, star še le 53 let. Njegova smrt je hud udarec za vso Krčevo družino, z njim zgubi pa tudi cerkev in fara dobrega cerkovnika in organista, ktero službo je opravljal v zadovoljnost svojih predstojnikov že 21 let. Občina zgubi na njem pametnega in delavnega odbornika, Slovenija pa zvestega pristaša, ker je rajni bil vedno zaveden Slovenec in pošten krščanski mož. Njegov pogreb 27. januarja dopoldne je bil prav lep in veličasten, trije gospodje duhovniki in mnogo ljudstva ga je spremljalo k zadnjemu počitku. Častiti gospod Janez Sporn, župnik in komen-dator na Reberci, so rajnemu za slovo na grobu govorili častne in pohvalne besede, katere so marsikaterega ganile do solz. Domači cerkveni pevski zbor je rajnemu pod vodstvom gospoda Svikaršica zapel za slovo doma in na pokopališču dve žalostinke „Gozdič je že zelen" in »Prijatelju v slovo" prav lepo in ganljivo, in v cerkvi po peti maši prelepo pesem »Zadnja pot". Ta pogreb nas zopet živo opominja na besede sv. pisma: »Čujte, ker ne veste ne ure, ne dneva". Ko je rajni Krč bil še mlajši, je vsako leto vodil tujce in letoviščarje na bližnje visoke gore, na Kočno, Grintovca, Skuto, Rinko in Križ; hodil je po nevarnih skalah, pa nič hudega se mu ni zgodilo, ker je bil pazljiv; sedaj se je pa doma na lastnih stopnicah smrtno ponesrečil. Sveti mu večna luč! Prizadeti ugledni Krčevi družini izrečemo naše sožalje. Šmartui pri Trušnjah. Dne 20. jan. sta umrli blagi materi Špajzerjeva in Purgarjeva. Počivajta v miru! Zadnjo ne omenjamo vsled dobrih lastnosti, temveč trpljenja, ki ga je morala prestati vsled narodnosti. Njeno preganjanje nam priča, da je bila zavedna Slovenka. Svoje otroke je izšolala v Narodni šoli v Št. Rupertu, ena hčerka je postala č. sestra. Po vojni Volkswehr ni nikjer bolj rogovilil kot v Šmartnem, po plebiscitu pa je hotel skoro vsak nemškutar kaj spravdati iz Spajzerjeve in Purgarjeve hiše. Dolgo so hodili tulit, streljat in zmerjat zarukani Tevtoni, a svojega namena niso dosegli. Na svidenje nad zvezdami! M DRUŠTVENI VESTNIK H Vsem izobraževalnim društvom! S. K. S. Zveza opozarja vsa včlanjena društva, naj se glede nabave knjig obrnejo po kakem društveniku na Zvezino pisarno v Celovcu (Viktringer Ring 26-1) v osebno informacijo. Tja naj pošlje tudi vsako društvo čimpre-je, vsaj do 15. svečana t. 1. poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu, in sicer glede sledečih točk: Število članov (moških, žen- skih), članarina, število odborovih sej, odseki in njihovo delovanje, stanje knjižnice, število prebranih knjig, sestanki in shodi, vsebina, ozir. predmet govorov, igre. Večina društev še tudi ni poravnala svoj letni prispevek, t. j. 30 odstotkov skupne članarine. Prosimo, da to storijo tekom tega mesca. t Sele. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo 15. febr. ob lA2. uri pri Mažeju šaljivo predpustno igro »Lumpacij Vagabund". Sodeluje pevski in godbeni zbor. Vsi, ki se hočete pošteno nasmejati, iskreno vabljeni! Šmihel nad Pliberkom. Prihodnji društveni sestanek se vrši v nedeljo dne 8. svečana. Povabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Sele. Občni zbor izobraževalnega društva dne 25. jan. nam je podal jasno sliko društvenega delovanja v preteklem letu. Iz poročil odbornikov povzemamo sledeče: Društvo je štelo 43 moških in 28 ženskih članov, torej skupno 71. Odbor je imel 3 seje, večje prireditve so bile 4, sestankov je bilo 6. Uprizorilo je igre „Ne vdajmo se!“, „Vse naše!“, dvakrat ..Mlinar in njegova hči“, sodelovalo je pri vojaško-spominski slavnosti. Dobilo je to leto lastno društveno sobo, kupilo v njo peč, nabavilo stari šmihelski oder in ga nanovo priredilo. Blagajniška knjiga izkazuje blizu 4 milijone prometa, namreč 2,038.000 K prejemkov in 1, 957.000 K izdatkov, gotovine je 81.000 K, zraven pa pol milijona kron dolga. Knjižnica je narasla za 46 knjig in jih šteje sedaj 591. Prihajalo je po knjige 132 bravcev, katerim je bilo izposojenih 1735 knig, torej povprečno vsakemu 13. Novoizvoljeni odbor sestoji iz 5 odbornikov in 2 odbornic, samih navdušenih mladih ljudi, ki vzbujajo upanje, da se bo društvo v bodočem letu še bolj živahno razvijalo in raz-cvitalo. (DGOSPODARSKI VESTNIKU Hruške. Splošno hruške niso tako dobre kakor jabolka, deloma, ker jih večinoma ne moremo ohraniti za zimo, deloma pa, ker je v njih manj svobodnih kislin in ekstraktivnih snovi kot v jabolkah. Vendar pa se boljše vrste hruške, zlasti sladke in sočnate, kot redilna, lahka in prebavo pospešujoča hrana bolj cenijo kot srednje ali celo boljše vrste jabolka. Te vrste hruške imajo več sadnega sladkorja kot jabolka, in sicer 18—20%. Vsled razmeroma velike količine sadnega sladkorja služijo take hruške tudi za hrano. 3—4 hruške, ki jih snemo s kruhom, so zelo redilne. Organizmu dajejo več toplotne energije kot jabolka, in ker so same lahko prebavljive, pospešujejo tudi prebavo drugih živil. Suhe hruške so kot dezert za želodec nekoliko težke, toda skuhane kot kompot ne škodujejo še tako občutljivemu želodcu. Sveže hruške priporočajo zdravniki po zimi zlasti deci, koje organizem potrebuje čim več vitaminov, da se more razvijati in rasti. Pečene hruške vseh vrst so zelo koristna in dobra jed. Zlasti bolnikom in deci bi jih ne smelo primanjkovati. Mnoge zanima vprašanje, ali je treba hruške jesti s kožo ali olupljene. Koža na hruškah, kakor tudi na drugem sadju — grozdju, slivah, jabolkah, breskvah itd., sama po sebi nima redilnega pomena, vendar pa organizmu ne škoduje. Dobro zgrizena ali razrezana koža vpliva na čreva in pospešuje prebavo. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se nahajajo za organizem izredno važni vitamini v večjih količinah okrog ali pod kožo sadja In zato je najbolje, če jemo sadje neolupljeno. Samo ob sebi umevno je, da moramo pri obiranju in spravljanju sadja paziti na snago in sadje dobro oprati, predno ga kuhamo ali jemo. Iz hruške se izdeluje zelo okusna in redilna marmelada. Take vrste hruške, ki o-stanejo sveže tudi po zimi, se pri nas premalo gojijo. To je napačno. Vsem, zlasti deci je potrebno po zimi sveže sadje. Brez sadja se mladi organizem ne more dobro razvijati. Odrasli pa, ki jedo po zimi mnogo mesa in pijejo opojne pijače, lahko brez sadja zbole. Izpostavljeni so zlasti opasnosti progresivnega samoza-strupljenja. Taki ljudje dobe navadno arterijo- sklerozo tudi če poleti ne jedo sadja. • Naraščanje števila nezaposlenih. Število nezaposlenih delavcev na Dunaju (v mestu in okolici) je znašalo 15. t. m. 94.000, od katerih prejema podporo 82.122. Porast podpiranih ne-zaposlencev napram 31. decembru 1924. znaša 7074, a napram stanju 12. januarja 1924. okrog 24.000. V celi državi je nezaposlenih okrog 165.000 oseb, to je toliko kakor ob času največje nezaposlenosti koncem februarja 1923. Uradni razpust nekaterih bank. Urad zveznega kancelarja je odredil razpust sledečih bank: Osterreichische Kaufmannsbank, Austro-orientalische Bank, Wiener Lombard-und Kscomptebank, Deutsche Bodenbank, All-gemeine Handels- und Gevverbebank (Gradec), AHgemeine Depositenbank, Allgemeine Indu-striebank in Nordisch-osterreichische Bank. Sledečim bankam še je določil rok do 15. apri- la 1925: Lombard- und Kscomptebank, Ailge-meine Depositenbank in Deutsche Bodenbank. Celovški trg. Zelenjave: zelje 3—4000, repa 5—6000, solata 4000, fižol 5600, krompir 2200, kislo zelje 4600 K kilogram. Namizna jabolka kg 8—12.000 K. Mlečni izdelki: sladko mleko liter 4600—5000, smetana sladka 28.000, čajno maslo kg 58—66.000, maslo za kuho 52—56.000, skuta 16—18.000 K. Kokoši žive 30.000, mrtve 40.000, stare 30.000, race 60.000, gosi 120—150.000 K. Jajce 1600—1800 K. Strd kg 40.000 K. Tržne cene: Dunaj, Celovec, Velikovec: i Zito: pšenica 5550—5650, 5200, 4900; rž 4950 l do 5050, —, 4600; oves 3800—3950, 3800, 3300; koruza 3250—3300, 4200, 3300; krompir 1900 i do 2000, 2200, 1800 K za kg. Krma: sladko seno 135—150.000, 85.000, —; kislo 80—85.000, ! 70.000, —; slama 95—100.000, 56.000, — K za i metercent. Klavna živina (Dunaj, Celovec): 1 voli 10.500—18.000, 14—16.000; biki 12.000 do ! 16.000, 13—14.500; krave 10.100—15.000, j 11—15.000; telice —, 14—16.000; klobasarice 6—10.000, —; teleta 17—26.000, 21—24.000; mesne svinje 16.500—21.500, 20—22.000 K za 1 kg žive teže. Borza, D u n a j, 4. II. 1925. Dinar 1147, dolar 70.460, češka krona 2090, lira 2938, poljski zlat 13.560, marka 16.700 avstr. kron. Curi h. Avstrijska krona 0,0073, dinar 8,45, dolar 518,10, lira 21,65, češka krona 15,40, poljski zlat 100. ^ RAZNE VEST» B Drobne vesti. V letu 1924 je obiskalo Italijo 700.000 tujcev. — Na Koroškem je bilo 17. jan. že 5452 brezposelnih. — Albanija se je vdrugič proglasila za republiko. — Na Slovaškem so miši ozimno žetev skoro popolnoma uničile. Škoda znaša 50 milijonov čeških kron. — 300 delavcev kuje na 29 strojih nove groše in izgotovi na teden.S do 9 milijonov komadov. — V predmestju Tokija razsaja malarija. V teku 20 dneh je umrlo 4000 oseb. — Trockij je pregnan v Sibirijo. — V predmestju Asaku-sa v Tokio je bil zopet požar; uničil je 3000 hiš. — Dva pevca v Ameriki sta pela v gledališču in ju je poslušalo 8 milijonov nevidnih poslušalcev, brezžično. Ravnatelji gledališč so vsled takih koncertov zelo razburjeni; vsak rajši posluša doma, kakor pa da bi hodil v gledališče, zlasti še ob slabem vremenu. — V Italiji so pridelali lani 40 milijonov hektolitrov vina, za 14 milijonov manj kakor leta 1923; to leto je bilo sploh najslabše vinsko leto v zadnjih dvanajstih letih. — Po uradni statistiki se je na Angleškem 36% vojnih vdov spet poročilo. — V Ameriki so dobili okamenelo sled neke živali iz bronaste dobe; podplat je bil 41 cm dolg in 33 širok. — V bližini Pariza je najmanjša francoska občina Le Tartre-Gaudran; šteje 11 prebivalcev, 5 moških in 6 žensk; moški so bili med vojno vsi mobilizirani in so prišli vsi zdravi nazaj". — Mali otok Porte Aleksandra na Portugalskem se je pogreznil v morje. Nekoliko sto prebivalcev je utonilo. — Amerikanci so iznašli način brezžičnega prenosa svetlobe. — Solnčni mrk je opazovalo v Ameriki 25 milijonov ljudi; zvezdoslovei so ga opazovali z zrakoplova ter bili v brezžični zvezi z zvezdarnami. Tolmači na tramvaju. Te dni so v Parizu nastavili na tramvaju tolmače za angleščino in španščino. Ob tej priliki pripoveduje neki francoski list, da so že pred leti v Londonu nastavili take tolmače za francoščino. A kaj se je zgodilo? Namesto tujcev so se pojavile številne Angležinje, se vozile ves božji dan s tramvajem in venomer klepetale s tolmači po francosko, dokler se niso tolmači sami temu uprli in zapustili službo. Rekli so, da je bilo med Angležinjami, ki so se na ta način hotele naučiti francoščino silno dosti grdih babur in baš te so bile najbolj vztrajne. Izredna operacija na očeh. Iz Amerike javljajo, da je zdravnik dr. Morgan izvršil o-peracijo, kakršne še ne pomnijo zdravniki. Lansko leto je izgubil neki mladenič vsled eksplozije vid. Zdaj pa je presadil dr. Morgan na mrtve oči onega mladeniča dele očesne tkanine mladega prašiča. Ker so se pri bolniku takoj pojavili početki vida, upa zdravnik, da se bo vid utrdil in ojačil. Za tiskovni skiad so darovali: Dr. Matko Scharwitzl, Beč, 5000; Bayer Štefan, župnik, Loga vas, 40.000; Mahorič Neža, Šmihel pri Pliberku, 100.000; Obilčnik Ana, Škofiče, 20.000; neimenovana 2000; Jerica Prister, Kotmara vas, 2000; Grabštanj: neimenovana 15.000, neimenovana 15.000; Železna Kapla: Pasterk Jurij, 5000, Slanovc Gregor. 5000, Boltežar Franc 5000, Oraže Franc 5000, Saplotnik Marija 5000, Bučovnik Jernej 2000, Male Jera 3000 K. Ivan Tarde, Črna pri Prevaljah, 10; Albert Rutar, Celje, 75 dinarjev. Darovalcem srčna hvala. Tovarniška zaloga usnja Julijus Blass Celovec, Novi trg štev. 4 ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože. K ©,c)^)’S©Q©Q©?)S©©'0©