95 Nova cerkev v Smeledniku. Farna cerkev vSmeledniku, ki je bila pred 300 leti še podružnica Vodiške fare, je bila že zdavnaj za faro premajhna, in dolgo časa so že farmani želeli, novo in veči zidati, kar jim pa brez serčniga podpornika skorej ni bilo mogoče začeti. — Tega serčniga in dobrotljiviga podpornika in pomočnika so pa zdaj dobili nad svojim plemenitim, in za faro vnetim gospodam, baronam Lazarini, kteri častiti gospod so skorej vso skerb zidanja in zdelanja lepe nove cerkve na se vzeli. Zraven častitiga gospoda fajmoštra Sim. Kavalarja so si pa posebno spoštovani gospod Mih. Ambrož, kanton-ski komisar, prizadeli farmane nagovoriti, in podbuditi, de bodo z veseljem, kar bo v njih moči, z vožnjo in tlako k temu vse hvale vrednimu delu pomagali. Mesca maliga travna je prišlo dovoljenje k zidanju cerkve od vikši gosposke, in desiravno je bilo za zidanje dozdaj še malo pripravljeniga, so vender že 9. dan velkiga travna pri službi božji slovo vzeli od stare cerkve, kjer so sosednji fajmošter, gosp. Ar ko v serčni pridigi farmane za sveto delo vneli in vžgali. Drugi dan so prenesli svete zakramente v podružnico k sveti Valburgi, in precej na to so začeli farmani sami staro cerkev po-derati. Z neizrečenim veseljem so se vsi farmani dela poprijeli, in gornji Pernicanje zasluzijo v tem posebno pohvaljeni biti. Do 18. dne velkiga travna je bilo staro zidovje zunej turna, kteri bo ostal, skoraj vse na tleh, in grunt sa novo cerkev ves izkopan. Ta dan je bil sa Smeledničane posebno častit in vesel dan. Zjutraj ob devetih so se sošli s prečastitim gosp. Korlnam Cornam, Ljubljanskim korarjem, drugi povabljeni in vsi bližnji duhovni gospodje , in so vpričo zbranih deželskih gospodov, zidarjev, delovcov in velike trume farmanov častito po cerkveni šegi postavni kamen blagoslovili in postavili; stolni kaplan, gospod Zupan, pa so na zadnje farmane z ljubeznjivo keršansko besedo k pridnima in serčnimu speljevanju začetiga dela unelh — Ko je bilo cerkveno opravilo skončano, so pristopili plemeniti gospod baron Lazarini, in so napili zdravico milostijivimu knezu gospodu Antonu, Ljub- 96 Ijanskimu škofa, vsim gospodam Ljubljanskim korarjem domačimu gosp. fajmoštru in pričijočim duhovnam , na zadnje pa tudi vsim mojstram, zidarjem in vsim farma- nam, kteri so se s serčniin ^Bog živi" zahvalili dobrot- Ijivimu pomočniku, posebno pa potem, ko so od gospod barona darovani sod vina nastavili, in na zdravje vsili svojih dobrotnikov pili. fKonec sledi.} 99 Nova cerkev v Smeledniku. (Konec.) Nova cerkev bo 20 sežnjev dolga, 9 sežnjev 4 čevlje široka, in v stenah brez oboka 7 sežnjev visoka. Še letašnjo jesen bo toliko zdelana , de se bo prihodnjo zimo božja služba že v nji opravljala, in to se sme toliko bolj upati, ker farmani in celo tudi njih bližnji sosedje zidarjam pridno strežejo, in jim vsiga orodja dosti k rokam postavijo. Kar bo nova cerkev v Smeledniku posebnjiga imela, je to, de bo po romanski podobi ali arhitekturi zidana. Kolikor nam je znano, na celim Krajnskim, in tudi deleč okoli ni nobene cerkve v ti podobi zidane; le kar je prav starih cerkev so nekoliko podobne. Pri ti priložnosti se nam prav zdi nekoliko od zidarije pristaviti. Kar zidanje lepih tempeljnov in poslopij vtiče, so bili stari Gerki pervi mojstri, od kterih so se tudi Rimci učili, in Rimci so ravno ob času začetka ker-sanske vere, nar lepši tempeljne svojim malikam zidali. Tri sto let po Kristusu so kristijani od cesarja Konstantina dovoljenje dobili, pravimu Bogu očitne cerkve zidati. De kristijani svojih cerkev niso po podobi inalik-vavskih tempeljnov hotli postavljati, si lahko mislimo; temuč kakor je keršanska vera prosta posvetne in po-zemeljske lepotije, je duhovna in nebeška, tako so si keršanski mojstri tudi prizadevali božje tempeljne s sveto priprostostjo in častitljivostjo keršanski veri primerjene postavljati. Kakor je bilo takrat rimsko kraljestvo na dvoje razdeljeno, namreč v rimsko in konštantino-politansko, tako se je tudi keršanska zidarija razločila v romansko in bizantinsko, (Konštantinoplu so namreč rekli tudi Bizanc). Iz teh dveh arhitektur, romanske in bizantinske, je prišla po gorenjih deželah Evrope in po nemškim kraljestvu tretja podoba zidarije, to je nemška, tudi imenovana gotijška. Tako so zidali kristijani svoje cerkve čez deset sto let. Ko se je pa pisalo po Kristusovim rojstvu tavžent in štiri ali pet sto, so vstale krivovere ena za drugo; veliko tavžent kristijanov je odstopilo od prave rimske katoljške vere, in kaj se je zgodilo? Z rimsko katoljško vero se nam zdi, de so zavergli tudi po rimsko ali romansko zidane cerkve, in nove cerkve so začeli zidati po stari, ajdovski, gerški arhitekturi, ktera je bila dozdaj pri kristijanih skor popolnama pozabljena. Tako se je zgodilo , de so sčasama dozdanjo zidarijo počasi popolnama opustili, in de so se nove, zdaj imenovane italijanske zidarije poprijeti, in zato tudi pri nas že blizo 400 let ni bilo cerkve po romansko ali keršansko več zidane. Ker je zdaj pri nas stara ajdovska gerška in rimska vera popolnama pozabljena, nič ne de, če svoje cerkve v tisti arhitekturi zidamo ; pa vender bi ne bilo prav, ako bi staro keršansko podobo zidarije popolnama zavergli, ktera je za keršanske cerkve gotovo nar bolj pristojna, in se, kjer denarjev ne manjka, še veliko lepši da okinčiti in ozalšati, kakor pa italijanska. Italijanska arhitektura je bolj za druge posvetne poslopja, kakor za cerkve, kar se očitno pokaže posebno pri majhnih cerkvah, v kterih, kadar so dozidane, velikokrat nimajo kam prižnice pritisniti, ne spovednice postaviti, ker stebri, kolone, vogli in kotje vse zakotijo. Vošiti je torej, de bi povsod, kjer nove cerkve zidajo, in bi radi lepo priročno cerkev imeli, na romansko ali keršansko zidarijo bolj mislili, kakor dozdaj; de bi tega ne zavergli, kar so naši stari očetje v časti imeli. Upati je pa tudi, de bodo iz Ljubljanske obertniške in rokodelske šole taki mojstri prišli, kteri nam bodo sčasama naše želje spolnili. P.