Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtek 2. septembra 1937
Štev. 200. Leto XI. (XVIII,)
■BBMBBMMBMBHBBaBBBKBBSaBfflPHBBBMMMMI
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455
Ivtiain MTAn nPilplip Sn npo-rnilrnu »cnlr	.U	1A ____•	I	ir	tj.	.	y	•
! sprejema
Ljubljani
JUTRA
Nova atmosfera v Podonavju
Praga, 2. septembra.
Piraški krogi zelo komentirajo potek sinajske konference, saj so v nekaterih znanih ^ središčih protimaloantantskega lazpoloženja napovedovali razkroj in razpad Male antante. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Mala antanta je pričela prodirati v sosednja področja. V poštev prihaja predvsem Madžarska, ki je naj-trdovratnejša v odporu proti obstoječemu redu v Podonavju. Kot senzacija pa se je tolmačil razgovor madžarskega poslanika v Romuniji dr. Bardossyja s tremi ministri Male antante. Ta dogodek se ■tolmači kot pričetek nove situacije v Podonavju v pravcu sporazumevanja držav Male antante z Madžarsko. Pričakujejo se celo direktna pogajanja med predstavniki držav Male antante in Madžarske. Ugodno pa se presojajo tudi komentarji madžarskega tiska v zvezi s potekom sinajske konference. Ti komentarji so precej različni od običajnih dosedanjih komentarjev, saj se napovedujejo v duhu teh madžarskih komentarjev po zbližanju med Varšavo in Bukarešto na eni strani ter Beogradom in Berlinom na drugi strani nove konture in nova atmosfera v Podonavju. Ta sinajski razgovor madžarskega poslanika kaže na možnost, da se odnošaji med Madžarsko in Malo antanto odrinejo z mrtve točke. V tej okolno-sti je tudi Iskati razloga za to, da se v komunikeju o sinajski konferenci na omenja topot nikakšna neprijetna beseda na madžarski naslov. Zlasti gospodarska iniciativa dr. Hodža je mnogo pripomogla k definitivni organizaciji odttošajev držav Male antante do Madžarske.
Sinajska konferenca je zapustila v praškem časopisju posebno živahne odmeve. V zvezi z vestmi, ki so se znova pojavljat v gotovem delu tiska, ki so napovedovale konec Male antante, pišejo »Lidove Listy«, da predstavlja Mala antanta pokret narodov vseh treh držav Male antante. Vsi trije narodi so posvetili Malo antanto s svojo krvjo. Če bi se ta ali oni politik katerekole od držav Male antante drznil rušiti Malo antanto, bi moral takoj čutiti odpor vsega naroda. V tem je prava moč Male antante, ker je globoko zasidrana v srcih treh narodov.
»Česk'e Slovo« pa ugotavlja, da se je konferenca zaključila brez one senzacije, na katero so na mnogih straneh prežali, namreč na to, da bo razpadla. Najvažnejše na tej konferenci je bilo, da so se načelno ustvarile možnosti, da se razgovori o srednjeevropski situaciji nadaljujejo.
Tudi »Bohemia« se je oglasila ter podala sledeče mišljenje v zvezi s sinajsko konferenco: »Skupno organizirano sodelovanje treh držav za ohranitev miru je doživela v Sinaji svojo toplo manifestacijo, ki je vredna izvršenega dela. čim starejša postaja Mala antanta, tem ne-izogibnejša postajajo tu in tam kakšna nesoglasja. Toda tem trdnejše so se partnerji-drug drugemu privadili. Drži pa, da ni v novejši zgodovini Evrope tesnejše m solidnejše delovne skupnosti več držav. kakor je Mala antanta.
»Lidove Noviny« podrobno razčlenjujejo razgovor romunskega zunanjega ministra Antonesca z novinarji, ki je izrecno povdaril, da je bil pakt o nenapadanju •ned Prago in Moskvo podpisan v popolnem soglasju praške vlade z Beogradom i'i Bukarešto. Spričo tega je povsem ''mevno da ni mogel ta pakt niti najmanj vplivati slabo na medsebojne odnošaje 'ned tremi državami Male antante.
Skuftitit akeija ddiiudje m Autedke v kitajskih vadok
LONDON, 2. septembra. Položaj na Daljnem vzhodu postaja iz dneva v dan vse kritičnejši. Ker imajo Velika Britanija in Združene države ameriške v tem delu sveta svoje skupne specialne koristi, sta britanski in ameriški poslanik vitalnih stikih. Zatrjuje se, da sta se obe vladi sporazumeli v tem, da zaščitita svoje trgovske ladje, da se ne bi zopet pripetil slučaj »Presidenta Hooverja«. Sporazum je v tem, da povečata obe državi oddelke svoje vojne mornarice, ki se sedaj nahaja v Tihem oceanu. Dobili bodo nalog, da streljajo na vsako ladjo, ki bi se usodila napasti katerokoli trgovsko ladjo obeh teh držav. v svrho iz vršenja tega cilja, sta dobili britanski vojni ladji »Hardy« in »Hiperion« nalog, da odplujeta iz gibraltarskega pristanišča proti Daljnem vzhodu. Ker so se častniki navedenih vojnih ladij nahajali na raznih straneh, so bili potom posebnih kurirjev pozvani nazaj na vojni ladji.
WASHINGTON, 2. septembra. Dobro poučeni krogj zatrjujejo, da se je washingtonska vlada odločila, da pomnoži število vojnih ladij svoje vzhodnoazijske mornarice. V to svrho so krenile v daljnevzhodne vode križarke »Mi-neapolis«, »Astoria«, »New Orleans« ter »Indiannopolis«. To vest so sprejeli v vsej ameriški javnosti z iskrenim odobravanjem, ker je svrha tej odločitvi v zaščiti interesov ameriških državljanov v Kitajski, kjer divja vojna. Šušlja se, da ima šesta divizija križark, ki se nahaja ob obali Pacifika, specialne ter izredne cilje. Pravijo, da je ta divizija odplula v kitajske vode. Velika križarka »San Francisco«, »Touskalous« ter »KennSy« so v San Pedru v Kaliforniji natovorile izredno veliko življenjske potrebščine. Te križarke bodo skoro odplule v kitarske vode.
p^tGHti	Hitel	vvefMisma
ŠANGHAJ, 2. septembra. V zvezi z novo ofenzivo na 50 km fronti med Šanghajem in Jangcejem so japonske oblasti-napovedale razširjenje vojne akcije na vso •Kitajsko in spadajo odslej vsa kitajska letališča, vojašnice in vojaške utrdbe v vojno zono.
ŠANGHAJ, 2. septembra. Več kitajskih
polkov iz province Hutjan in sicer pehote, topništva in kolesarstva je odšlo v šan§hajske postojanke. Ti polki so izborno oboroženi. Tudi z japonske strani zatrjujejo, da se pripravlja v šanghajskem področju splošna ofenziva in prihajajo od vseh strani okrepitve.
Otvoritev novinarske razstave
Včeraj dop. je bila svečana otvoritev 'jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki je ves v znaku razstave slovenskega novinarstva. Nj. Vel. kraljai Petra II. kot pokrovitelja Ljubljanskega velesejma je zastopal brigadni general D u š a ti D o-dič, kraljevsko vlado pa notranji minister g. dr. Anton Korošec. Zbrane častne goste, med katerimi so bili min. dr. A. Kramer, ban dravske banovine dr. Marko Natlačen z najvišjimi predstavniki oblasti, zastopniki tujih držav, odposlanci mest ter najvidnejši zastopniki slovenskega gospodarskega, kulturnega in nacionalnega življenja, je pozdravil predsednik velesejma g. F r a n B o n a č ter orisal letošnjo jesensko prireditev. V imenu ljubljanske sekcije Novinarskega udruženja je govoril njen predsednik g. Stanko Virant. Na kratko je označil pomen novinarske razstave ter se zahvalil vsem, ki so pripomogli k njeni organizaciji. Nato je notranji minister g. dr. ■ Anton Korošec proglasil velesejem z novinarsko razstavo za otvorjen. Častni gostje so si v spremstvu novinarjev in funkcijonarjev velesejma ogledali najprej novinarsko razstavo, ki je na vse napravila odličen vtis. Po tem so si gostje ogledali etnografsko razstavo »Indija«, kjer so bili tudi posebej pozdravljeni. Sledil je ogled razstav industrije in obrti, gospodinjske »Materi za otroka«, cvetlične in malih domačih živali. Ko je ‘bil ogled končan, so gostje prejeli tudi že prvo številko velesejmskega dnevnika \ »Ljubljanske Novice«, urejevanega in tiskanega na sami razstavi.
Haske pMmmms v '^umkiU mdoh
TOKIO, 2. septembra. Japonski tisk je
v	alarmu proti Rusiji in sicer v zvezi z vestjo, da so se pod videzom manevrov osredotočile na nekem mestu v japonskih vodah ruske pomorske in zračne sile. Nekateri listi trdijo, da plujejo ruske podmornice neprestano po japonskih vodah in da kontrolirajo japonske parobrodne linije. V zvezi s tem in spričo not Velike Britanije in USA, ki delata Kitajsko in
Japonsko odgovorne za vso škodo, piše »Niši Niši«, da ne morejo japonske zračne sile pristati na kakršnokoli omejevanje svojih zračnih akcij. Zdi se, da namerava sovjetska Rusija preiti v napad proti Japonski šele tedaj, ko bo Japonska oslabljena radi borb s Kitajci. Radi tega koncentrira Japonska svoje sile v Mandžuriji.
LONDON, 2. septembra. Tukajšnji krogi spremljajo s pozornostjo poživljeno akcijo pariške diplomacije, ki hoče še enkrat nastopiti odločno pri Društvu narodov z zahtevo, da se reši legalna španska vlada v Valenciji. ki ji je treba pomagati. Tudi naj bi Društvo narodov interveniralo na Daljnem vzhodu v korist republikanske vlade. Posebne komentar-
je je zbudila vest, da je pariška vlada razpravljala o možnosti otvoritve francoskih meja za prehod prostovoljcev in morebitno tudi za vojno orožje in 'strelivo, nadalje o tem, da se -odbora za nevme-šavanje pošlje poseben apel v zvetzi z izmenjavo brzojava med Francom in Mussolinijem.
'PRINCESA ILEANA IN ANTON HABSBURŠKI NA BLEDU.
BLED, 2. septembra. Semkaj sta se pripeljala sinoči iz Avstrije princesa Ileana, sestra kraljice Marije, in njen soprog vojvoda Anton Habsburški.
Osem trockističnih špfonov ustreljenih
MOSKVA, 2. septembra. Dnevnik »Minsky Delnik« poroča, da je belorusko sodišče obsodilo na smrt osem trockističnih špionov, ki so bili obtoženi, da so hoteli zastrupiti vojake in požgati <razne vojaške objekte.
GAMELIN V LONDON.
PARIZ, 2. septembra. Šef francoskega štaba general Gamelin se je podal v London v svrho razgovorov s šefom britanskega generalnega štaba.
Hit&etieva „l/ia itiumiads" v Bedim
BERLIN, 2. septembra. V Hitlerjevem pismu na mesto. Berlin ob 700-letnici Berlina se napoveduje popolna preobrazba Berlina. Predvsem se napoveduje izgradnja po'sebne »Via triumfalis« skozi
zoološki vrt k Brandenburškim vratom. Radi tega bodo padla vsa drevesa med tehnično visoko šolo in trgom Adolfa Hitlerja.
Hitaislu eoftaeji moftali samostan
PEJPING, 2. septembra. Roparski napad naj večjega stila je bil izvršen'20 km severno od Pejpinga v tamošnje Marija-nišče. Okoli 1000 kitajskih roparjev, ki so bili dobro oboroženi, je oblegalo samostansko poslopje ter ga izropalo. Duhovnike so zavlekli v bližnja gorovja, da jih
lahko izročijo nazaj proti visoki odkupnini. Dva od redovnikov sta bila odposlana v Pejping, da sprejmeta zahtevano odkupnino. Japonska garnizija je odposlala v gorovje oddelek vojakov s strojnicami, da izstreli in razžene banditsko druhal.
NEMŠKO POLJSKO PRIJATELJSTVO.
VARŠAVA, 2. septembra. Gdanska policija je aretirala 4 Poljake, ki niso hoteli svojih otrok vpisati v nemško šolo.
BORAH PROTI JAPONCEM.
WASHINGTON, 2. septembra. Iz parlamentarne strani se čujejo protesti radi morebitne uporabe ameriškega nevtrali-tetnega zakona v vzhodno azijskem konfliktu. Proti temu se je zlasti dvignil znani senator Borah, ki je izjavil, da bi pomenilo uveljavljenj nevtralitetnega zakona pospeševanje japonske koristi.
MESTO PRIDIG ZVOČNI FILMI.
LONDON, 2. septembra. DNB poroča: Londonski listi prinašajo vest, da bodo prihodnje tedne montirali v mnogih angleških cerkvah zvočno filmske aparate. Za časa službe božje se bodo prikazovali filmi verskega značaja, mesto pridige pa se bo uvedla zvočno filmska predvajanja,
PMedti
Cinizem
»Kmetski list« poroča v št. 33 o sledeči prezanimivi dogodivščini, ki jo bo treba svoječasno še razčistiti: »Strašno tepe letos Bog Slovenijo. Neurja, toča, povodenj. Le kaj so ubogi kmetje zagrešili, da se jim je približal sodni dan? In nesreča nič ne izbira. Naj bo klerikalna ali pa liberalna njiva, obe sta enako potolčeni. To je čudna reč. In se je dogodilo, da je toča neusmiljeno gospodarila tudi po polju, njivah in sadovnjakih prelepe dobrepoljske okolice. Vse je bilo uničeno. Odšel sem tja in z grozo gledal opustošenje. Ljudje so tarnali in na vse strani prosili za pomoč. G. župan se je obračal povsod. Osebno je šel nekajkrat v Ljubljano in poskušal doseči nesrečnim ljudem podpore. Vrnil se je vselej praznih rok. Storil je svojo dolžnost in opozoril merodajne na katastrofo in obubožan narod. Dolgo ni bilo nikogar, da bi prišel vsaj pogledat in da bi privoščil kako dobro besedo. Pa se je raznesla po vasi vest, da bo prišel sam gospod minister za kmetijstvo. Reklo se je, da naj se kmetje lepo oblečejo, umijejo in napravijo ter se postavijo poleg svojih opustošenih njiv, c'a jili bo gospod minister videl in morda kar takoj ob sni z denarjem. Nekateri so tako naredili, drugim se je pa zdelo vse skupaj preneumno. Čakali so in čakali, do kler se res ni pripeljal z avtomobilom ne-ki.gospod z očali iz Ljubljane. V avtomobilu je sedelo poleg njega še nekaj drugih mladih gospodov. Nič se niso ustavili in nič spraševali, nego v naglici odbrzeli mimo nas po cesti naprej. Vsi smo spoznali, da to ni bil 'kmetijski minister in da ras je nekdo prav grdo potegnil za nos. Menda jim ni bilo dovolj, da nas 'je zadela staašna nesreča.«
V deželi vere in praznoverja
Kako iščejo novega tibetanskega Dalaj Lamo — Duh umrlegg verskega poglavarja se utelesi v novorojencu - Preročiee v samostanu Našču — Ce se božanstvo odloči — kocka — Kakšnim pogojem mora ustrezati novi duhovni viladar širnega Tibeta
noči prikazen in nek glas mu je velel, naj j	je samo božanstvo označilo za vred
preišče jezero Mulidinki. Lama je takoj j	nega, da se v njem utelesi novi Da-
o prvem svitu pohitel na označeno mesto	laj Lama.
Pričakovanje
Celjska »Nova doba« razpravlja v uvod niku št. 34 sledeče: »Ko je . . . odšel z naše politične pozornice nosilec izjemnega stanja, je bila njegova svečana Obljuba še toliko močna, da je današnja vlada smatrala za svojo prvo nalogo vzpostavo političnih svoboščin. Samo temu dejstvu .e pripisati, da so široki ljudski sloji mestoma pozdravili novi režim. V tej nadi so ljudstvo potrjevale razne izjave no-; ran j e ga ministra, tičoče se političnih zakonov; toda izjavam niso sledila dejanja, marveč se je izvedba odlagala vse dalje in dalje, dokler nismo prišli v sedanji položaj. Pri današnjem stanju ljudstvo obupuje,' ko vidi, da se idealna zamisel ne izvršuje v tisti smeri, kakor bi bilo potrebno. Neglede na to pa naša javnost dobro pomni tako kakor prvotni mandat sedanje vlade in pričakuje za trdno, da mora biti izjemnega stanja enkrat vendarle konec. To pričakovanje* se po dobrih dveh letih izpreminja v odločno zahtevo, in .kdor ni slep za dogodke in kdor se ne zapira pred njihovim menientom, bo moral spoznati pomen in poslednji vzrok teh dogodkov, ki se z železno doslednostjo ponavljajo v raznih delih države.«
Kastracija duha
»Del. politika« piše v št. 70: »Ves napredni narod se mora končno zavedati, da ie bodočnost naša samo v svobodi in demokraciji, kakor povsod in da je kastracija duha največji zločin nad državljani in državo. Zdravi narodi se morejo razvijati samo v pravi in čisti demokraciji. To ni fraza, to je logika narave v vsem stvarstvu.«
Zadnje tedne se je svetovni tisk ponovno razpisal o vprašanju glede novega tibetanskega Dalaj Lame. Povod so dale vesti, da so našli novega Dalaj Lamo, v katerem se utelešuje rajni Dalaj Lama, duhovni glavar tega precejšnega kosa azijske zemlje. Gre za dveletno dete, sina nfekega bogatega posestnika, ki ima v pokrajini Koko Nor velike pašnike. To dete je že v lanskem poletju po dolgem iskanje odkril Taši Lama na pod lagi skrivnostne prikazni. Detetov obraz, čas in okolnosti njegovega rojstva se natančno ujemajo z opisom, ki ga je dal prejšnji Dalaj Lama na svoji smrtni postelji. Temeljna navodila, po katerih iščejo in odkrijejo v kom se je utelesil duh bivšega Dalaj Lame, so natančno predpisana z odlokom iz leta 1754.
Kadar umre Dalaj Lama, se njegova duša šele čez nekaj časa, po treh ali pa tudi po več letih seli v dotlej neznano dete. To dete morajo
najti določeni lame na podlagi več ali manj nejasnih podatkov čarovniških svečenikov iz samostana Nasču.
To iskanje traja često precej dolgo, vendar pa vodi do jasnega izsledka. Dete, ki ga iščejo, ne sme biti rojeno pozneje kakor devet in štirideset dni po smrti prejšnjega Dalaj Lame. Biti mora popolnoma zdravo, telesno pravilno razvito in lepega lica. Za posebno povoljne smatrajo še določene znake, kakor n. pr. velike uhlje, ki so za težke uhane zelo primerni. Nadaljnja zahteva je ta, da se dete mirno in naravnost čudežno obnaša, da govori za svojo nežno mladost neobičajne besede, ki očitujejo kakršno
koli zvezo z nalogami onih lam, ki so določeni za iskanje novega Dalaj Lame. — Drugi znaki za rojstvo božanskega deteta so različni. Za tak znak smatrajo na primer okolnost, da je v neposredni soseščini novorojenega deteta zacvetlo
drevje, 'v nenavadnem času, nadalje to, če izležejo domače živali istočasno ali pa neobičajno veliko mladičev, ali če ozdra
vi	kak neozdravljiv bolnik, čim je prišel z detetom v dotik.
Vendar pa sta samo dva načina, po katerih je mogoče v novorojenem detetu spoznati novega Dalaj Lamo.
Leto dni po smrti prejšnjega Da-iaj Lame je dospelo k preročišču sa mostana Nasču vprašanje glede novega Dalaj Lame. To preročišče je izjavilo, da ga lahko odkrije samo tisti menih, ki je najstrožje živel in čigar pravičnost je priznana.
Da bi takega meniha našli, je bilo treba zopet vprašati isto preročišče, ki je označilo znanega lamo samostana Ga-dan-a, ki ga vsi spoštujejo radi njegove svetosti in globokega znanja. Obenem
je označilo tudi okrožje in kraj blizu Lhase, kjer naj pobožni menih išče novega Dalaj Lamo. Menih se je napotil tja in je ostal tam sedem dni v globokem ipremišljevanju. Osmega dne je imel po-
Dobrodošli
»Slov. Beseda« poroča v št. 30:	»V
isti sapi, ko zmerja »Slovenec« Cirilme-todarje z nemškutarji, prinaša poročilo iiem.šikega lista, ki hvali, kako se<je položaj nemštva v Jugoslaviji zadnje čase izboljšal. Po pravici! Kajti penetracija nemškega kapitala v našo državo ni bila nikdar tako silna, kot je ravno sedaj. Mi ne samo, da temu kapitalu ne delamo ni-kakih ovir, marveč ga še celo vabimo ter varuhe njegove sprejemamo z odprtimi rokami. Nam so tudi nemški Židje dobrodošli in nedavno jih je dobra dva ducata dobilo naše državljanstvo, dočim naši primorski rojaki, zaman čakajo rešitev svojih prošenj že leta!«
na jezeru m je na	njegovi jasni	m	mirni
površini	zagledal	prečudno sliko:	maj-
hen deček sedi svoji materi v naročju, poleg njega pa stoji njegov oče. Lama je videl tudi hišo, dvorišče in vse, kar spada zraven. Gledal je to idilo ves zamaknjen in slika se mu je vtisnila v spomin. Naenkrat pa mu je prikazen zginila izpred oči in videl je samo še vodo, v kateri se je odražalo vzhajajoče sonce. Ob povratku	se je hotel lama odpočiti
v hiši obče	spoštovanega, plemenitega
posestnika.
Komaj	pa je stopil na dvorišče, je
zagledal	resnično, živo sliko tega,
kar	je istega	jutra videl le	v	prikazni.	Kar se je	dalo, je hitel	v	Lhaso
in je obvestil oblastva o svojih doživljajih in o svojem odkritju. Regent in visoki duhovniki so pohiteli na označeno mesto in so dete skupaj z njegovima roditeljema zmagoslavno privedli v glavno mesto.
Včasih pa se vendarle lahko zgodi, da dolgo ne morejo najti deteta, na katerem bi se očitovali navedeni čudeži ' zna
ki, čas pa zahteva, da se vprašanje novega Dalaj Lame čimprej reši. Takrat iz berejo dvanajst dečkov, ki najbolj ustrezajo stavljenim pogojem. Spravijo jih v določen samostan, kjer jih skupaj z njihovimi roditelji skrbno negujejo in kar se da natančno opazujejo vse lastnosti njihovih duš in zrtačajev. Polagoma odstavljajo na podlagi tega opazovanja de čke, ki pogojem najmanj ustrezajo, vse dotlej, dokler ne ostanejo samo še tri dečki, če se pa božanstvo niti v poslednjem času ne ocituje na čudežen način, odloča kocka.
Pred posebnim odborom in pred regentom, ki po nalogu Dalaj Lame izvršuje svetovno oblast, v prisotnosti ministrov in kitajskih predstavnikov napišejo imena teh treh dečkov na male listke, ki jih zvijejo v kroglice in jih obložijo s praženo ječmenovo moko. Ravno tako obložijo tudi posamezne glasovnice z odgovori »da« ali »ne«, razen njih pa še nekoliko praznih glasovnic. Vse kroglice spustijo nato v zlato glasovalno posodo, ki jo je 1. 1793 daroval kitajski car za izvrševanje volitev novega Dalaj Lame. Ta posoda stoji potem celih sedem dni na oltarju boga čukana, najvišjega božanstva v Lhasi, kjer seje ne sme nihče dotakniti. Pred njo neprestano stražijo lame, ki molijo in pojejo hvalnice. Podnevi in ponoči gorijo svetilke in sveče. Osmega dne se vse omenjene osebnosti zopet zberejo v svetišču boga čukana, kjer se izvrši svečana služba božja. Potem izpraznijo glasovalno posodo in vlečejo kroglice.
Dečka, čigar ime se najprej pojavi obenem s prvim pozitivnim listkom, smatrajo za izvoljenca, ki ga
Izvoljeni deček dobi skupno s svojimi roditelji lastno palačo, kjer stanuje do svojega četrtega leta. Nato ga svečano popeljejo v njegovo prestolnico, v samo stan Potala. šele s sedmim ali osmini letom svojega življenja postane ta deček pravi cerkveni glavar.
Seveda pa mu še tudi zdaj ne puščajo nmogo lastne volje. Mladi Dalaj L-.ma se mora podvreči ostremu zatajevanju in se mora veliko učiti. Ker smatrajo, da je vsa njegova obitelj od Boga izbrana, dobi ta rodbina za vedno plemstvo, če pa je siromašna, ji dajo poleg plemstva še posestev in imetja. Mati ostane navadno pri novem Dalaj Lami. Šele ko mladi cerkveni vcc'|a dovrši svoje osemnajsto leto in postane s tem polnoleten, dobi veliki državni pečat.
Tudi ostala dva dečka, ki jima kocka ni bila tako naklonjena, prideta do svoje sreče. Vzgajajo ju za visoke svečeni-ške službe.
Konjske dirke! bodo na Cvenu 5. sept. oziroma v slučaju slabega vremena dne 8. septembra t. 1.
Kitajski zid
je postal spričo položaja na Daljnem Vzho du popolnoma brez pomena, kajti dočim je v prejšnjih časih zapiral osvajačem pot v deželo, so zdaj Japonci že daleč v no-______________tranjosti	Kitajske___________
Odkritosrčnost.
Ženin je bil prvič povabljen na obed in je rekel: »Vsa čast kuharici! Tako dobro že davno nisem jedel.«
Mali Jurče (bodoči svak): »Mi tudi ne, kajne, očka?«
HiuAi MtvduU
(Dogodek iaza obleganja Pariza 1. 1870.)
Ime mu je bilo Sten, mali Sten.
Bil je otrok Pariza, slaboten, bled, komaj deset, morebiti tudi petnajst let star; ipri takih stvarcah na mogoče tega vedeti. Njegova mati je bila mrtva, oče bivši vojak pri mornarici, je imel nadzorstvo nad parki v predmestju. Mali otroci, pestunje, stare dame, uboge matere, ves Pariz, ki je bežal pred ropotanjem vozov v one parke, je poznal očeta Stena in ga je imel rad.
Vsakdo je vedel, da se skriva za popolnoma zanemarjeno brado, ki je bila strah psov in postopačev, dobrosrčen smehljaj, in kdor ga je hotel videti, jo bilo treba reči staremu:
»Kako se godi vašemu malemu?«
Oče Sten je zelo ljubil svojega otroka. Bil je tako srečen, kadar ga je prišel mali zvečer po šoli iskat, ko sta šla potem potem skupaj skozi drevorede in obstala pri vsaki klopi, pozdravljajoč navadne goste in odgovarjajoč na njihove prijazne besede. Z obleganjem se je vse to žalibog iz-
premenilo. Oče Sten je dobil nadzorstvo nad petrolejem, in ubogi mož, vedno v službi, je preživel svoje dni med zapuščenim in razdrtim zidovjem, sam, ne da bi smel kaditi, in je videl svojega otroka šele pozno zvečer doma.
Zato mu je vzkipela kri, kadar je govoril o Prusih ... Mali Sten pa se ni preveč pritoževal na novo življenje.
Obleganje! To je nekaj veselega za otroke! Nič šole! Vedno počitnice in cesta večen semenj.,.«
Deček je letal zunaj do poznega večera okrog. Spremljal je bataljone od njihovih stanovanj do utrdb, izbiral posebno one, ki so imeli lepo godbo. In v tem je bil mali Sten mojster.
Nekemu je pskel popolnoma'prav, da godba šestindvajsetega polka ni veliko vredna, da je pa ona od petinpedesetega izvrstna. Drugič je gledal, kako se je garda vadila v orožju... in potem dolge vrste pred izložbenimi okni. Košarico pod pazduho se je pomešal med dolge vrste, ki so se zbirale, še preden je napočilo jutro, v temi pred mesarnicami in pekarijami. Tu so se sklepala prijateljstva, govorili so o politiki, in njega, kot sina sta-
rega Stena, je vsakdo vprašal za njegovo mnenje. Če ni bil mali Sten na utrdbah ali v pekarijah, potem ga je bilo gotovo mogoče najti pri partiji kockanja na trgu. On seveda ni igral. Pri igri je treba denarja. Zadovoljil se je, da je smel gledati igralce.
Posebno je zbudil njegovo zanimanje velik fant v modri jopici, ki je imel vedno veliko denarja. Kadar je tekel, je slišal žvenket denarja v njegovem žepu...
Nekega dne, ko je pobral mali Sten denar, ki se je bil zakotalil pod njegove noge, mu je rekel velikan tiho:
»Ti je všeč, kajne? No. če hočeš, ti povem, kje ga je mogoče dobiti.«
Po končani igri ga je peljal v kot na trgu in mu rekel, naj gre z njim prodajat Prusom časopise. Dobila bosta gotovo 30 frankov. Najprej je Sten jezno zavrnil ponudbo in ga tri dni ni bilo v bližino igre. Tri strašne dni. Ni mogel jesti,'niti spati. Ponoči je videl, kako vstaja iz teme kupček kock in svetel denar. Skušnjava je bila tako velika. Četrti dan se je vrni! nazaj na trg. videl je zopet onega velikega dečka in dal se je zapeljati
(Dalje.)
Mmkg
1 'jyy *• • t - *1111"!W ’".**•*••
Nemško-jugoslov. gospodarski odbor se
bo sestal dne 10. septembra v Dubrovniku. Zaradi skorajšnjega dubrovniškega zasedanja so pričeli v okviru stalnega koordinacijskega odbora pri zunanjem ministrstvu proučevati vsa vprašanja, ki bodo prišla na dnevni red konference v Dubrovniku s posebnim ozirom na pripravljeno gradivo. Pogajanja z Nemčijo se bodo vršila predvidoma tri dni, nakar odpotuje naša delegacija v Pariz, kjer se bo pogajala s francosko delegacijo.
V Vojvodini uničena skoro vsa letina hmelja, V zadnjih tednih je peronospora v Vojvodini uničila skoro vso letino hmelja in je peronospora tako hudo razsajala, da se po veliki večini ne izplača niti obiranje porjavelega pridelka. Škoda, ki jo trpijo kmetovalci, je ogromna. j
Naša trgovina z Anglijo. Da se dože-ne, koliko nameravajo uvoziti uvozniki blaga iz Anglije v tretjem trimesečju 1937 in da se bodo mogle vpoštevati prošnje tudi tistih uvoznikov, ki leta 1935 niso uvažali blaga iz Anglije, poziva odbor za uvoz pri Narodni banki vse uvoznike angleškega blaga, ki so angleško blago že uvažali leta 1935, da vlože prošnje, če žele izrabiti kontingent, ki jim gre za tretje tromesečje t. 1. Prošnje je treba vložiti najkasneje do vštetega 10. septembra. Če uvozniki ne vlože prošenj za uvoz v tretjem tromesečju t. 1. do navedenega roka. tvegajo, da se jim ne dodeli kontingent, ki bi jim sicer pripadel.
Cena kavi je padla na svetovnih tržiščih v zadnjih dneh za 65%, ker se pro-izvodniki kave na konferenci v Havani niso mogli sporazumeti o ukrepih, ki naj bi preprečili padec cen.
Svetovna produkcija zlata se je povečala v letu 1935 na 565 milijonov zlatih dolarjev od 514 milijonov v letu 1935. Pri tem pa ni upoštevana produkcija zlata v sovjetski Rusiji, ki se je prav tako povečala za 10 do 15%. Največ zlata so producirali v Kanadi in Južni Afriki.
Prost uvoz avtomobilov — v Romuniji. Na zahtevo romunskega vojnega ministra je vlada dovolila prost uvoz avtomobilov v Romunijo. Za uvožene avtomobile ne bodo v bodoče Romuni,plačali nobenih carin in taks.
Poboljšanje naše devizne bilance. V preteklem letu smo dobili za izvoz deviz v vrednosti 285.5 milijona din. Razen tega smo dobili za izvoženi baker, ki se prodaja izključno za devize 128.1 milj. din. Skupno smo torej dobili za 414 milijonov din devize. V istem času pa smo za uvoženo blago plačali 656 milijonov din v devizah, to je za 242 milij. din več kakor smo dobili. V prvem polletju 1937 pa se je situacija spremenila v našo korist. Za izvoz smo namreč dobili deviz v vrednosti 703.9 milij. din. za uvoz pa smo plačali 578.6 milij. din v devizah. Saldo znaša torej 125.3 milj. din v našo korist.
Novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov namerava izdati trgovinsko ministrstvo. V delavski zbornici v Beogradu je bila te dni že anketa o tem vprašanju, na kateri so predlagali, naj bodo obrati toliko časa odprti, kolikor znaša maksimalni delovni čas osebja dotične stroke.
Nove podružnice Narodne banke. Na včerajšnji s>eji upravnega odbora Narodne banke je bila sklenjena ustanovitev novih podružnic, in sicer v Leskovcu, Kragujevcu, Kos. Mitroviči, Slavonskem Brodu in Karlovcu. Vprašanje likvidnosti kreditov se ni obravnavala, ker Narodna banka še ni dobila od drugih denarnih zavodov zahtevanih dodatnih podatkov.
itembra: MaribonMura; 12. sept. Gra-i djanski:Železmičar in Rapid:Maribor; j 19. sept.: Gradjanski:Čakovec in Želez- j ničar:Rapid; 26. sept. Čakovec; Maribor, j Rapid:Gradjanski in Mura:2elezničar; 10. oktobra: GradjanskLMaribor, Želez-ničar:Čakovec in Mura:Rapid; 17. okt.:
. Gradjanski:Mura in Maribor:Železničar;
124. okt.: Maribor:Rapid. Čakovec:Mura;
]31. okt.: Čakovec:Gradjanski, Rapid:Ze-lezničar in Mura:MaribOr; 7. nov. Gra-djanski:Rapid in 2elezničar:Mura; 14. no-I vembra: Maribor:Gradjanski; 28. nov.:
!Železničar:Gradjanski in Mura:Čakovec; 5. dec.: RapidrMura; 8. dec.: Maribor:
| Čako vec.
mmm
Umrl je mož, odličen zdravnik, skrben družinski oče, vzoren narodnjak, ki se je l več let uspešno udejstvoval v vseh na-; cionalnih organizacijah, zlasti pa v strel-jskem in lovskem pokretu. Težko je učin-. kovala med vsemi krogi našega obmejnega Maribora vest, da priljubljenega in j zaslužnega primarija mariborske splošne bolnišnice ni več med živimi. V najlepši moški dobi 51 let je moral, strt po dolgotrajni bolezni, v prerani grob.
Pokojni dr. Hugo Robič izhaja iz znane narodne rodbine Robičevih. Rodil se je 21. marca 1886 v Gradcu, kjer je študiral medicino, kateri študij je kasneje nadaljeval in izpopolni! na dunajski kliniki. Bil je edini Slovenec, ki je prakticiral medicino na tej kliniki, kjer si je pridobil širokega znanja in obogatil to znanje z veščo in spretno prakso, ki je bila glavna in najznačilnejša odlika njegovega udejstvovanja. Po prevratnih dneh je posvetil vse svoje znanje v korist in prospeh mariborske splošne bolnišnice, kjer je or-jganiziral sedanji dermatološki oddelek, ki ga je vodil vse do poslednjih dni. Nje-, gova zasluga je, da so se venerične bo-, lezni v mariborskem okolišu in Mariboru ! samem znatno omejile, j Pokojni primarij dr. Hugo Robič ni bil ; v svojem poklicu in izvenpoklicnem udejstvovanju samo strokovnjak, temveč tudi plemenit človek, ki so ga dičile številne odlike. Svoji družini je bil vzoren in skrben oče, svojim tovarišem zdravnikom odkrit tovariš, v vseh krogih priljubljen in povsod dobrodošel gost. Markantna mariborska osebnost je legla z njim v grob, ob katerem se sklanjajo vsi, ki so ga poznali. Skozi vse življenje blagega pokojnika se vleče kot rdeča nit njegova neizmerna ljubezen do svojega rodu, ki 1 jo je pokojni dr. Robič gojil od svojih dijaških let pa vse do zadnjega diha. Kot sin znane in odlične nacionalne družine je v svojem poklicu in v svojem javnem udejstvovanju služil edino svojemu rodu. Njegovo delo bo trajno in svetlo zapisano v zgodovini našega obmejnega življenja.
| Ves Maribor se sklanja ob njegovem mrtvem truplu in sočustvuje z globoko ! prizadeto rodbino. Možu, ki je deloval cela desetletja na polju zdravniške vede j v blagor bližnjega in v vsesplošni blagor našega obmejnega prebivalstva, bodi ohranjen časten in svetal spomin! Žalujočim svojcem naše globoko ter iskreno sočutje!
Sftotltd navite
Termini prvenstvenega tekmo* varria LNP zopet spremenjeni!
Na seji upravnega odbora LNP so na protest mariborskih klubov zopet razpravljali o prvenstvenem tekmovanju v mariborskem okrožju LNP. Po prvotnem razporedu bi se namreč vršili v Mariboru tri nedelje hkrati po dve tekmi, ki bi klubove blagajne občutno obremenile. Da se to prepreči, se je g. Konič podal v Ljubljano ter v imenu mariborskih klubov vso zadevo pojasnil, LNP ie imel uvidevanje ter določil naslednji nov razpored:
5. septembra: Rapid:čakovecc 8. sep-
V cvetu mladosti... V Sokolski ulici št. 1 je preminil v najlepši mladeniški dobi 17 let vajenec železn. obrtniške šole Vodopivec Rudolf. Žalujočim naše iskreno sočutje!
Opozorilo. Uredništvo in uprava »Ve-černika« opozarjata, da ne odgovarjata za tiskarske napake v listu.
Radi selitvenih težkoč ni bilo še mogoče urediti uredniškega telefona 24-40, radi česar naj cenjeni naročniki ?n inserenti kličejo telefon 24-55.
Uredništvo in uprava »Jutra« in »Ve-čemika« sta se pregeTla v nove prostore na Grajskem trgu 7 (prvo nadstropje).
iz zdravniške službe. Dr. Vladimir Gulič, uradniški pripravnik banovinske bolnišnice ^ Murski Soboti. >3 imenovan za sekundarja VIII. pol. skup. na dosedanjem službenem mestu. Premeščen je dr Ivan Pintarič uradniški pripravnik VIII. pol. skup. iz banovinske bolnišnice v Celju, v
isti lastnosti k banov, bolnišnici v Slo-venjgradou, dr. Josip Reggi pa je bil premeščen iz Slovenjgradca v bolnišnico v Novem mestu.
Skladišče drv na avto. Včeraj popol-i dne okoli 15. ure se je pripetila na Tržaški cesti v bližini mestnega vodovoda težka prometna nesreča in je le srečnemu slučaju pripisati, da ni zahtevala človeškega življenja. V omenjenem času je namreč posestnik Franc Vogrinec s Pobrežja vozil proti Mariboru dvovprežm voz, ki je bil naložen z drvi. Pri mestnem vodovodu je nameraval neki osebni avtomobil voz prehiteti. Pri tem pa je avto zadel z desne strani naloženi voz. Na avto so se zvalili hlodi, ki so vso karoserijo osebnega avta razbili. Pri tem je šofer avta 371etni Karel Pohar iz Selnice ob Dravi zadobil tako močne poškodbe po glavi, da so ga morali reševalci prepeljati v splošno bolnišnico. Tjakaj so odpremili tudi sovozača Ignaca Drozga iz Selnice, ki je zadobil lažje poškodbe na glavi.
Iznajdljivost. G. Andrej Oset slovi radi svoje duhovitosti, domiselnosti ter iznajdljivosti. Sedaj je pripravil Mariborčanom in okoličanom novo presenečenje. Na svojem Griču je dal postaviti impozanten klopotec, ki je takšnih dimenzij, da še ni bilo v naših goricah klopotca velikana, ki bi s tako polno odmevnostjo oznanjal jesen in bratev. Ta edinstveni klopotec ima 32 kladiv, njegove vetrnice bodo ob nedeljskem popold. krstu, pri katerem bo imel slavnostno besedo naš slavni Jurč Frnikula, dosegle šest metrsko dolžino, rep pa se ponaša z dolžino sedmih metrov. Klopotčevo edinstveno ogrodje je l pritrjeno na 8 m visokem in 40 cm de-i belem stebru, s katerega bodo Maribor-Ičani daleč naokoli čuli praznično, jesen-! sko klopotanje. Zadevni načrt in model je izdelal primarij dr. Vladimir Brezov-nik, ki je že pred leti na ljubljanskem velesejmu razstavil sicer manjši klopotec, kateri klopotec pa je zbujal tedaj spričo originalne zamisli vsesplošno pozornost. Klopotec ogromnjak, zapoj svojo veleklopotčevsko pesem!
Trgovine o praznikih. V nedeljo dne 5. sept. ostanejo trgovine v mestu Mariboru predpoldne odprte. V ponedeljek dne 6. sept., na praznik rojstnega doc Nj. Vel. kralja Petra II. in v sredo dne 8. sept. na Marijin praznik pa morajo ostati zaprte ves dan. — Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Vpisovanje v Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. v Šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek pouka 9. septembra.
Sokolsko društvo Maribor matica poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba blagopokojnega brata dr. Hugona Robiča' v civilu z znakom. Zbirališče ob % na 5. uro pred mrtvašnico splošne, bolnišnice na Pobreški cesti. Zdravo!
Posojilnica v Mariboru je darovala Dijaški kuhinji mesto venca v spomin dr. Hugonu Robiču Din 300.—.
Zdravniško društvo v Mariboru vabi svoje člane k pogrebni svečanosti za pokojnim odbornikom članom g. primarijem dr. H. Robičem. Zbirališče v petek 3. t. m. ob 16.45 pred mrtvašnico ban. bolnišnice. Odbor.
Tonček, kaj ne veš, da kupuješ vse za šolo najcenejše v knjigami in papirnici Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13?
Zabaroff s svojimi pojočimi kozaki dospe v Maribor.
ELIDA CVETIC MILO
I
posebno blago in učinkovito čudovitega vonjo
Madžarsko letalo nad Mariborom
Danes ponoči okoli 1.15 so se Mariborčani prebudili radi močnega ropota, ki si ga prvotno niso mogli tolmačiti. Nekateri so šli na prosto ter videli, da povzroča ropot neko tajinstveno letalo, ki .ie krožilo v višini kakšnih 100 111 nad Mariborom. Letalo je bilo razsvetljeno ter je imelo zelen*3 in rdeče luči. Letalo je nekajkrat krožilo nad glavnim kolodvorom, pa tudi nad delavnicami državne železnice na koroškem kolodvoru. Ljudje, ki so se vrnili iz kavarn domov, so opazili, da je letalo obkrožilo tudi državni in železniški most. Močan ropot motorjev je dal slutiti, da gre za veliko letalo. Ko je letalo kakšnih 10 minut krožilo nad Mariborom, je izginilo v smeri proti St. liju.
V dopoldanskih urah pa je v Maribor prispela vest, da je danes ponoči okoli pol druge ure na nekem travniku v Nor-šincih, 8 km od Murske Sobote pristalo veliko trimotorno letalo italijanskega tipa, ki vozi pod madžarsko zastavo. Letalo je najpreje nekajkrat krožilo po zraku ter očividno iskalo primerno mesto za pristajanje. Pristajanje s« je kljub temni noči gladko Izvršilo ter ni bilo letalo poškodovano. V letalu je bilo 6 oseb in sicer sami madžarski častniki, deloma v civilu. deloma v uniformah. Letalo so zastražili orožniki, potniki pa se začasno nahajajo v občinskem uradu v Martijan-cih, dokler se zadeva ne uredi in pojasni. Po končanem zapisniku bodo letalci nadaljevali svojo pot.
Lovsko društvo Maribor vabi svoje odbornike in člane iz mesta in okolice, da se polnoštevilno udeleže pogreba bivšega predsednika g. primarija dr. Hugona Robiča, ki bo v petek dne 3. t. m. ob
17. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na Pobrežje. Zbirališče ob pol 17. uri na Kralja Petra trgu. Udeležba obvezna! Kroj! Društveni znak! Smrekova vejica!
Starši! Najcenejše kupujete za svojo deco v knjigarni Tiskovno zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Delavstvo tekstilne tvornice Thoma & Co. priredi v nedeljo 5. septembra v vseh prostorih Ganrbrinove restavracije veselico s plesom. Vstop prost. Igra Schon-herrjeva godba.
Proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. priredi Narodna odbrana v Studencih dne 5. septembra 1937 v vseh prostorih dvorane Grmek. Začetek ob
18. uri.
Branibor. Narodnoobrambna organizacija Branibor, podružnica Maribor, ima v nedeljo 5. septembra ob 10. uri predpoldne svoj občni zbor v mali dvorani Narodnega doma. Govori glavni tajnik tov. Iskra iz Ljubljane, potem sledijo volitve novega odbora in slučajnosti. Vabimo vse člane ih vse zavedne Slovence, ki jim je pri srcu blagor našega naroda.
Združenje brivcev in frizerjev sporoča, da bodo brivnice in česalnice odprte ob prihodnjih praznikih: v nedeljo 5. t. m. do 13. ure, v torek 7. t. m. kako? navadno ob sobotah. Zaprte ves dan v ponedeljek in sredo.
Prodajalno peciva v Gosposki utfcl je otvorila znana pekarna Robausa nas!. Rukuša Karoi. V prodajnih prostorih me-dičarja Gerta, Gosposka ul. 13, se dobi dnevno sveže pecivo, okusen beli in črni kruh, specialni sladki kmečki kruh, Ro-bausov Suhar in zdravilni prepečenec. Otvoritev podružnice v isredišču mesta omdgoča vsaki gospodinji, da si na udoben način dnevno nabavi prvovrstno pecivo in kruh sloveče pekarne.
V Korotan! Dne 7. in 8. septembra vozi najlepši avtobus mariborskih mestnih podjetij na Koroško v Rožno in Ziljsko
Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob pril ki bridke izgube našega ljubljenega, gospoda
Avgusta Kumerja
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujemo zastopniku Maistrovih borcev g. prof. Dolarju za nagrobni govor, tovarišem vojnega okroga in Maistrovim borcem za prekrasna venca in vsem onim, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 2. septembra 1937.
Žalujoči ostali.
Skrivnosti
13
Nič ni vedel, bil je uničen! Everard ni hotel govoriti, stari prijatelji so ga sumničili. Bal se je in bil bi najrajši umrl.«
»In je bil obsojen?«
>Da gospod kurat... in sedaj razumete, zakaj sem jaz, ki sem prepričan o nedolžnosti mojega očeta, zastavil nalogo, da mu vrnem čast, k| mu je bila ukradena!«
»Ali ste še kdaj pozneje videli gospoda Lausona?«
»Nikoli več.«
>1 n Everard1?«
»Jc izginil.«
-Našli ste ga zopet na obtožni klopi pred porotnim sodiščem in ste prihiteli,
da ga še zadnjikrat skušate omečiti?«
»To sem hotel. Everard je bil izgubljen obsojen na smrt, ni mogel ničesar več upati... in tedaj sem prišel k njemu, da ga prosim naj govori.«
»In kaj hočete sedaj storiti?«
»Kaj namerjam storiti, gospod? Poslušajte: Everardovo truplo bodo čez nekaj ur prenesli na pokopališče zločincev ... Tedaj bom zadnjikrat poskusil — počakal bom, da nanovo oživi.«
VJ.
Poleg pokopališča zločincev, ki ga navadno nazivajo staro pokopališče je stalo obširno pritlično poslopje z velikimi okni, njega mračna zunanjost je še bolj okrepila v obiskovalcih tega strašnega kraja občutek »rože.
To je bila šola mladih zdravnikov.
I Če je kdo pogledal podnevi skozi ste-
kla velikih oken, je videl v notranjosti dvesto do tristo dijakov, vsakega pred človeškiih truplom, ki so jih raztelešali.
Na to pokopališče so prenašali razen trupel umorjenih zločincev tudi utopljence, ki jih niso zahtevali njih sorodniki, tru pla brez glav, telesa brez imena.
Ko je krvnik končal svoje delo, odnesejo truplo na Staro pokopališče, kjer ga že čaka čuvaj. Tudi vse drugo je priprav Ijeno. Jama je izkopana, notri polože truplo. Ko se je to zgodilo, počakajo. Sedaj družina rajnega še lahko zahteva njegovo telo, da ga pokoplje v sveti zemlji; če se pa ne oglasi nihče si tako zahtevo, dvignejo proti večeru telo zopet iz jame, kamor so ga bili začasno položili, ter ga izroče medicinski šoli, ki ga porabi znanstvene namene.
To je preprosta, enostavno, uradna
stvar.
Dan, o katerem pripovedujemo, je bil oblačen; jutro je bilo preveč lepo. Zvečer se je moral končati z nevihto. Težki oblaki so že začeli zakrivati nebo.
Nič ni motilo tožnega molčanja na tein žalostnem kraju, kot včasih glas ptice, ki se je izgubila na pokopališču.
Prišel je mož, ki je mirno kadil pipo, ter jo izkopal grob.
Kmalu potem se je zaslišal zamolkel ropot. Pripeljal se je težak voz, obdan od žandarjev. Štirje čuvarji so molče položili telo obsojenčevo v te začasni grob. žili telo obsojenčevo v začasni grob.
*
Komaj je bilo telo v grobu, so vsi, ki so ga spremljali, hitro odšli, ker niso hoteli ob hudi uri, ki se je pripravljala, ostati na tem kraju.	(Dalje,)
lidaia konzorcij »Jutra t v Ljubljani.
Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.	(
MARIBOR dne 1. septembra 1937.
Razno
Posojilnica v Mariboru r. z. z o. p.
javlja, da je preminul član njenega nadzornega odbora, gosp.
Dr. Hugon Robič
primarij Splošne bolnice v Maribora
Pogreb se vrši dne 3. septembra 1937 ob 1*7. uri iz mrtvašnice Mariborske splošne bolnice.
Zaslužnemu zadružniku ohranimo hvaležen spomin!
Odbor.
Anica Robičeva, roj. Majdičeva
soproga
Karolina Robičeva, mafi
Smilja in Jasna, hčerkici in ostalo sorodstvo
Mesto vsakega drugega obvestila
4815
dolino. Kdor hoče spoznati slovenski del Koroške, mora brezpogojno s tem izletom. Izlet bo zelo poučen, ker bo dana vsem, ki se zanimajo za našo manjšino, prilika, spoznati naše ljudi na licu mesta. Ker bodo med izletniki Korošci, ki so iz teh krajev doma, bodo oni vodniki, da ne bo potrebno še povpraševati in iskati informacije drugod. Cena dvodnevni vožnji je din 200.— z vizumom vred. Hrano in enkratno prenočišče plača vsak sam. Med izletniki bo tudi oktet, da ne bo dolgčas. Torej: kdor hoče »mav čez izaro«, naj se prijavi najkasneje do danes pri »Putni-ku«, telefon 21 -22. Izlet se namreč vrši le -pod pogojem, da se do danes javi najmanj 20 izletnikov.
Ni ta pravi. Poročali smo, da je llletna Vera Šauperlova, ki je postala žrtev studenškega vampirja in ki se zdravi na dermatološkem oddelku tukajšnje splošne bolnišnice, spoznala v bolnišnici v nekem 361etnem Josipu Č. onega moškega, ki jo je dne 17. julija onečastil. Josipa Č. so včeraj odpremili v zapore tuk. okrožnega sodišča. Pr; zaslišanju se je ugotovilo, da je bil Josjp Č. že 16. julija sprejet v tuk. splošno bolnišnico in je odtlej ni več zapustil. Ker se je pa izvršil zločin dne 17. julija, ne pride Josip č. v poštev kot storilec. Po zaslišanju in po kontroli njegovih izpovedb so ga danes dopoldne zopet pustili na svobodo.
Služkinja, ki je ukradle svojemu gospodarju za 20.000 dinarjev zlatnine. Neki mariborski tovarnar je .prijavil policiji, da mu je v zadnjih dneh izginilo iz svojega stanovanja zlatnine, oblek in drugih predmetov v skupni vrednosti nad 20.000 dinarjev. Policija je takoj uvedla preiskavo ter jc dognala, da je izvršila tatvino 51 letna kuharica Marija Lorber-jeva, ki je bila že delj časa uslužbena pri omenjenem tovarnarju. Pri hišni preiskavi je policija našla skoro vso zlatnino. Lorberjeva je tatvino priznala ter dejala, da je obleke in druge ukradene predmete potom svojega ljubimca prodala nekemu mariborskemu starinarju. Lorber-jevo so oddali v zapore tuk. okrožnega sodišča.
Badttje teiefeHicM vesli
Kupim
SKRIVNOSTNA PODMORNICA NAPADLA BRITANSKI RUŠILEC.
LONDON, 2. septembra. Vsi listi se obširno pečajo z napadom, ki ga je v noči na sredo izvršila neznana podmornica pri Valenciji na britanski rušilec »Aboque«. Med Parizom in Londonom se vrši izmenjava misli s ciljem, da se spričo ponavljajočih se napadov na vojne in trgovske ladje v Sredozemskem morju skliče konferenca sredozemskih držav, ki naj bi bil za časa zasedanja Društva narodov v Ženevi in h kateri naj bi se pritegnili tudi Grčija in Turčija.
114 SOVJETSKIH LETAL V ZUN. MONGOLIJI.
TOKIO, 2. septembra. Agencija Domej poroča: Sovjeti so spravili v prestolnico Zunanje Mongolije sedem velikih letal. Dcslej je prispelo po kitajskih poročilih v Zunanjo Mongolijo 114 sovjetskih letal. V Kanton je prispelo 16 sovjetskih pilotov, ki so odšli v Uran Bator, prestolnico Zunanje Mngolije.
PREDSTAVNIK VATIKANA PRI GENERALU FRANCU.
RIM, 2. septembra. Po imenovanju odpravnika poslov Frankove Španije pri papežu, se domneva, da bo tudi Vatikan imenoval svojega zastopnika pri vladi generala Franca in sicer v osebi dosedanjega odpravnika poslov pri nunciaturi v Tirani msgr. Antoniuttija, ki se že nahaja v neki misiji v Španiji.
KUPIM VLOŽNO KNJIGO
Din 20.000.— Mestne hranilnice. Naslov v upravi. 4837
Prodam
Kompletno
KOVAŠKO ORODJE
na prodaj. Naslov v upravi lista.	4851
Pouk
ENGLISH LESSONS
od 1. oktobra Miss Oxley, Krekova 18/11.	4679
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam. StroBmajerjeva 28-11, vrata 9.	4854
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. 'Vrbanova 28, pritličji, desno.	4848
ŠIRITE »VEČERNIK«!
Žalosten dogodek v Apačah je zahte val svojo prvo žrtev. Sakelškova je podlegla poškodbam. Apački zločin se vse-bolj pojasnjuje. Orožniki so namreč ugotovili, da je samomorilec iz hajdinske šume res identičen z zločincem Francem
Potočnikom, ki je pred tremi meseci pobegnil iz mariborske kaznilnice in ki jo bil menda trdno prepričan, da stanuje v Apačah št. 96 še vedno posestnik Bera-nič, o katerem je vedel, da' je imel v zadnjem času doma okoli 400.000 dinarjev. V ptujski bolnišnici so ugotovili, da je bila Sakelškova noseča in je tako zločinec Potočnik uničil dve človeški življenji.
h Radgone
Zopet je gorelo. Plat zvona je v nedeljo naznanilo požarno nesrečo. Gorelo je pri posestniku Antonu Pichlerju na Plitvici, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje s svinjakom in gumnom, nadalje okrog 2000 kg sena ter 2500 kg slame, razno gospodarsko orodje in dve svinji-, Škoda znaša okrog 45.000 din.
Službo dobi
Takoj sprejmem
SLUŽKINJO KUHARICO.
Vprašati Toplak, Orožnova 10 (damski salon).	4850
KROJAČE IN ŠIVILJE
sprejmem za izdelovanje damskih plaščev. Salon Kocpek-Stolna ul. 1-1.	483»
Službo išče
Umrl je naš dobri soprog, očka, sin, brat, stric in svak
Dr. Hup Robič
LOVCI!
Bliža se zopet čas Vašega lova! Vaše puške in ostalo Vam očistimo in popravimo strokovno. Oglejte si našo za logo. Prepričajte se v cenah, zadovoljili Vas bomo! Pinter & Lenard, železnina. Maribor 4641
PREKLIC.
Podpisani preklicujem žalitve, ki sem Jih izrekel proti g. Josipu Kreševiču ter se mu zahvaljujem, da ni proti meni sodno postopal. Macarol Jakob.	4839
Posest
Ugodno naprodaj novo zidana HIŠA
trislanovanjska. Rolienkova ul. 18, Studenci.	4847
Stanovame
DIJAKINJO
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi »Večernika«.
. 4853
SPREJMEM DIJAKINJO
iz boljše rodbin2. Cvetlična ul. 29, vrata 4.	 4852
Oddam takoj
SOBO, KUHINJO
in shrambo za Din 190.—. Tržaška 5 in Primorska. 4849
NOVO SOLNČNO STANOVANJE
s kuhinjo, sobo in shrambo oddam. Zg. Radvanje št. 108 (pod Kalvarijo).	4843
Pridno in pošteno DEKLE
želi spremeniti službo. Najraje gre h boljšim, starejšim ljudem. Ponudbe na upravo lista pod »Pridna«. 4840
. Pogreb bo v petek, dne 3. septembra ob 17. (5.) uri iz mrtvašnice mariborske splošne bolnišnice na mestno pokopališče na Pobrežju.