Politiški oddelek.
Dve jezikovni naredbi.
Kakor poročajo časopisi, je vlada pripravila dve jezikovni narebi za Češko in Moravsko. Vlada izda jezikovno naredbo zaradi tega za vsako deželo posebej, da se ne pokaže, da morda odobrava češko državno pravo in priznava celokupnost dežel češke krone. Obe jezikovni naredbi ste jednaki po bistveni vsebini, samo štiliza-cija se nekoliko razlikuje.
Ti dve naredbi imata namen Čehe privleči v vladni tabor. Če vlada ž njima doseže, kar namerava, se ne ve. Vsebina teh naredeb še ni povse znana, a kar o njih prihaja v javnost, ne more posebno zadovoljevati Čehov. Vlada se je močno ozirala na Nemce. Tako se v jezikovni naredbi ne zahteva, da mora vsak državni uradnik na Češkem in Moravskem češki znati. Zadovoljujejo se s tem, da bode v večinoma nemških okrajih vsaj* jeden uradnik znal češki. Od sedaj službujočih nemških uradnikov se bi nikdar znanje češčine ne zahtevalo. Novo vstopivši nemški uradniki bodo pa še le 1904. leta morali napraviti izpit iz češčine, še le od tega leta se bode zahtevalo od vsacega prosilca za državno službo znanje obeh deželnih jezikov. Pri izpitu iz češčine se pa zlasti pri manipulacijskih uradnikih ne sme posebno strogo postopati.
Jezikovni naredbi ne zadoščata željam Čehov, da se upelje tudi češki uradni jezik. Uradniki bodo morali z višjimi oblastvi in uradi zunaj dežele le nemški poslovati. Od Čehov se bode tudi zahtevalo točno znanje nemščine pri nastavljanju, dočim se je dosedaj semtertja v tem oziru malo prizaneslo.
Obe naredbi imate pred vsem le nemške koristi pred seboj. Hoče se nemščini tudi v bodoče zagotoviti neko prvenstvo in kolikor mogoče širok delokrog. Vzlic temu pa Nemci baje s to naredbo niso zadovoljni. Mi-noli teden je grof Badeni bil k sebi povabil tri ministre,
nekaj čeških in nemških poslancev in je Nemce skušal pridobiti za ti jezikovni naredbi. Nemci so pa oporekali, da bi se v nemških okrajih tudi češki poslovalo in od uradnikov zahtevalo tudi znanje češčine. Pretili so baje celo, da ostavijo češki deželni zbor, ako bi se jezikovni naredbi razglasili. Ker tudi Čehi niso bili povse zadovoljni, se je baje stvar za nekaj časa odložila. V tem bode vlada skušala o tej stvari sporazumeti Nemce in Čehe. To se jej pa težko posreči. Grof Badeni je pokazal, da hodi popolnoma po potih svojih prednikov. Slovanščini je pripravljen dovoliti nekaj pravic v deželah, v katerih se nadvladje nemštva itak več ohraniti ne bode dalo. Kjer pa imajo Nemci še vso moč, ondu se pa vlada za Slovane ne zmeni. Gotovo bi bilo le pravično, da se je podobna naredba izdelala tudi za Šlezijo in naše slovenske dežele. Se le v Šleziji bi jezikovna naredba zares Slovanom koristila, dočim se na Češkem in Moravskem največ priznava samo to, kar je že sedaj v navadi. Ba-denijeva vlada si je menda postavila za svojo nalogo varstvo nemške posesti, kakor jo razumevajo Nemci.
Zato pa moramo jako dvomiti, da bi se doseglo sporazumljenje mej Čehi in vlado. Čehi vendar ne morejo svojih bratov v Šleziji prepustiti Nemcem na milost in nemilost. Seveda jezikovni naredbi za Šlezijo bi se Nemci še bolje upirali. Katera vlada se o takih stvareh še le z Nemci pogaja, za Slovane gotovo ničesa storila ne bode. Nemci gotovo ne bodo nikdar pritrdili slovanskim zahtevam, naj so še tako pravične.
Nemci po nečem drugem ne hrepene, da ohranijo gospodstvo v Avstriji. V onih pokrajinah, kjer niso dovolj močni, da bi sami vladali, so pripravljeni Slovanom kako trohico odstopiti, a to le zategadel, da si še bolje utrdijo svoj upliv. Kjer pa imajo moč v rokah, ondu pa o kaki pravičnosti niti slišati ne hote. Le poglejmo na Koroško, kjer Nemci Slovencem še ljudskih šol ne privoščijo.
Vlada je tudi nam Slovencem delala v narodnem oziru razne obljube, a kakor se kaže, sedaj misli na vse to pozabiti. Minister Gleispach je obetal, da bode skrbel,
da bode na Goriškem se gledalo, da pride toliko Slovencev mej porotnike, da bodo slovenske zatožence sodili porotniki, ki slovenski znajo, da ne bode treba tolmačev, a storil pa menda ni ničesa odločnega. Tudi vlada ničesa ne stori, da bi prisilila goriški in tržaški magistrat in druge oblasti na Primorskem, da bi spoštovale narodno jednakopravnost. Le povsod se vidi, da tudi sedanji vladi nedostaje dobre volje, pripomoči ustavnim določbam do prave veljave. Zato pa moramo reči, da smo zgubili že mnogo zaupanja, katerega smo sprva imeli v Badenijevo vlado.
132